Na podlagi 9. člena Statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 51/09, 38/10 in 25/16) in 91. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 64/10, 100/13 in 25/16) je Občinski svet Občine Kobarid na 14. redni seji dne 25. maja 2016 sprejel uradno prečiščeno besedilo Statuta Občine Kobarid, ki obsega:
– Statut Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 51/09 z dne 3. 7. 2009),
– Sprememba Statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 38/10 z dne 14. 5. 2010) in
– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 25/16 z dne 6. 4. 2016).
Št. 007-9/07
Kobarid, dne 25. maja 2016
Robert Kavčič l.r.
Občine Kobarid (uradno prečiščeno besedilo)
1. člen
(1) S tem statutom se določajo temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnost občinskih organov, organizacijo občinske uprave in javnih služb, finančno poslovanje občine, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in o drugih vprašanjih skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon in so pomembna za delovanje občine.
(2) V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in za ženske.
(območje, ime in sedež občine)
(1) Občina Kobarid (v nadaljnjem besedilu: občina) je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Kobarid, Svino, Sužid, Staro selo, Kred, Robič, Potoki, Borjana, Podbela, Stanovišče, Sedlo, Homec, Breginj, Logje, Robidišče, Trnovo ob Soči, Drežnica, Magozd, Jezerca, Drežniške Ravne, Koseč, Idrsko, Mlinsko, Ladra, Smast, Libušnje, Vrsno, Krn, Livek, Avsa, Perati, Livške Ravne in Jevšček.
(2) Teritorialno obsega območje celotnih katastrskih občin Kobarid, Svino, Sužid, Staro selo, Kred, Borjana, Sedlo, Breginj, Logje, Robidišče, Trnovo, Drežnica, Idrsko, Ladra, Smast, Livek ter del katastrske občine Vrsno in sicer vse parcele navedene na seznamu, ki je priloga tega statuta ter se hrani na sedežu občine.
(3) Sedež občine je v Kobaridu, Trg svobode 2.
(4) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
(5) Občino predstavlja in zastopa župan.
(6) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se lahko v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
(1) Na območju občine so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov občine so določeni s tem statutom in odlokom občine.
(2) Imena, sedeži in območja ožjih delov občine so:
– Krajevna skupnost Kobarid, s sedežem Stresova ulica 2, Kobarid, ki obsega naselja Kobarid, Sužid in Svino,
– Krajevna skupnost Kred-Staro selo, s sedežem Staro selo 54, Kobarid, ki obsega naselja Kred, Potoki, Robič in Staro selo,
– Krajevna skupnost Borjana-Podbela, s sedežem v večnamenskem objektu Podbela b.š., Breginj, ki obsega naselji Borjana in Podbela,
– Krajevna skupnost Breginj, s sedežem Breginj 103, Breginj, ki obsega naselja Breginj, Homec, Logje, Robidišče, Sedlo in Stanovišče,
– Krajevna skupnost Ladra-Smast-Libušnje, s sedežem Ladra 43, Kobarid, ki obsega naselja Ladra, Smast in Libušnje,
– Krajevna skupnost Drežnica, s sedežem Drežnica 15a, Kobarid, ki obsega naselja Drežnica, Drežniške Ravne, Jezerca, Koseč in Magozd,
– Krajevna skupnost Livek, s sedežem Livek 11, Kobarid, ki obsega naselja Avsa, Jevšček, Livek, Livške Ravne in Perati,
– Krajevna skupnost Idrsko-Mlinsko, s sedežem Idrsko 22a, Kobarid, ki obsega naselji Idrsko in Mlinsko,
– Krajevna skupnost Vrsno-Krn, s sedežem Vrsno 37, Kobarid, ki obsega naselji Vrsno in Krn ter
– Krajevna skupnost Trnovo ob Soči, s sedežem Trnovo ob Soči 26a, Kobarid, ki obsega naselje Trnovo ob Soči.
(izvirne in prenesene naloge)
(1) Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v 9. členu tega statuta, naloge določene z zakonom in naloge, določene z drugimi predpisi občine na podlagi zakona, ki ureja lokalno samoupravo.
(2) Občina lahko opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za to zagotovi potrebna sredstva.
(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
(2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah preko predstavnikov v organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
(3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
(4) Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
(uresničevanje skupnih nalog)
(1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
(2) Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
(3) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti ter lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe in organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode in javna podjetja.
(grb, zastava, žig in praznik občine)
(1) Občina ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.
(2) Župan in člani občinskega sveta imajo lento, katere oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.
(3) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: OBČINA KOBARID, na spodnji polovici pa naziv – OBČINSKI SVET, ŽUPAN, OBČINSKA UPRAVA, VOLILNA KOMISIJA, NADZORNI ODBOR.
(4) V sredini žiga je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s svojim sklepom.
Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom.
9. člen
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge splošne akte občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti,
– sprejema programe razvoja občine.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
– pospešuje gospodarski razvoj,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov ter nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj,
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– ustanavlja lokalne javne službe in zavode,
– sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
– ustanavlja vzgojno-izobraževalne in zdravstvene zavode ter v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njihovo delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim in zdravstvenim zavodom,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami.
