Na podlagi 10. in 11. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15) izdaja Vlada Republike Slovenije
o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju
Ta uredba ureja pravila za financiranje ukrepov na podlagi podpornega programa v vinskem sektorju za izvajanje:
– Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 671), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/232 z dne 15. decembra 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede nekaterih vidikov sodelovanja proizvajalcev (UL L št. 44 z dne 19. 2. 2016, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1308/2013/EU) in
– Uredbe Komisije (ES) št. 555/2008 z dne 27. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 o skupni ureditvi trga za vino glede podpornih programov, trgovine s tretjimi državami in obsega vinogradniških površin ter o izvajanju nadzora v vinskem sektorju (UL L št. 170 z dne 30. 6. 2008, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/38 z dne 14. januarja 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 555/2008 v zvezi z zgornjo mejo za predplačila za podporo za naložbe in inovacije v okviru nacionalnih podpornih programov v vinskem sektorju (UL L št. 11 z dne 16. 1. 2016, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 555/2008/ES).
(1) Za izvajanje te uredbe se uporabljajo podatki, ki se vodijo v registru pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: register) in registru kmetijskih gospodarstev.
(2) Za pridobitev sredstev po tej uredbi ni treba vložiti zbirne vloge v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.
(3) Upravičenec mora imeti ob oddaji vlog za podporo na podlagi te uredbe urejeno stanje v registru kmetijskih gospodarstev, če je zavezan vpisu vanj.
(financiranje ukrepov za ureditev trga)
(1) Ukrepi iz te uredbe se izvajajo na podlagi petletnega podpornega programa v vinskem sektorju, ki ga ministrstvo, pristojno za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), predloži Komisiji v skladu z 41. členom Uredbe 1308/2013/EU, in se v celoti financirajo iz sredstev Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, dodeljenih Republiki Sloveniji v skladu s prilogo VI Uredbe 1308/2013/EU. Sredstva za ukrepe po tej uredbi se dodelijo na podlagi te uredbe in se v posameznem proračunskem letu izplačajo do 15. oktobra.
(2) Višina sredstev, ki je v posameznem letu na razpolago za posamezen ukrep iz te uredbe, je določena v podpornem programu iz prejšnjega odstavka.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se v posameznem letu višina sredstev za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov določi tako, da se sredstva, ki v zadevnem letu niso porabljena za podporo za promocijo, prištejejo k sredstvom, ki so v podpornem programu na razpolago za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov.
II. PODPORA ZA PRESTRUKTURIRANJE IN PREUSMERITEV VINOGRADOV
(1) Pridelovalci vinskega grozdja oziroma vina (v nadaljnjem besedilu: pridelovalec), ki so vpisani v register, lahko v skladu s 46. členom Uredbe 1308/2013/EU uveljavljajo podporo za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov (v nadaljnjem besedilu: prestrukturiranje), kar vključuje:
– zamenjavo sort, spremembo lokacije vinogradov ali izboljšavo tehnologije upravljanja in obdelovanja vinogradov, pri čemer mora biti pri nadomestitvi vinograda ta starejši od deset let, mlajši pa je lahko le, če je bil uničen zaradi posledic izrednih vremenskih pojavov ali naravne nesreče, ugotovljene v skladu s predpisom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, ali
– zamenjavo sort s precepljanjem, če je to izvedeno v vinogradu ali njegovem delu, ki ni mlajši od pet in starejši od 20 let, na strnjeni površini iz druge alineje četrtega odstavka tega člena in s cepiči sort vinske trte, ki so v skladu s predpisom, ki ureja pridelovalna območja, in izpolnjujejo zahteve predpisov, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin in zdravstveno varstvo rastlin.
(2) Prestrukturiranje lahko vključuje enega ali več naslednjih ukrepov:
– pripravo zemljišča,
– ureditev nasada v terasah,
– postavitev opore,
– posaditev cepljenk,
– navoz zemlje na pridelovalnem območju Kras,
– postavitev latnikov na pridelovalnem območju Kras,
– napravo ozkih teras,
– precepljanje.
(3) Podpora za prestrukturiranje se pridelovalcu dodeli za delež priznanih stroškov prestrukturiranja in priznano vrednost izpada dohodka v času, ko posajen vinograd še ne rodi. Stroški prestrukturiranja in vrednost izpada dohodka iz tega odstavka se izračunajo v skladu z 10. členom te uredbe.
(4) Podporo za prestrukturiranje lahko uveljavljajo pridelovalci, ki so nosilci kmetijskih gospodarstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in ki:
– skupaj s površino, za katero vlagajo zahtevo za podporo, obdelujejo najmanj 0,85 ha vinogradov,
– prestrukturirajo strnjeno površino, veliko najmanj 0,1 ha, določeno v skladu s prvim odstavkom 75. člena Uredbe 555/2008/ES, in
– prestrukturirajo vinograd, za katerega je bilo izdano dovoljenje za ponovno zasaditev vinske trte ali dovoljenje za zasaditev vinske trte na podlagi pretvorbe pravice za obnovo vinograda v skladu z 68. členom Uredbe 1308/2013/EU, razen pri zamenjavi sort s precepljanjem.
(5) Ne glede na določbo prve alineje prejšnjega odstavka lahko podporo za prestrukturiranje uveljavljajo tudi pridelovalci, ki skupaj s površino, za katero vlagajo zahtevo za podporo, obdelujejo najmanj 0,6 ha vinogradov in:
– prestrukturirajo vinograd v vinorodnem okolišu Kras, Dolenjska, Bela krajina, Prekmurje ali vinorodnem podokolišu Haloze ali
– prestrukturirajo vinograd, ki je bil uničen zaradi naravne nesreče, ugotovljene v skladu s predpisom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč.
(6) Če podporo za prestrukturiranje uveljavlja pridelovalec, ki je v preteklih petih letih izkrčil del ali vse vinograde zaradi odrejenega uničenja trt zaradi ugotovljene navzočnosti škodljivega organizma v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin, se pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja iz prve alineje četrtega odstavka tega člena ali iz prejšnjega odstavka upošteva površina vinogradov, vpisana v register pred izkrčitvijo.
