Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (ZSV-F)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (ZSV-F), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. maja 2016.
Št. 003-02-4/2016-14
Ljubljana, dne 30. maja 2016
Borut Pahor l.r.
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SOCIALNEM VARSTVU (ZSV-F)
1. člen
V Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS in 57/12) se za 18.r členom doda novo II. B) poglavje ter novi 18.s, 18.š in 18.t člen, ki se glasijo:
»II.B SOCIALNOVARSTVENI PROGRAMI
Socialnovarstveni programi so namenjeni preprečevanju in reševanju socialnih stisk posameznih ranljivih skupin prebivalstva. Socialnovarstveni programi se izvajajo v skladu z doktrino socialnega dela kot dopolnitev ali alternativa socialno varstvenim storitvam in ukrepom ter se sofinancirajo na podlagi javnih razpisov.
Socialnovarstveni programi, namenjeni preprečevanju in reševanju socialnih stisk posameznih ranljivih skupin prebivalstva, so:
1. javni socialnovarstveni programi,
2. razvojni socialnovarstveni programi,
3. eksperimentalni socialnovarstveni programi,
4. dopolnilni socialnovarstveni programi.
Javni socialnovarstveni programi so programi, ki so se že najmanj tri leta izvajali kot razvojni programi in so strokovno verificirani po postopku, ki ga sprejme socialna zbornica v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo. Javni socialnovarstveni programi se vključijo v enotni sistem evalviranja doseganja ciljev programa, ki obsega preverjanje ustreznosti programa za ciljno populacijo, merjenje uspešnosti in učinkovitosti programa, oceno tveganja za izvedbo programa ter analizo vidikov trajnosti programa.
Razvojni socialnovarstveni programi so programi, ki se izvajajo krajše časovno obdobje in še ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev strokovne verifikacije.
Eksperimentalni socialnovarstveni programi so programi, ki se lahko izvajajo največ tri leta in s katerimi se razvijajo nove metode in oblike in pristopi za preprečevanje in reševanje stisk posameznih ranljivih skupin.
Dopolnilni socialnovarstveni programi so programi lokalnega pomena, ki dopolnjujejo mrežo javnih in razvojnih socialnovarstvenih programov, se pa izvajajo po načelih in metodah dela v socialnovarstveni dejavnosti.
Izvajalec socialnovarstvenega programa mora zagotavljati kadrovske in prostorske pogoje ter pogoje glede tehnične opremljenosti glede na vrsto socialnovarstvenega programa, ki ga bo izvajal, ustrezen delež finančnih virov ter druge pogoje, določene v javnem razpisu.
Minister, pristojen za socialno varstvo, podrobneje določi področja in vrste socialnovarstvenih programov ter pogoje iz prejšnjega odstavka, merila za sofinanciranje programov, način njihovega financiranja, spremembo obsega in aktivnosti programa ter spremljanje in vrednotenje programov.
Za izvajanje razvojnih in eksperimentalnih socialnovarstvenih programov morajo izvajalci pridobiti mnenje socialne zbornice o strokovni ustreznosti programov.
Socialna zbornica vodi evidenco o javnih socialnovarstvenih programih, ki obsega:
1. naziv in naslov izvajalca programa,
2. mrežo programov,
3. naziv programa,
4. številko, datum izdaje in veljavnost verifikacijske listine.
Evidenca je namenjena vpisu in javni objavi podatkov iz prejšnjega odstavka, prepoznavnosti javnih socialnovarstvenih programov in določitvi podlage za njihovo sofinanciranje. Evidenca o javnih socialnovarstvenih programih je javna.«.
54.a člen se črta.
Za šestim odstavkom 56. člena se dodata nova sedmi in osmi odstavek, ki se glasita:
»Če pristojni organ lokalne skupnosti, v kateri ima zavod sedež, ne da mnenja iz prejšnjega odstavka v 60 dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet zavoda nadaljuje postopek imenovanja in razrešitve direktorja brez tega mnenja.