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
– omogoča dostopnost kulturnih programov in skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
– ustvarja pogoje za razvoj in pridobivanje rekreacijskih površin,
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov ter opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– lokalne javne ceste in druge javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine,
– zagotavlja ukrepe, ki pripomorejo k večji varnosti v cestnem prometu na občinskih cestah,
– ureja promet v občini.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč v požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti ter varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi ter drugimi nesrečami.
12. Ureja javni red v občini tako, da:
– sprejema ustrezne splošne akte in programe varnosti,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
– organizira občinsko redarstvo,
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti,
– ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine,
– določanje namembnosti urbanega prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
– mrliško ogledno službo in pokopališko dejavnost,
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena (plakatiranje, okraševanje naselij, javna razsvetljava itd.).
(statistične, evidenčne in analitične naloge)
Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva in obdeluje statistične ter evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov skladno z zakonom.
1. Skupne določbe
12. člen
(1) Organi občine so:
– občinski svet,
– župan in
– nadzorni odbor občine.
(2) Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
(3) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določata zakon in statut.
(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan (podžupani) so občinski funkcionarji.
(6) Občina ima najmanj enega podžupana. Podžupana imenuje izmed članov občinskega sveta župan, ki ga lahko tudi razreši.
(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.
(2) Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote oziroma organi občinske uprave. Notranje organizacijske enote oziroma organe občinske uprave ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
(sprejemanje odločitev na sejah organov)
Organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Če zakon ne določa drugače je odločitev sprejeta, če za njo glasuje večina opredeljenih navzočih članov.
(1) Delo organov občine je javno.
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z zagotavljanjem možnosti sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine (v Uradnem listu Republike Slovenije), z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, s posredovanjem informacij javnega značaja katalog informacij javnega značaja v katalog informacij javnega značaja na spletni strani občine ter vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.
(3) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
(4) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.
2. Občinski svet
16. člen
(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
(2) Občinski svet šteje 16 članov.
(3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno.
(4) Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta. Če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev pa najkasneje v desetih dneh po drugem krogu volitev.
(5) Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih. V organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta, jim prenehajo mandati v skladu z njihovimi akti.
(1) Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
(2) Vsa vprašanja v zvezi z volilnimi enotami se uredijo z odlokom.
(1) Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte, poslovnik občinskega sveta, ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine.
(2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje,
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
– odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ,
– nadzoruje delo župana, podžupanov in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
– odloči, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če je župan razrešen ali če županu predčasno preneha mandat pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo,
– sprejema načrt ravnanja z nepremičnim in premičnim premoženjem občine,
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,
– razpisuje referendum,
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa merila za izplačilo sejnin članom občinskega sveta, članom delovnih teles in članom drugih občinskih organov,
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
– imenuje in razrešuje člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi zakona,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
(opravljanje funkcije članov)
(1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
(2) Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta ureja zakon.
(3) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
(1) Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.
(2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
(3) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
(4) Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v 15 dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami. Župan in občinska uprava sta dolžna zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.
(1) Občinski svet dela in odloča na sejah.
(2) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
(3) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(4) Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
(5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
(6) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.
(7) Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanom, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.
(8) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.
(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
(4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
(5) Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu na vsaki seji.
(predčasno prenehanje mandata)
Razloge in postopek predčasnega prenehanja mandata člana občinskega sveta ureja zakon. Zakon ureja tudi postopek potrjevanja mandata nadomestnega člana občinskega sveta in nadomestne volitve člana občinskega sveta.
2.1 Odbori in komisije občinskega sveta
25. člen
(1) Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa ta statut, odloki in poslovnik občinskega sveta. S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju njegovih članov občinski svet določi tudi njegove naloge.
(2) Odbori štejejo sedem članov, komisije pa pet članov.
(Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)
(1) V Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so izvoljeni predstavniki prvih petih političnih strank ali list, ki so dobile največ glasov volilnih upravičencev na volitvah. Če je v občinski svet izvoljenih manj kot pet političnih strank ali list, se mandati v komisiji razdelijo po ključu zastopanosti le-teh v občinskem svetu, vendar pa ima komisija najmanj pet članov.
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
– občinskemu svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles občinskega sveta in drugih organov, ki jih imenuje občinski svet,
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačili občinskih funkcionarjev ter obravnava in izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plačila občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles sveta in članov drugih občinskih organov,
– obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet,
– izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev.
Občinski svet Občine Kobarid ima poleg komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja še naslednja stalna delovna telesa:
– odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in varstvo okolja,
– odbor za turizem in šport,
– odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti,
– statutarno pravno komisijo in
– komisijo za priznanja in nagrade.
(sestava stalnih delovnih teles)
(1) Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in manj kot polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2) Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik, ki ga člani delovnega telesa izvolijo izmed sebe. Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, vodi njegovo delo, sodeluje pri pripravi gradiva za obravnavo v delovnem telesu ter posreduje stališča delovnega telesa občinskemu svetu, kateremu je za delo delovnega telesa tudi odgovoren.
(3) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.
(4) Nezdružljivost funkcije člana komisije ali odbora občinskega sveta ureja zakon.