(1) Pridelovalec, ki želi uveljavljati podporo za prestrukturiranje, med 1. oktobrom in 15. decembrom v tržnem letu iz točke (d) 6. člena Uredbe 1308/2013/EU (v nadaljnjem besedilu: vinsko leto), v katerem se začne izvajati prestrukturiranje, pošlje Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) vlogo za podporo za prestrukturiranje.
(2) Vloga za podporo za prestrukturiranje mora vsebovati:
– podatke o pridelovalcu (osebno ime ali firma, naslov ali sedež in KMG-MID),
– podatke o površini, ki se prestrukturira (lokacija in velikost),
– navedbo ukrepov iz drugega odstavka prejšnjega člena, ki bodo izvedeni za prestrukturiranje vinograda, in
– podatek o nameravanem uveljavljanju podpore za postavitev opore iz sedmega odstavka tega člena.
(3) Sestavni del vloge iz prejšnjega odstavka so tudi izjave pridelovalca:
– o uveljavljanju izpada dohodka,
– da dovoli ogled zasajene površine agenciji in drugim nadzornim organom,
– da za prestrukturiranje tega vinograda še ni prejel sredstev in
– da bo še tri leta po prejemu podpore upošteval pravila o navzkrižni skladnosti in vložil zbirno vlogo v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.
(4) Če se v vinogradu hkrati obnavljata ločena dela, za katera sta bili podani ločeni vlogi za izdajo dovoljenja za zasaditev vinske trte, se za vsak del vinograda vloži ločena vloga za podporo za prestrukturiranje.
(5) Če se zamenjava sort s precepljanjem izvaja le na delu vinograda, je sestavni del vloge za podporo za prestrukturiranje tudi skica z grafičnim prikazom vinograda z ustrezno označeno površino, na kateri se izvaja precepljanje, in navedbo števila trsov po sortah in letu sajenja, na katerih se izvaja precepljanje. Če se zamenjava sort s precepljanjem izvaja na ločenih strnjenih površinah istega vinograda, se za vsak del vinograda vloži ločena vloga za podporo za prestrukturiranje.
(6) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se lahko vloga za podporo za prestrukturiranje vloži tudi za prestrukturiranje, izvedeno v preteklem vinskem letu, če zanj vloga še ni bila vložena.
(7) Pridelovalec lahko uveljavlja podporo za postavitev opore v vinskem letu vložitve vloge ali v naslednjih dveh vinskih letih. Določba tega odstavka se ne uporablja pri zamenjavi sort s precepljanjem.
(8) Če pridelovalec uveljavlja podporo za prestrukturiranje za vinograd, ki je bil uničen zaradi naravne nesreče, to navede v vlogi za podporo za prestrukturiranje.
(9) Če pridelovalec uveljavlja podporo za prestrukturiranje za vinograd, ki je bil uničen zaradi posledic izrednih vremenskih pojavov, vlogi za podporo priloži dokazilo o poškodovanosti vinograda (zapisnik zavarovalnice ali komisije za odpravo posledic škode).
Vlada vsako leto do 15. junija predpiše vrednosti, potrebne za ovrednotenje priznanih stroškov prestrukturiranja in izpada dohodka, za vloge za podporo za prestrukturiranje, vložene v naslednjem vinskem letu, in sicer:
– tabelo za izračun stroškov prestrukturiranja na podlagi povprečja dejanskih kalkulativnih stroškov, pripravljenih v okviru strokovnih nalog v rastlinski proizvodnji,
– višino priznane vrednosti izpada dohodka glede na način predelave grozdja, določeno na podlagi podatkov o neto dodani vrednosti pridelave grozdja, povprečni doseženi ceni vina iz tržnoinformacijskega sistema in povprečnih kalkulativnih stroškov pridelave vina, pripravljenih v okviru strokovnih nalog v rastlinski proizvodnji, in
– najvišjo višino priznanih stroškov prestrukturiranja.
(1) Pridelovalec, ki je vložil vlogo za podporo za prestrukturiranje, pošlje agenciji v istem vinskem letu med 1. aprilom in 15. junijem tudi izjavo o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje. Za izjave, vložene pred 1. aprilom, se šteje, da so vložene 1. aprila.
(2) Pridelovalec mora v izjavi iz prejšnjega odstavka navesti:
– podatke o pridelovalcu (osebno ime ali firmo, naslov ali sedež, KMG-MID in podatke o računu),
– podatke o vinogradu, ki se prestrukturira (številka GERK vinograda, prijavljenega v register kmetijskih gospodarstev, če so trsne cepljenke že posajene),
– podatek o zaključenem prestrukturiranju (ali je prestrukturiranje zaključeno ali pa ga je začel izvajati in bo na poziv agencije položil varščino) in
– podatek o uveljavljanju podpore za postavitev opore iz sedmega odstavka 5. člena te uredbe.
(3) Če so ob oddaji izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje trsne cepljenke v vinogradu posajene, mora pridelovalec podatke o dejanskem stanju vinograda prijaviti v register kmetijskih gospodarstev v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
(4) Če prestrukturiranje ob oddaji izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje še ni zaključeno, ga mora pridelovalec zaključiti do konca drugega vinskega leta po prejemu podpore za prestrukturiranje. V tem primeru mora po zaključku prestrukturiranja agenciji še enkrat predložiti izjavo o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje iz prvega odstavka tega člena.
(5) Zaradi naravnih nesreč, izrednih vremenskih pojavov ali ukrepov pristojnih organov zaradi bolezni in škodljivcev na vinski trti lahko agencija na zahtevo pridelovalca rok za zaključitev prestrukturiranja iz prejšnjega odstavka izjemoma podaljša, vendar največ za dve vinski leti. Pridelovalec mora zahtevo za podaljšanje roka zaključitve prestrukturiranja vložiti na agencijo pred iztekom drugega vinskega leta po prejemu podpore za prestrukturiranje.