Če minister, pristojen za socialno varstvo, ne da soglasja iz šestega odstavka v 60 dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet zavoda odloči o imenovanju direktorja brez tega soglasja.«.
V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane deveti odstavek, se beseda »prejšnjega« nadomesti z besedo »šestega«.
Za 57. členom se doda nov 57.a člen, ki se glasi:
Akt o ustanovitvi javnega socialno varstvenega zavoda izda ustanovitelj, statut zavoda ali pravila pa sprejme svet zavoda.«.
V 68.b členu se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. na podlagi predhodnega mnenja ministrstva, pristojnega za socialno varstvo, oblikuje pravila za vodenje sistemov, ki tvorijo poenoten informacijski sistem na področju dejavnosti skupnosti,«.
V 69. členu se:
– v drugem odstavku besedilo »pripravništvo« nadomesti z besedilom »šestmesečno pripravništvo ali imajo šest mesecev delovnih izkušenj na področju socialnega varstva«;
– v tretjem odstavku besedilo »ter imajo eno leto delovnih izkušenj na področju socialnega varstva, opravljeno pripravništvo in strokovni izpit po tem zakonu« nadomesti z besedilom »ter imajo opravljeno devetmesečno pripravništvo ali imajo devet mesecev delovnih izkušenj na področju socialnega varstva in opravljen strokovni izpit po tem zakonu«;
– v četrtem odstavku beseda »prvega« nadomesti z besedo »drugega« in beseda »pripravništvo« nadomesti z besedilom »devetmesečno pripravništvo ali imajo devet mesecev delovnih izkušenj na področju socialnega varstva«.
V prvem odstavku 70. člena se beseda »pripravništvo« nadomesti z besedilom »devetmesečno pripravništvo ali imajo devet mesecev delovnih izkušenj na področju socialnega varstva«.
71. člen se spremeni tako, da se glasi:
»71. člen
Vsebino in potek pripravništva s splošnim aktom določi socialna zbornica.
Socialna zbornica s splošnim aktom določi tudi vsebino, pogoje in način opravljanja strokovnega izpita ter način organiziranja in izvajanja preverjanja znanja za pridobitev strokovnega izpita za področje socialnega varstva.
K splošnemu aktu iz prvega in prejšnjega odstavka tega člena da soglasje minister, pristojen za socialno varstvo.«.
V drugem odstavku 77. člena se:
– četrta alinea spremeni tako, da se glasi:
»– določi vsebino in potek pripravništva, sestavine programa, mentorstvo in način spremljanja in ocenjevanja pripravništva ter nadzoruje izvajanje pripravništva v skladu s splošnim aktom iz prvega odstavka 71. člena tega zakona,«;
– peta alinea spremeni tako, da se glasi:
»– določa vsebino, pogoje in način opravljanja strokovnega izpita ter organizira in izvaja preverjanje znanja za pridobitev strokovnega izpita na področju socialnega varstva,«;
– sedma alinea spremeni tako, da se glasi:
»– načrtuje in organizira supervizijo strokovnega dela strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev«;
– za deveto alineo doda nova deseta alinea, ki se glasi:
»– upravlja in obdeluje imenike podatkov zunanjih sodelavcev za namene vodenja in odločanja v postopkih po tem zakonu ter za namene varstva in pomoči izvajalcem na področju socialnega varstva in zagotavljanje strokovnega dela.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Imenik zunanjih sodelavcev iz desete alinee drugega odstavka tega člena vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, telefonsko številko, elektronski naslov in strokovno izobrazbo oziroma znanstveni naslov zunanjega sodelavca; izobrazbo zunanjega sodelavca za področja strokovnega dela; področja strokovnega dela, za katera je zunanji sodelavec usposobljen; leto in opravilno številko izdanega potrdila ali licence.«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se:
– druga alinea spremeni tako, da se glasi:
»– daje mnenja v postopkih podelitve koncesij, dovoljenj za delo in mnenja iz 18.š člena tega zakona,«;
– za šesto alineo dodata nova sedma in osma alinea, ki se glasita:
»– vodi evidenco o javno verificiranih socialnovarstvenih programih,
– vodi postopek strokovne verifikacije socialnovarstvenih programov.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti.