(6) Če pridelovalec v vlogi za podporo za prestrukturiranje navede, da bo podporo za postavitev opore uveljavljal v naslednjih dveh vinskih letih po vložitvi vloge, mora po postavitvi opore agenciji še enkrat predložiti izjavo o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje iz prvega odstavka tega člena.
(7) Če je prestrukturiranje ob oddaji izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje zaključeno, razen v delu, ki se nanaša na postavitev opore, in pridelovalec izjavi, da bo podporo za postavitev opore uveljavljal v vinskem letu vložitve vloge, za ta del podpore položi varščino v višini podpore, ki ustreza postavitvi opore.
(8) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se varščina v primeru opore za latnik položi le v višini podpore, ki ustreza dodatku za oporo za latnik, če je osnovna opora že postavljena.
(9) Agencija pred odločitvijo o vlogah za podporo za prestrukturiranje k pologu varščine pozove vse pridelovalce, ki ob oddaji izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje prestrukturiranja še niso zaključili. V pozivu določi znesek in rok za plačilo varščine, ki je pogoj za dodelitev podpore za prestrukturiranje.
(10) Varščina iz drugega, sedmega in osmega odstavka tega člena, namenjena zagotovitvi izvedbe prestrukturiranja, se vrne pridelovalcu po prejeti izjavi o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje in po zaključenem prestrukturiranju, kar ugotovi agencija z ogledom na kraju samem iz 8. člena te uredbe. Pri vračilu varščine se upoštevajo določbe drugega odstavka 9. člena Uredbe 555/2008/ES. Del varščine, ki se nanaša na neizvedeni ukrep oziroma površino, agencija zaseže.
(11) Če agencija pri ogledu po zaključenem prestrukturiranju iz prejšnjega odstavka ugotovi, da je prestrukturiranje izvedeno na manj kot 30 % površine iz vloge za podporo, poleg zasega dela varščine iz prejšnjega odstavka naloži pridelovalcu upravno kazen v višini zakonitih obresti od zneska neupravičenega predplačila od dneva prejema predplačila do prejema izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje oziroma do izteka roka za zaključitev prestrukturiranja.
(12) Če pridelovalec prestrukturira vinograd s cepljenkami kategorije bazni material, agencija preveri, ali je pridelovalec vložil prijavo o nameri sajenja matičnega nasada v skladu s predpisom, ki ureja trženje materiala za vegetativno razmnoževanje vinske trte.
(13) Če pridelovalec uveljavlja podporo za prestrukturiranje za vinograd, ki je bil uničen zaradi naravne nesreče, agencija preveri, ali vinograd leži na območju nastanka naravne nesreče, ugotovljenem v skladu s predpisi, ki urejajo odpravo posledic naravnih nesreč.
(1) Agencija po prejemu izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje iz prejšnjega člena opravi ogled na kraju samem, pri katerem v skladu s prvim odstavkom 75. člena Uredbe 555/2008/ES ugotovi prestrukturirano površino, preveri, ali je bilo prestrukturiranje izvedeno v skladu z izjavo, in o ogledu sestavi zapisnik. Če v primeru iz četrtega odstavka prejšnjega člena trsne cepljenke v vinogradu še niso posajene, opravi ogled šele po prejemu ponovne izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje, iz katere izhaja, da je prestrukturiranje zaključeno.
(2) Pridelovalec mora agenciji v času, ki ga ta določi, omogočiti ogled iz prejšnjega odstavka. Ob ogledu prestrukturirane površine mora biti navzoč tudi pridelovalec, ki lahko za navzočnost pooblasti tudi drugo osebo.
(3) Pri zamenjavi sort s precepljanjem je sestavni del ogleda na kraju samem tudi preveritev etikete in potnega lista za kupljene cepiče, oziroma, če se uporabijo lastni cepiči, zapisnika o pregledu vinograda, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo trženje materiala za vegetativno razmnoževanje trte, opravi:
– organ za potrjevanje, ki ima javno pooblastilo za vodenje postopka uradne potrditve materiala za vegetativno razmnoževanje trte na podlagi zakona, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin (za certificirane cepiče), ali
– inšpektor, ki je v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, pristojen za uradne preglede standardnega materiala trte (za standardne cepiče).
(4) Pri prestrukturiranju vinograda s cepljenkami kategorije bazni material je sestavni del ogleda na kraju samem tudi preveritev etikete za bazni material, izdane v skladu s predpisom, ki ureja trženje materiala za vegetativno razmnoževanje trte.
(1) Agencija upravičencem dodeli podporo za prestrukturiranje na podlagi prejetih izjav o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje iz 7. člena te uredbe. Agencija vsako leto odloči o vlogah za podporo za prestrukturiranje tako, da določi dokončno višino podpor glede na skupno višino sredstev za ta ukrep, priznane celotne stroške prestrukturiranja in dovoljen delež sofinanciranja v skladu s šestim odstavkom 46. člena Uredbe 1308/2013/EU. Priznani celotni stroški prestrukturiranja se določijo kot vsota priznanih stroškov prestrukturiranja in vrednosti izpada dohodka za površino, določeno v zapisniku agencije iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v primeru, da je glede na razpoložljiva sredstva dokončna višina podpor v posameznem letu nižja od 35 % priznanih celotnih stroškov prestrukturiranja, dokončna višina podpore določi kot 35 % priznanih celotnih stroškov prestrukturiranja. V tem primeru se izplačilo podpore vsakemu upravičencu izvede sorazmerno v dveh delih: prvi del do skupne višine sredstev, namenjenih za ta ukrep v tekočem letu, do 15. oktobra, preostanek pa iz sredstev, namenjenih za ta ukrep v naslednjem letu, pri čemer se za ta sredstva zniža skupna višina sredstev za ta ukrep v naslednjem letu.
(3) Če je prestrukturirana površina večja od površine iz vloge za podporo za prestrukturiranje, se podpora dodeli le za površino, navedeno v vlogi za podporo.
(4) Šteje se, da je prestrukturiranje vinograda izvedeno v skladu s to uredbo tudi, če se v postopku dodeljevanja podpore za prestrukturiranje ugotovi, da je vinograd posajen s sortami vinske trte, ki so sicer drugačne od sort iz dovoljenja za zasaditev vinske trte, vendar so to sorte, ki so v skladu s predpisom, ki ureja pridelovalna območja Republike Slovenije.
(5) Če je prestrukturiranje vinograda zaključeno, vendar niso izvedeni vsi ukrepi, navedeni v vlogi za podporo za prestrukturiranje, agencija pri odločanju o podpori upošteva stroške dejansko izvedenih ukrepov v skladu z 10. členom te uredbe, določene za vinsko leto vložitve vloge za podporo.
(6) Če se v času od oddaje vloge za podporo za prestrukturiranje do oddaje izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje spremeni pridelovalec, ki prestrukturira vinograd, mora novi pridelovalec ob oddaji izjave o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje o tej spremembi obvestiti agencijo. K obvestilu o spremembi mora biti priloženo tudi soglasje pridelovalca, ki je vložil vlogo za podporo za prestrukturiranje, razen v primeru smrti pridelovalca, ko novi pridelovalec dokaže pravico do obdelave zemljišča, ki je predmet obnove, z vpisom tega zemljišča v register kmetijskih gospodarstev.
(stroški prestrukturiranja in vrednost izpada dohodka)
(1) Višina priznanih stroškov prestrukturiranja iz prvega odstavka prejšnjega člena se določi kot višina stroškov na hektar prestrukturiranega vinograda, z upoštevanjem tabele za izračun stroškov prestrukturiranja iz prve alineje 6. člena te uredbe in nagiba površine, ki je predmet prestrukturiranja, dobljenega na podlagi podatkov digitalnega modela reliefa pred izvedenim prestrukturiranjem. Izračuna se kot seštevek vrednosti iz navedene tabele, dobljenih na podlagi podatkov o dejansko izvedenih ukrepih iz zapisnika v skladu z 8. členom te uredbe.
(2) Priznani stroški prestrukturiranja na hektar ne morejo preseči višine, predpisane v skladu s tretjo alinejo 6. člena te uredbe.
(3) Vrednost izpada dohodka, ko vinograd ne rodi, iz prvega odstavka prejšnjega člena se določi z upoštevanjem predvidenega dohodka v treh letih po posaditvi oziroma v dveh letih po precepljanju in z upoštevanjem načina predelave grozdja (lastna predelava ali prodaja za nadaljnjo predelavo). Izračuna se kot zmnožek priznane vrednosti izpada dohodka iz druge alineje 6. člena te uredbe in površine, za katero se uveljavlja izpad dohodka.
(4) Vrednost izpada dohodka, ko vinograd ne rodi, iz prejšnjega odstavka se pridelovalcu prizna, če je zadnja tri leta pred odločitvijo o podpori za prestrukturiranje v register redno prijavljal letni pridelek grozdja. Vrednost izpada dohodka se ne prizna za vinograde, mlajše od deset let, iz prve alineje prvega odstavka 4. člena te uredbe.
(5) Način predelave grozdja se za posameznega pridelovalca določi glede na v register prijavljen pridelek zadnjega letnika pred odločitvijo o podpori za prestrukturiranje, in sicer šteje kot:
– lastna predelava, če je pridelovalec predelal v vino najmanj 50 % količine pridelanega grozdja, in
– prodaja za nadaljnjo predelavo, če je pridelovalec najmanj 50 % količine pridelanega grozdja prodal za nadaljnjo predelavo.
(6) Površina, ki se upošteva pri izračunu vrednosti izpada dohodka, je enaka:
– površini izkrčenega vinograda, za katero je bilo izdano dovoljenje za zasaditev iz tretje alineje četrtega odstavka 4. člena te uredbe, ali
– na novo zasajeni površini, upravičeni do podpore, če je ta manjša od površine izkrčenega vinograda.
(7) Pri zamenjavi sort s precepljanjem je površina, ki se upošteva pri izračunu vrednosti izpada dohodka, enaka površini, na kateri se izvaja precepljanje.
III. PODPORA ZA PROMOCIJO VINA
(1) V skladu s 45. členom Uredbe 1308/2013/EU se za povečanje konkurenčnosti vina s poreklom iz Evropske unije in obveščanje potrošnikov o vinih Evropske unije uvede podpora za promocijo vina, ki zajema:
– promocijo vina na trgih tretjih držav in
– obveščanje potrošnikov v državah članicah o odgovornem uživanju vina ter sistemih Evropske unije za označbe porekla in geografske označbe.
(2) Podpora iz prejšnjega odstavka se dodeli za povrnitev upravičenih stroškov v zvezi z zasnovo, izvedbo in objavo posamezne dejavnosti iz 15. ali 19. člena te uredbe.
(3) Višina podpore znaša 50 % upravičenih stroškov.
(4) Upravičenec ni upravičen do podpore za posamezno dejavnost iz prvega odstavka 15. člena ali prvega odstavka 19. člena te uredbe, če znašajo upravičeni stroški na podlagi njegovih vloženih vlog za podporo za to dejavnost manj kot 60 % višine sredstev, odobrene za to dejavnost z odločbo o odobritvi programa iz 13. člena te uredbe. Določba prejšnjega stavka se ne uporablja v primeru morebitnega vračila sredstev po naknadnem nadzoru.
(vloga za odobritev programa)
(1) Za namen uveljavljanja podpore za promocijo vina zainteresirani upravičenci iz 16. in 20. člena te uredbe vložijo vloge za odobritev programov.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati najmanj:
– podatke o vlagatelju (osebno ime ali firmo, naslov ali sedež in KMG-MID, če je vlagatelj zavezan vpisu v register kmetijskih gospodarstev),
– cilje, ciljno skupino in glavna sporočila programa,
– podroben opis posameznih dejavnosti iz 15. ali 19. člena te uredbe, vključno s časovnim razporedom posameznih dejavnosti,
– predviden učinek programa,
– finančno konstrukcijo programa s predvideno dinamiko izstavitve vlog za podporo.