Za 79. členom se doda novo V.A poglavje in novi 79.a, 79.b in 79.c členi ter novo V.B poglavje in novi 79.č, 79.d, 79.e, 79.f, 79.g in 79.h členi, ki se glasijo:
»V.A STATUS DRUŠTEV IN DRUGIH ORGANIZACIJ V JAVNEM INTERESU NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA
Društvu, ki deluje na področju socialnega varstva, se podeli status društva v javnem interesu na področju socialnega varstva, če poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja društva, izpolnjuje tudi posebne pogoje:
– da ima sprejet program dela, iz katerega je razvidno, da deluje v javnem interesu na področju preprečevanja ali odpravljanja socialnih stisk in težav posameznikov, družin ali skupin prebivalstva in v skladu s kodeksom etičnih načel v socialnem varstvu;
– da zagotavlja strokovno usposobljen kader po tem zakonu.
Status delovanja v javnem interesu na področju socialnega varstva lahko pridobijo tudi druge pravne osebe zasebnega prava, ki niso ustanovljene z namenom pridobivanja dobička in ki presežek prihodkov nad odhodki uporabljajo izključno za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe o statusu društva v javnem interesu, določene s tem zakonom in zakonom, ki ureja društva.
Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, vodi evidenco pravnih oseb zasebnega prava, ki jim je na podlagi prejšnjega člena podeljen status delovanja v javnem interesu na področju socialnega varstva.
Evidenca je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih pravnih oseb, ki jim je podeljen status delovanja v javnem interesu na področju socialnega varstva in transparentnosti delovanja teh pravnih oseb. Evidenca je javna knjiga.
V evidenci se obdelujejo naslednji osebni podatki zastopnika pravne osebe: osebno ime, enotna matična številka občana oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča zastopnika pravne osebe iz prvega odstavka tega člena. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je javen le podatek o osebnem imenu zastopnika pravne osebe.
Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, osebne podatke iz prejšnjega odstavka obdeluje samo za vodenje evidence in izvajanje nalog v zvezi s podelitvijo statusa delovanja v javnem interesu ter za statistične namene.
Za vodenje evidence pravnih oseb zasebnega prava s statusom delovanja v javnem interesu na področju socialnega varstva se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja društva, in na njegovi podlagi izdanega pravilnika, ki ureja vsebino, obliko in način vodenja evidence društev v javnem interesu.
V.B POSKUSNO IZVAJANJE SOCIALNO VARSTVENE DEJAVNOSTI
Posodabljanje socialno varstvenih storitev, uvajanje novih storitev in organizacijske novosti na področju socialno varstvene dejavnosti se lahko pred uvedbo preverjajo s poskusnim izvajanjem.
Poskusno izvajanje iz prejšnjega odstavka se izvaja skladno cilji, ki so za področje socialnega varstva sprejeti v strateških dokumentih Državnega zbora in Vlade Republike Slovenije, temelji pa na usmerjenosti v posameznika in spoštovanje njegovega spola, starosti in kulture ter na načelih strokovnosti, preglednosti, preverljivosti, racionalne uporabe javnih sredstev in ciljne usmerjenosti.
Vsebino, izvajalca v mreži javne službe in območje, na katerem se izvaja poskus, določi minister, pristojen za socialno varstvo, sam ali na predlog ene od skupnosti socialno varstvenih zavodov, strokovne zbornice, strokovnih inštitucij, reprezentativnih uporabniških združenj in raziskovalnih organizacij.
Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, je lahko izvajalec poskusnega izvajanja, če je to potrebno za izvedbo projekta poskusnega izvajanja.
Izvajalec iz tretjega odstavka tega člena lahko v izvajanje poskusa vključi tudi druge izvajalce s področja socialnega varstva, zdravstva in izobraževanja ter nevladne organizacije in zasebnike, ki izpolnjujejo kadrovske, prostorske in regionalne pogoje, določene z javnim razpisom.