(3) Sestavni del vloge so tudi izjave vlagatelja, ki so na obrazcu, ki je kot priloga 3 sestavni del te uredbe.
(1) Agencija prispele vloge za odobritev programov za promocijo vina pregleda, oceni na podlagi meril za ocenitev programov iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe, in odobri tiste programe, ki dosežejo najmanj 70 % najvišjega števila možnih točk in za katere upravičeni stroški znašajo najmanj 7.000 eurov.
(2) Če se dejavnosti iz odobrenega programa spremenijo, mora upravičenec o tem obvestiti agencijo najmanj 30 dni pred začetkom izvajanja posamezne dejavnosti. Sprememba dejavnosti ne sme vplivati na višino sredstev, dodeljenih z navedeno odločbo. O ustreznosti spremembe programa odloči agencija.
(1) Upravičeni stroški za izvedene dejavnosti iz 15. člena te uredbe so navedeni v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe, upravičeni stroški za dejavnosti iz 19. člena te uredbe pa so navedeni v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Upravičeni stroški so stroški, ki se nanašajo na dejavnosti iz programa, izvedene v obdobju iz 17. ali 21. člena te uredbe, in ki so dejansko nastali v tem obdobju.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek so upravičeni stroški tudi stroški, ki so sicer nastali pred obdobjem, na katero se nanaša program, vendar po predložitvi programa in le, če upravičenec vnaprej plača del ali celotne stroške za dejavnosti iz točke c) priloge 1 te uredbe in iz točke c) priloge 2 te uredbe, ki bodo izvedene v obdobju, na katero se nanaša program.
(4) Če upravičenci iz 16. ali 20. člena te uredbe sodelujejo na istem dogodku, se lahko eden ali več istih stroškov iz prve, druge, tretje, pete in šeste alineje točke c) priloge 1 te uredbe in iz druge, tretje, četrte, pete in šeste alineje točke c) priloge 2 te uredbe nanašajo na več upravičencev, pri čemer lahko:
– eden izmed upravičencev zahteva plačilo pomoči za celotni skupni strošek ali
– vsak izmed upravičencev zahteva plačilo pomoči za svoj del stroškov.
(5) Če upravičenec, na katerega se glasi račun za celotni skupni strošek iz prejšnjega odstavka, izda račune posameznim upravičencem za plačilo njihovega dela stroška, lahko vsak upravičenec vloži zahtevek le za svoj del stroškov, vsota teh stroškov iz njihovih vlog za podporo pa ne sme presegati zneska na računu za celotni upravičeni skupni strošek. Če ga presega, se upravičeni strošek vsakemu upravičencu sorazmerno zniža, tako da skupna vsota tako znižanih stroškov ne presega zneska na računu za celotni upravičeni skupni strošek.
1. Podpora za promocijo vina na trgih tretjih držav
(1) Podpora za promocijo vina na trgih tretjih držav se uvede za naslednje dejavnosti:
– objavo oglasov v medijih (tiskani, televizijski, radijski, spletni),
– izdelavo reklamnega gradiva za prodor na trge tretjih držav,
– udeležbo na mednarodnih sejmih in drugih mednarodnih dogodkih,
– izdelavo raziskav trga tretjih držav,
– organizacijo seminarjev za novinarje, uvoznike, strokovno javnost in potrošnike tretjih držav.
(2) Promocija vina na trgih tretjih držav se mora nanašati na vino z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, pridelano v Republiki Sloveniji, na prikaz značilnosti vinorodnih območij Republike Slovenije in sort grozdja, pridelanega v Republiki Sloveniji, ter na povezave tega vina s kulinariko, vinsko arhitekturo ali vinskim turizmom. Oznaka porekla vina, ki obsega vsaj geografsko označbo v skladu s pravilnikom, ki ureja seznam geografskih označb, mora biti uporabljena v okviru promocijskih dejavnosti ter navedena v vseh oglasih in reklamnem gradivu, ki se uveljavljajo kot upravičeni strošek. Promocijsko gradivo mora biti v jeziku države, v kateri se izvaja promocija oziroma katere udeležencem je ta namenjena, ali pa v angleškem ali francoskem jeziku.
(1) Upravičenci do podpore za promocijo vina na trgih tretjih držav so:
– pridelovalci, vpisani v register, ki letno pridelajo najmanj 30.000 litrov vina, pri pridelovalcih, ki pridelujejo vino iz ekološko pridelanega grozdja, pa mora letna pridelava znašati najmanj 15.000 litrov, ali
– združenja pridelovalcev, vpisanih v register, ki so pravne osebe in združujejo najmanj pet pridelovalcev, s skupno letno pridelavo najmanj 75.000 litrov vina.
(2) Če program, ki se nanaša na določeno tretjo državo, odda združenje pridelovalcev, pri čemer je eden od ustanoviteljev pridelovalec vina, ki v istem letu odda program za isto tretjo državo, se ta pridelovalec in njegova količina vina ne upoštevata pri pogojih upravičenosti iz druge alineje prejšnjega odstavka.
(odobritev programov za promocijo vina na trgih tretjih držav)
(1) Pridelovalci in združenja pridelovalcev iz prejšnjega člena za uveljavljanje podpore za promocijo vina na trgih tretjih držav vložijo vloge za odobritev programov pri agenciji najpozneje do 31. januarja v letu začetka izvajanja programa. Programi se lahko nanašajo na dejavnosti, ki bodo izvedene v obdobju med 1. junijem leta vložitve vloge iz tega odstavka in 31. majem naslednjega leta.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka mora poleg podatkov iz drugega odstavka 12. člena te uredbe vsebovati tudi:
– državo, na katero se nanaša program,
– analizo rezultatov dosedanje promocije (vključno z referencami dosedanje promocije) in pričakovano prodajo,
– opis situacije na zadevnem tretjem trgu in povpraševanja.
(3) Agencija v posameznem letu odobri največ pet programov za promocijo vina na trgih tretjih držav istega upravičenca, pri čemer imajo prednost programi z višjimi upravičenimi stroški.
(4) O ustreznosti programa in višini sredstev za odobreni program odloči agencija najpozneje do 31. maja v letu vložitve programa.
(5) Če vsota upravičenih stroškov programov za promocijo vina na trgih tretjih držav, ki dosežejo predpisano število točk iz prvega odstavka 13. člena te uredbe, presega razpoložljiva sredstva za ukrep promocije vina na trgih tretjih držav, agencija odobri programe do porabe razpoložljivih sredstev v skladu s prednostnimi kriteriji iz priloge 5, ki je sestavni del te uredbe.
(6) Če je upravičenec v posameznem obdobju izvajanja podpornega programa v vinskem sektorju iz 41. člena Uredbe 1308/2013/EU že tri leta prejemal podporo za promocijo vina na trgu določene tretje države in je predložil nov predlog programa za isto tretjo državo, mora kot sestavni del predloga programa predložiti tudi analizo rezultatov že izvedenih dejavnosti, za katere mu je bila dodeljena podpora na podlagi odobrenih programov za promocijo vina v tej tretji državi, in podatke o prodaji. Iz podatkov analize in predloženih dokazil mora za odobritev programa izhajati, da se je v obdobju izvajanja programov vrednostna realizacija prodaje vina na posameznem trgu povečala za najmanj 2 %.
(1) Upravičenec uveljavlja podporo za promocijo vina na trgih tretjih držav na podlagi vlog za povrnitev upravičenih stroškov za izvedene dejavnosti iz programa, ki jih vloži na agencijo v naslednjih rokih:
– med 20. in 31. januarjem za dejavnosti, izvedene med 1. junijem in 31. decembrom preteklega leta, in
– med 10. in 20. junijem za dejavnosti, izvedene med 1. januarjem in 31. majem tekočega leta.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
– podatke o vlagatelju (osebno ime ali firmo, naslov ali sedež, podatke o računu in KMG-MID, če je vlagatelj zavezan vpisu v register kmetijskih gospodarstev),
– številko odločbe o ustreznosti odobrenega programa iz četrtega odstavka prejšnjega člena,
– višino zahtevane podpore po posameznih izvedenih dejavnostih za promocijo vina v obdobju, na katero se nanaša vloga,
– poročilo in dokazilo o izvedbi posameznih dejavnosti, na katere se nanašajo stroški v vlogi, vključno s specifikacijo računov in preostalih stroškov po posameznih izvedenih dejavnostih,
– originalne izvode računov za upravičene stroške, ki se glasijo na upravičenca in na katere se nanaša vloga, skupaj z dokazili o plačilu računov (položnica oziroma blagajniški prejemek, potrdilo banke o izvršenem plačilu, potrjen kompenzacijski nalog, pobotna izjava ali asignacijska pogodba).
2. Podpora za obveščanje v državah članicah
(1) Podpora za obveščanje potrošnikov v državah članicah o odgovornem uživanju vina in sistemih Evropske unije za označbe porekla ter geografske označbe (v nadaljnjem besedilu: podpora za obveščanje v državah članicah) se uvede za naslednje dejavnosti:
– informacijske kampanje (objava oglasov in člankov v medijih, izdelava informacijskega gradiva),
– organizacijo obveščanja potrošnikov v okviru prireditev, sejmov in razstav, ki so nacionalnega pomena ali pomembni na ravni Evropske unije.
(2) Obveščanje v državah članicah mora temeljiti na dejanski kakovosti in lastnostih vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, ki ni usmerjeno k določeni blagovni znamki in ne spodbuja uživanja vina. Dejavnosti obveščanja v državah članicah morajo biti izvedene v jeziku države članice, v kateri se izvajajo.
(3) Dejavnosti obveščanja iz prvega odstavka tega člena morajo vsebovati informacije najmanj:
– o odgovornem uživanju vina in sistemih označb porekla ter kakovosti in
– o vsaj dveh zaščitenih označbah porekla ali zaščitenih geografskih označbah za vina iz Republike Slovenije.
(1) Upravičenci do podpore za obveščanje v državah članicah so:
– združenja pridelovalcev, vpisanih v register, ki združujejo najmanj pet pridelovalcev, s skupno letno pridelavo najmanj 75.000 litrov vina, ali
– strokovne vinogradniško-vinarske organizacije.
(2) Strokovna vinogradniško-vinarska organizacija iz prejšnjega odstavka je gospodarsko interesno združenje ali zbornica, ustanovljena v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijsko-gozdarske ali gospodarske zbornice, njeni člani pa so pridelovalci. Strokovna vinogradniško-vinarska organizacija mora delovati že vsaj dve leti pred oddajo programa.
(3) Upravičenec iz tega člena mora imeti med svojimi člani zastopane pridelovalce, ki pridelujejo vino na območju vseh vinorodnih okolišev vsaj ene vinorodne dežele v Republiki Sloveniji.
(odobritev programov za obveščanje v državah članicah)
(1) Združenja pridelovalcev in strokovne vinogradniško-vinarske organizacije iz prejšnjega člena za uveljavljanje podpore za obveščanje v državah članicah vložijo vloge za odobritev programov pri agenciji najmanj dva meseca pred začetkom izvajanja programa. Programi se lahko nanašajo na dejavnosti, ki bodo izvedene v obdobju največ enega koledarskega leta.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka mora poleg podatkov iz drugega odstavka 12. člena te uredbe vsebovati tudi:
– državo ali države, na katere se nanaša program,
– reference dosedanjih dejavnosti, povezanih z obveščanjem potrošnikov,
– opis situacije v zadevni državi z vidika informiranosti potrošnika o vinih.