Izvajalec iz tretjega odstavka tega člena mora sprejeti postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov oseb, vključenih v poskusno izvajanje iz prvega odstavka tega člena, na način, kot je določen z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Osebo je mogoče vključiti v poskusno izvajanje iz prvega odstavka tega člena le na podlagi njenega pisnega soglasja oziroma soglasja njenega zakonitega zastopnika.
Osebe, vključene v poskusno izvajanje iz prvega odstavka tega člena, lahko v času vključenosti pridobijo pravico do denarne nagrade ter do kritja stroškov prevoza in prehrane, ki so povezani z vključitvijo v poskusno izvajanje. Upravičenost do teh prejemkov in njihova višina je odvisna od trajanja vključitve osebe v projekt poskusnega izvajanja in od projekta poskusnega izvajanja.
Višino denarnih prejemkov iz prejšnjega odstavka in njihovo izplačilo podrobneje določi minister, pristojen za socialno varstvo, na podlagi potrjenega projekta poskusnega izvajanja.
Denarna nagrada iz tega člena se ne šteje kot dohodek, ki se upošteva pri uveljavljanju denarne socialne pomoči po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke. Osebe, upravičene do denarne nagrade iz tega člena, se ne štejejo kot delovno aktivne osebe po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke.
Osebe, vključene v poskusno izvajanje iz prvega odstavka tega člena, zaradi vključenosti v projekt ne izgubijo pravic in statusov po tem ali drugih predpisih.
Postopek uvajanja, izvajanja, časovno omejitev obdobja izvajanja, spremljanje, evalvacijo, vire financiranja, način porabe sredstev in merljive cilje poskusnega izvajanja iz prvega odstavka tega člena ter postopek izbora izvajalcev določi minister, pristojen za socialno varstvo. Uresničevanje ciljev se preveri najkasneje po preteku polovice določenega časovnega obdobja poskusnega izvajanja in po njegovem zaključku.
Minister, pristojen za socialno varstvo, prepove nadaljnje izvajanje poskusa, če so kršene pravice oseb, ki so vključene v poskusno izvajanje iz prvega odstavka tega člena ali če poskusno izvajanje ne dosega zastavljenih ciljev.
Vsebine, ki se izvajajo v obliki poskusnega izvajanja iz prvega odstavka tega člena, se financirajo iz evropskih skladov, pripadajočega dela slovenske udeležbe iz proračuna Republike Slovenije oziroma na podlagi finančne udeležbe izvajalca oziroma uporabnika. Vsebine iz prvega odstavka se lahko financirajo tudi iz proračunov občin na podlagi njihovega soglasja.
Za potrebe uvajanja, izvajanja, spremljanja, poročanja, preverjanja namenskosti porabljenih sredstev evropske kohezijske politike in evalviranja poskusnega izvajanja socialno varstvene dejavnosti iz prejšnjega člena ter za znanstveno raziskovalne in statistične namene, se vodi centralna zbirka podatkov, ki zajema projekte poskusnega izvajanja socialno varstvene dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: centralna zbirka podatkov).
Centralna zbirka podatkov iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke osebe in njenega zakonitega zastopnika:
– osebno ime,
– enotno matično številko občana,
– spol,
– naslov bivanja,
– telefonsko številko,
– elektronski naslov,
– podatke o državljanstvu,
– podatke o dovoljenju za prebivanje tujca,
– podatke o prebivališču,
– podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja (število družinskih članov, tip družine, razmerje do vključene osebe),
– podatke o gospodinjstvu,
– podatke, ki se nanašajo na vrsto življenjske skupnosti (zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost ali registrirana istospolna partnerska skupnost),
– podatke o statusu (podatke o šolanju, o zaposlitvi, o upokojitvi, drugo),
– podatke o izobrazbi,
– podatke o zdravstvenem stanju in invalidnosti,
– podatke o plačah in drugih dohodkih in prejemkih,
– podatke o premoženju,
– podatke o socialnih stiskah in težavah oseb in družine ter predhodnih obravnavah in vključitvah,
– davčno številko,
– številko transakcijskega oziroma drugega računa, na katerega bo oseba prejemala socialne prejemke,
– podatke, ki se nanašajo na stanovanjske in bivalne pogoje,
– podatke o predhodnih vključitvah v druge programe, ki vplivajo na socialni, zdravstveni, zaposlitveni in izobraževalni položaj osebe.