(3) Dejavnosti iz druge alineje prvega odstavka 19. člena te uredbe morajo biti v časovnem razporedu iz tretje alineje drugega odstavka 12. člena te uredbe napovedane s točnim datumom. Če napovedani datum ob oddaji vloge ni znan ali se po oddaji vloge spremeni, mora upravičenec obvestiti agencijo o spremembi najmanj deset delovnih dni pred izvedbo dejavnosti.
(4) O ustreznosti programa in višini sredstev za odobreni program odloči agencija najpozneje v dveh mesecih od vložitve.
(5) Če dejavnosti obveščanja v državah članicah vsebujejo tudi informacije v zvezi z učinki uživanja vina na zdravje in vedenje, se agencija o ustreznosti teh informacij pred odločitvijo o ustreznosti programa ali o podpori posvetuje z ministrstvom, pristojnim za zdravje.
(1) Upravičenec uveljavlja podporo za obveščanje v državah članicah na podlagi vloge za povrnitev upravičenih stroškov za izvedene dejavnosti, ki jo vloži na agencijo največ dvakrat letno, in sicer do 31. maja in 30. novembra za dejavnosti, izvedene pred tema datumoma.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
– podatke o vlagatelju (firma, sedež in podatki o računu),
– številko odločbe o ustreznosti odobrenega programa iz prejšnjega člena,
– višino zahtevane podpore po posameznih izvedenih dejavnostih,
– poročilo in dokazilo o izvedbi posameznih dejavnosti, na katere se nanašajo stroški v vlogi, vključno s specifikacijo računov in preostalih stroškov po posameznih izvedenih dejavnostih,
– originalne izvode računov za upravičene stroške, ki se glasijo na upravičenca in na katere se nanaša vloga, skupaj z dokazili o plačilu računov (položnica oziroma blagajniški prejemek, potrdilo banke o izvršenem plačilu, potrjen kompenzacijski nalog, pobotna izjava ali asignacijska pogodba).
(3) Agencija v posameznem letu odloča o vlogah na naslednji način:
– če vsota upravičenih stroškov iz odobrenih programov, za katere iz časovnega razporeda posameznih dejavnosti izhaja, da bodo vloge zanje vložene do 31. maja zadevnega leta oziroma so bile vložene do 30. novembra preteklega leta, ne presega razpoložljivih sredstev za ukrep obveščanja v državah članicah, agencija izplača vsa sredstva iz odobrenih vlog;
– če vsota upravičenih stroškov iz prejšnje alineje presega razpoložljiva sredstva za ukrep obveščanja v državah članicah, agencija izplača samo vloge na podlagi programov, ki so v postopku odobritve iz 13. člena te uredbe na podlagi meril za ocenitev dosegli več kot 80 % od najvišjega števila možnih točk (v nadaljnjem besedilu: najbolje ocenjeni programi), preostale vloge pa razvrsti v skladu s prednostnimi kriteriji iz priloge 5 te uredbe in jih izplača po vrstnem redu do porabe razpoložljivih sredstev; preostale vloge, za katere zmanjka razpoložljivih sredstev, zavrne;
– če vloge najbolje ocenjenih programov presegajo razpoložljiva sredstva, jih agencija razvrsti v skladu s prednostnimi kriteriji iz priloge 5 te uredbe in izplača po vrstnem redu do porabe razpoložljivih sredstev, preostale vloge na podlagi najbolje ocenjenih programov pa izplača iz sredstev, namenjenih za ta ukrep v naslednjem letu, pri čemer se za ta sredstva zniža skupna višina sredstev za ta ukrep v naslednjem letu.
3. Skupna pravila za izvajanje ukrepov za promocijo vina
(nadzor in dokumentacija)
(1) Nadzor nad izvajanjem ukrepov za promocijo vina iz tega poglavja opravlja agencija v skladu s 77. členom Uredbe 555/2008/ES tako, da preveri skladnost izvedbe programa z odobrenim programom, skladnost vloge za podporo s programom in listine, priložene vlogi za podporo. Nadzor lahko agencija opravi tudi na kraju samem in pri osebah, pri katerih je upravičenec naročil storitev oziroma material, na katerega se nanaša vloga (v nadaljnjem besedilu: podizvajalec).
(2) Upravičenci, ki pridobijo sredstva za promocijo vina, morajo vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za izplačilo sredstev, in dokumentacijo, ki izkazuje nastanek, naravo, obseg oziroma izvedbo poslovnega dogodka, hraniti še najmanj pet let od datuma izplačila zadnjega zneska iz odločbe o odobritvi programa.
(3) Upravičenci morajo zagotoviti, da se nadzor iz prvega odstavka tega člena lahko opravi tudi pri podizvajalcih in da zahtevo iz prejšnjega odstavka upošteva tudi podizvajalec.
(računi za upravičene stroške)
(1) Če so računi za upravičene stroške za dejavnosti promocije vina izdani v tuji valuti, se morajo zneski preračunati v euro v skladu s 40. členom Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L št. 255 z dne 28. 8. 2014, str. 18), zadnjič spremenjene z Delegirano Uredbo Komisije (EU) 2015/160 z dne 28. novembra 2014 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L št. 27 z dne 3. 2. 2015, str. 7).
(2) Če na računu ni naveden zaračunan prometni davek (npr. davek na dodano vrednost), ni navedeno, da je dobavitelj izvzet iz obveznosti obračunavanja tega davka, ali ni navedeno, da je dobava oproščena tega davka, se strošek ne odobri.
(3) Če je račun izdan v tujem jeziku, je obvezna priloga tudi sodni prevod računa, razen za račune, izdane v angleškem, nemškem, francoskem, hrvaškem in srbskem (latinica) jeziku.
(4) Upravičeni stroški za dejavnosti promocije vina, za katere je kot dokazilo treba priložiti račune, se v primeru, da je zadevni račun plačan z gotovino, priznajo le, če je tako plačilo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(5) Če se račun nanaša na stroške dejavnosti promocije vina, ki jih je za izvajalca opravil podizvajalec, je obvezna priloga tudi račun podizvajalca, ki je dejansko izvedel dejavnost promocije. Strošek posredovanja izvajalca se v teh primerih prizna največ do višine 10 % zadevnega upravičenega stroška dejavnosti promocije vina.
(6) Iz računov izvajalcev in podizvajalcev morajo biti razvidne posamezne dejavnosti in njihov stroškovnik oziroma elementi upravičenih stroškov. Če se račun nanaša tudi na stroške, ki niso upravičeni za dejavnosti promocije vina, mora upravičenec te postavke na računu označiti. Če neupravičeni stroški na računu niso označeni, se podpora zniža za dvakratnik neupravičenih stroškov.
(7) Agencija po odločitvi o podpori vrne originalne izvode računov za upravičene stroške, če to zahteva upravičenec.
Za dejavnosti, za katere se kot upravičeni stroški priznajo tudi stroški dela, je treba k vlogi za podporo priložiti tudi zadnji obračun davčnih odtegljajev od dohodkov iz delovnega razmerja, predložen davčnemu organu v skladu s predpisom, ki ureja obračun davčnih odtegljajev (obrazec REK-1), za zaposlene, za katere se ti stroški uveljavljajo.
(1) Agencija o vlogah za dodelitev podpor iz te uredbe odloči najpozneje do 30. septembra v letu vložitve vloge.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka agencija o vlogah iz prvega odstavka 5. člena te uredbe in o vlogah iz prvega odstavka 22. člena te uredbe, vloženih do 30. novembra, odloči v naslednjem letu.
(vzorci za izdelavo programov in vlog)
Agencija na svoji spletni strani objavi vzorce (npr. vzorec programa in vlog, navodila), ki jih vlagatelji lahko uporabijo za izdelavo programov za promocijo vina in vlog za uveljavljanje podpor na podlagi te uredbe.
(1) Upravičenci lahko samo enkrat pridobijo sredstva za isti strošek. Do sredstev ni upravičen tisti, ki je za stroške, ki jih navaja v vlogi za pridobitev podpore po tej uredbi, že prejel sredstva Republike Slovenije ali Evropske unije.
(2) Upravičenec, pri katerem se ugotovi, da je podporo iz te uredbe pridobil nezakonito oziroma jo uporabil nenamensko, da ni upošteval določb iz te uredbe oziroma je dal lažno izjavo oziroma lažna dokazila ali je ravnal v nasprotju z dano izjavo, mora v proračun Republike Slovenije vrniti vsa nezakonito oziroma nenamensko pridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izplačila pomoči.
(3) O vračilu sredstev iz prejšnjega odstavka odloči agencija.
(1) Pri ugotavljanju količine vina iz 16. in 20. člena te uredbe se upošteva povprečje v register prijavljene količine vina zadnjih treh let pred oddajo predloga programa promocije. Če je upravičenec kupil vino od drugega upravičenca, se ta količina upošteva le pri kupcu.
(2) Za določitev povprečne letne v register prijavljene količine vina iz 16. in 20. člena te uredbe se ne upošteva leto, v katerem je pridelovalec utrpel škodo zaradi naravne nesreče, če je ta vplivala na količino pridelka grozdja in vina. Pridelovalec, ki je utrpel škodo zaradi naravne nesreče, mora ob oddaji programa promocije priložiti oceno škode pristojne komisije Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, izdelano v skladu s predpisi, ki urejajo ocenjevanje škode zaradi naravne nesreče, ali uradni dokument zavarovalnice, iz katerega je razvidna ocena škode.
(3) Če je bil pridelovalec vpisan v register manj kot tri leta pred uveljavljanjem podpor iz te uredbe, vendar ima prijavljen pridelek v letu pred uveljavljanjem podpore, se za določitev količine povprečne letne v register prijavljene količine vina iz 16. in 20. člena ter vrednosti izpada dohodka iz 10. člena te uredbe upošteva le povprečje let, ko je pridelovalec vpisan v register.
Agencija grafične podatke o ugotovljeni prestrukturirani površini iz prvega odstavka 8. člena te uredbe, vključno z umestitvijo v prostor s koordinatami točk v državnem koordinatnem sistemu, v elektronski obliki posreduje ministrstvu do 31. januarja leta, ki sledi letu, v katerem so bile ugotovitve opravljene.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(vloge za podporo za prestrukturiranje)
Vloge za podporo za prestrukturiranje, vložene na podlagi Uredbe o ureditvi trga z vinom (Uradni list RS, št. 6/12, 38/12, 24/13 in 66/14), se obravnavajo v skladu z Uredbo o ureditvi trga z vinom (Uradni list RS, št. 6/12, 38/12, 24/13 in 66/14).
(programi za promocijo vina na trgih tretjih držav in vloge za podporo)
(1) Ne glede na določbo 17. člena te uredbe se v letu 2016 programi za promocijo vina na trgih tretjih držav vložijo na agencijo najpozneje do 13. junija 2016 in se nanašajo na dejavnosti, ki bodo izvedene v obdobju med 1. avgustom 2016 in 31. majem 2017.
(2) Upravičenci, ki imajo odobrene programe za promocijo vina na trgih tretjih držav na podlagi Uredbe o ureditvi trga z vinom (6/12, 38/12, 24/13 in 66/14), za uveljavitev podpore za promocijo vina v letu 2016 vložijo vloge v skladu z Uredbo o ureditvi trga z vinom (Uradni list RS, št. 6/12, 38/12, 24/13 in 66/14). Pri obravnavi teh vlog se upošteva menjalni tečaj v skladu s prvim odstavkom 24. člena te uredbe.
Z dnem uveljavitve te uredbe prenehajo veljati 3. do 14. člen in priloge 1 do 4 Uredbe o ureditvi trga z vinom (Uradni list RS, št. 6/12, 38/12, 24/13 in 66/14), uporabljajo pa se za dokončanje postopkov, ki so se začeli na podlagi Uredbe o ureditvi trga z vinom (Uradni list RS, št. 6/12, 38/12, 24/13 in 66/14).
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00715-17/2016
Ljubljana, dne 26. maja 2016
EVA 2016-2330-0109
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