Centralna zbirka podatkov iz prejšnjega odstavka lahko vsebuje tudi podatke, ki niso osebni, ki so potrebni za dosego namena iz prvega odstavka tega člena.
Za posamezen projekt poskusnega izvajanja iz 79.č člena tega zakona se zbirajo samo tisti osebni podatki iz drugega odstavka tega člena, ki so potrebni za dosego namena posameznega projekta.
Centralno zbirko podatkov projektov poskusnega izvajanja iz 79.č člena tega zakona vodi ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, kot upravljavec te zbirke.
Izvajalci v mreži javne službe in izvajalci izbrani na podlagi petega odstavka 79.č člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: izvajalci poskusnega izvajanja) za namene vključitve podatkov v centralno zbirko podatkov iz prejšnjega člena ter za namene uvajanja, izvajanja, spremljanja in evalviranja posameznega projekta poskusnega izvajanja iz 79.č člena tega zakona zbirajo in obdelujejo tiste osebne podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena, ki so potrebni za dosego namena posameznega projekta poskusnega izvajanja iz 79.č člena tega zakona.
Izvajalci poskusnega izvajanja posredujejo ministrstvu, pristojnemu za socialno varstvo, osebne podatke iz prejšnjega odstavka za namene vodenja centralne zbirke iz 79.d člena tega zakona.
Podatki za osebe, vključene v poskusno izvajanje iz 79.č člena tega zakona, se zbirajo na podlagi pisnega soglasja osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika, neposredno od osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika in od drugih upravljavcev zbirk podatkov, za katere je oseba oziroma njen zakoniti zastopnik podal pisno soglasje.
Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, lahko osebne podatke, ki se vodijo v centralni zbirki podatkov iz 79.d člena tega zakona, zbira in obdeluje samo za namene, kot so opredeljeni v prvem odstavku 79.d člena tega zakona.
Izvajalci poskusnega izvajanja osebne podatke, ki jih pridobijo iz centralne zbirke podatkov iz 79.d člena tega zakona, obdelujejo samo za dosego namena posameznega projekta poskusnega izvajanja iz 79.č člena tega zakona.
Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo brezplačno pridobiva podatke iz centralne zbirke podatkov iz 79.d člena tega zakona in jih uporablja za analize, spremljanje izvajanja posameznega projekta poskusnega izvajanja iz 79.č člena tega zakona ter znanstvenoraziskovalne in statistične namene v obliki, ki onemogoča identifikacijo oseb.
Podatki iz centralne zbirke podatkov iz 79.d člena tega zakona se hranijo pet let po prenehanju poskusnega izvajanja iz 79.č člena tega zakona, če posamezni zakon za določene podatke ne določa drugače.
Podatki iz zbirk podatkov izvajalcev poskusnega izvajanja se hranijo pet let po prenehanju poskusnega izvajanja iz 79.č člena tega zakona, če posamezni zakon za določene podatke ne določa drugače.«.
V prvem odstavku 98. člena se petnajsta alinea spremeni tako, da se glasi:
»– javni socialnovarstveni programi, razvojni in eksperimentalni socialnovarstveni programi, pomembni za državo in sodelovanje z nevladnimi organizacijami.«.
Za 98.a členom se doda nov 98.b člen, ki se glasi:
Javni in razvojni socialnovarstveni programi se sofinancirajo na podlagi javnega razpisa.
Javni razpis za izbiro in dodelitev sredstev javnim socialnovarstvenim programom in razvojnim socialnovarstvenim programom iz 18.s člena tega zakona, ki so pomembni za državo, se objavi enkrat letno v obsegu zagotovljenih sredstev.
V javnem razpisu se določijo področja in vrste socialnovarstvenih programov, ki se sofinancirajo, način sofinanciranja in pogoji za izvajanje programov, določeni v 18.s členu tega zakona in podzakonskemu predpisu, izdanemu na njegovi podlagi.
Minister, pristojen za socialno varstvo, izda sklep o izboru javnega socialnovarstvenega programa kot prejemnika sredstev za največ deset let, sklep o izboru razvojnega socialnovarstvenega programa pa za največ tri leta.
Pogodba za izvajanje javnega socialnovarstvenega programa se sklene za vsako leto posebej.
Če je bil znesek javnih sredstev v pogodbi o izvajanju socialnovarstvenega programa določen glede na predvidevanje, da sredstva proračuna, namenjena za socialno varstvo, v času veljavnosti pogodbe ne bodo manjša, kot so bila ob podpisu pogodbe, pa so se kasneje zmanjšala v takšnem obsegu, da programa ni več mogoče izpolniti v dogovorjenem obsegu, se pogodba iz tega razloga v javnem interesu spremeni.
Pogodba o izvajanju socialnovarstvenega programa se lahko spremeni tudi, če ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, predlaga spremembo obsega ali aktivnosti programa ali če tako spremembo predlaga izvajalec in če ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, s tem soglaša, ker je predlagana sprememba v javnem interesu.
Ta člen se smiselno uporablja tudi za sofinanciranje eksperimentalnih socialnovarstvenih programov.«.
V prvem odstavku 99. člena:
– se tretja alinea črta;
– dosedanja četrta alinea postane tretja;
– dosedanja peta alinea, ki postane četrta alinea, se spremeni tako, da se glasi:
»– javni socialnovarstveni programi, razvojni in dopolnilni socialnovarstveni programi, pomembni za občino in sodelovanje z nevladnimi organizacijami.«.
V tretjem odstavku se beseda »četrte« nadomesti z besedo »tretje«.
102. člen se spremeni tako, da se glasi:
»102. člen
Nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, s strani javnih socialno varstvenih zavodov, koncesionarjev ter pravnih in fizičnih oseb, ki izvajajo socialno varstvene storitve in so vpisani v register zasebnikov in pravnih oseb iz 67. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: izvajalci dejavnosti socialnega varstva), nadzor nad izvajanjem drugih zakonov ali na njihovi podlagi izdanih predpisov, ki določajo javna pooblastila ali druge naloge posameznim izvajalcem dejavnosti socialnega varstva ter nadzor nad izvajanjem nalog, ki jih ta zakon nalaga občinam, zlasti preverjanje obsega mreže javne službe, za katero je zadolžena občina in soglasij k cenam storitev, ki jih izda pristojni občinski organ, organizira in izvaja socialna inšpekcija v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo.
Socialna inšpekcija izvaja tudi nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, s strani fizičnih in pravnih oseb, za katere obstaja sum, da izvajajo dejavnost socialnega varstva brez vpisa v register zasebnikov in pravnih oseb iz 67. člena tega zakona.
Inšpekcijski nadzor izvajajo socialni inšpektorji, ki so delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Za izvajanje inšpekcijskega nadzora po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor in zakona, ki ureja inšpekcijo dela, v kolikor posamezna vprašanja s tem zakonom niso urejena drugače.«.
102.a člen se črta.
103. člen se spremeni tako, da se glasi:
»103. člen
Socialni inšpektor mora imeti stopnjo izobrazbe, določeno v predpisih, ki urejajo sistem javnih uslužbencev, najmanj pet let delovnih izkušenj na področju socialnega varstva in opravljen strokovni izpit za inšpektorja.
Socialni inšpektorji morajo ob izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka izpolnjevati tudi pogoje, ki so določeni za strokovne delavce po tem zakonu.«.
104. člen se črta.
105. člen se spremeni tako, da se glasi:
»105. člen
Socialni inšpektor ne izvede inšpekcijskega nadzora na pobudo, če ugotovi:
– da se pobuda nanaša na ravnanja izvajalca dejavnosti socialnega varstva ali občine, za katere je pobudnik že prejel pisna pojasnila, ugotovitve ali odločitev ministrstva;
– da pobudnik ni zadovoljen z ravnanji izvajalca dejavnosti socialnega varstva, pa ni vložil ugovora zoper delo strokovnega delavca ali drugega delavca po tem zakonu oziroma izvajalec dejavnosti socialnega varstva še obravnava vloženi ugovor, pri čemer še ni potekel razumen rok za obravnavo, oziroma če je izvajalec dejavnosti socialnega varstva ugovoru ugodil in sprejel ustrezne ukrepe za odpravo razloga za ugovor;
– da pobudnik ni izčrpal rednih pravnih sredstev, ki jih določajo procesni predpisi oziroma, da postopki v okviru rednih pravnih sredstev še niso pravnomočno končani;
– da je bil v isti zadevi že opravljen inšpekcijski nadzor, pobudnik pa ne izkaže razlogov za obnovo postopka;
– da sta od ravnanj, ki jih pobudnik kot sporna očita izvajalcu dejavnosti socialnega varstva ali občini minili več kot dve leti.
Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, lahko pri določitvi letnega programa dela inšpektorata predlaga vsebino in obseg izvajanja inšpekcijskega nadzora na podlagi tega zakona.«.
106., 107., 107.a, 108. in 108.a člen se črtajo.
Prvi odstavek 108.b člena se spremeni tako, da se glasi:
»Izvajalcem dejavnosti socialnega varstva in izvajalcem, ki izvajajo programe socialnega varstva ter varstva otrok in družine po posebni pogodbi o sofinanciranju, se zagotavlja inštruktažno svetovanje, ki ga organizira socialna zbornica, izvajajo pa ga tričlanske komisije strokovnjakov, ki jih imenuje pristojni organ socialne zbornice.«.
116. člen se spremeni tako, da se glasi:
»116. člen
Z globo od 5.000 do 50.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– opravlja socialno varstvene storitve brez vpisa v register iz 66. člena tega zakona;
– prične z delom, čeprav ne izpolnjuje pogojev iz 60. člena tega zakona.
Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 500 do 3.000 eurov se kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.
117. člen se spremeni tako, da se glasi:
»117. člen
Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnosti, če vodi postopke tako, da ne zagotavlja zaupnosti podatkov ter osebne integritete in dostojanstva upravičenca ali krši dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti (93. člen).
Z globo od 200 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 100 do 1.000 eurov se kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo veljati:
1. Pravilnik o izvajanju inšpekcijskega nadzora na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 74/04);
2. Pravilnik o pripravništvu na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 128/04);
3. Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 120/04).
Podzakonska akta iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka se uporabljata do uveljavitve splošnega akta iz spremenjenega 71. člena zakona, če nista v nasprotju z zakonom.
Postopki inšpekcijskega nadzora na področju socialnega varstva, ki se do uveljavitve tega zakona še niso končali, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
Pripravniki, ki opravljajo pripravništvo na dan uveljavitve tega zakona, dokončajo pripravništvo in opravijo strokovni izpit po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
Akti o ustanovitvi javnega socialno varstvenega zavoda ter statuti ali pravila zavoda se uskladijo s tem zakonom v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
Minister, pristojen za socialno varstvo, izda podzakonski predpis iz osmega odstavka 18.s člena zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
Socialna zbornica s soglasjem ministra, pristojnega za socialno varstvo, v treh mesecih od uveljavitve tega zakona izda splošna akta iz 8. člena tega zakona.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ne glede na prejšnji odstavek se začnejo 1., 6., 7. in 8. člen tega zakona, spremembe in dopolnitve dosedanjega tretjega odstavka 77. člena zakona, 11. in 12. člen tega zakona ter sprememba dosedanje pete alinee prvega odstavka 99. člena zakona uporabljati tri mesece po uveljavitvi tega zakona.
Št. 540-01/16-7/21
Ljubljana, dne 20. maja 2016
EPA 1137-VII
dr. Milan Brglez l.r.
Predsednik