(pristojnosti delovnih teles)
(1) Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
(2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(1) Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog vsakega posameznega člana občinskega sveta. Predlog za razrešitev najprej obravnava Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2) Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
(Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in varstvo okolja)
Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in varstvo okolja obravnava in daje stališča ter mnenja v zvezi s problematiko, ki jo občinskemu svetu predlaga oddelek občinske uprave za gospodarstvo in drugi subjekti v skladu s poslovnikom občinskega sveta, zlasti pa:
– obravnava odloke in druge splošne akte s svojega delovnega področja,
– obravnava občinski proračun in se seznani z zaključnim računom, oboje na svojem področju,
– obravnava davčno politiko občine,
– spremlja in daje mnenje k izvrševanju proračuna,
– obravnava in spremlja gospodarjenje z občinskim premoženjem,
– obravnava delo služb in zavodov, ki se financirajo iz proračuna,
– obravnava pogoje za razvoj gospodarskih dejavnosti,
– obravnava in ocenjuje investicijsko dejavnost v občini,
– obravnava problematiko prostorskega urejanja občine,
– obravnava prostorske izvedbene akte,
– predlaga rešitev prostorskih in okolje varstvenih problemov,
– obravnava razvoj mesta, ohranitev in revitalizacijo starega mestnega jedra in drugih naselij,
– obravnava predloge, pripombe in pritožbe občanov ali podjetji na sprejete prostorske izvedbene akte,
– obravnava izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje energetskih, vodovodnih in drugih komunalnih objektov in naprav,
– obravnava izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje javnih cest, javnih poti, parkirišč, trgov, parkov in drugih javnih površin,
– obravnava urejanje prometa,
– obravnava izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje pokopališč,
– obravnava varstvo tal in vodnih virov,
– obravnava varstvo zraka, varstvo pred hrupom ter izbiranje in deponiranje odpadkov,
– obravnava področje naravnih in drugih nesreč, požarne varnosti ter organizacijo dimnikarske službe,
– obravnava razvoj demografsko ogroženih območji,
– obravnava razvoj kmetijstva, gozdarstva, obrti, podjetništva in trgovine,
– obravnava delo Posoškega razvojnega centra,
– opravlja druge naloge s svojega delovnega področja.
(Odbor za turizem in šport)
Odbor za turizem in šport obravnava in daje stališča ter mnenja v zvezi s problematiko, ki jo občinskemu svetu predlagata oddelka občinske uprave za gospodarstvo in negospodarstvo in drugi subjekti v skladu s poslovnikom občinskega sveta zlasti pa:
– obravnava občinski proračun in se seznani z zaključnim računom, oboje na svojem področju,
– obravnava odloke in druge splošne akte s svojega delovnega področja,
– obravnava pogoje za razvoj turistične dejavnosti,
– obravnava delo Lokalne turistične organizacije,
– obravnava razvoj turistične infrastrukture,
– obravnava delitev sredstev za turistično infrastrukturo,
– obravnava vprašanja v zvezi s športom,
– obravnava druge naloge s svojega delovnega področja.
(Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti)
Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti obravnava in daje stališča ter mnenja v zvezi s problematiko, ki jo občinskemu svetu predlaga oddelek občinske uprave za negospodarstvo in drugi subjekti v skladu s poslovnikom občinskega sveta, zlasti pa:
– obravnava občinski proračun in se seznani z zaključnim računom, oboje na svojem področju,
– obravnava odloke in druge splošne akte s svojega delovnega področja,
– obravnava vprašanja v zvezi z izobraževanjem, kulturno dejavnostjo, otroškim varstvom in zaposlovanjem,
– obravnava in ocenjuje investicijsko dejavnost na svojem področju,
– obravnava reševanje stanovanjskih zadev z vidika socialne politike,
– obravnava in predlaga ukrepe s področja zdravstva in socialne politike,
– daje mnenje v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov,
– opravlja druge naloge s svojega delovnega področja.
(Statutarno pravna komisija)
Statutarno pravna komisija pripravlja in obravnava akte, ki jih sprejema občinski svet, zlasti pa:
– pripravlja statut občine in poslovnik občinskega sveta, njegove spremembe in dopolnitve in daje razlago posameznih določb statuta in poslovnika,
– spremlja uporabo predpisov občine,
– s stališča zakonitosti in skladnosti s statutom občine obravnava predloge predpisov in drugih aktov in daje k njim svoja mnenja in soglasja.
(Komisija za priznanja in nagrade)
Komisija za priznanja in nagrade predlaga občinskemu svetu podelitev naziva častnega občana, občinskih priznanj in nagrad skladno z občinskim odlokom.
3. Župan
36. člen
(1) Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
(2) Mandatna doba župana traja štiri leta.
(3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
(1) Župan predstavlja in zastopa občino. Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.
(2) Poleg tega župan predvsem:
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
– v skladu z zakonom odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega in nepremičnega premoženja občine,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča direktorja občinske uprave občine za te naloge,
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, vodje organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
(3) Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti.
(zadržanje objave splošnega akta)
(1) Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
(3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
(5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
(naloge na področju zaščite in reševanja)
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnika in štab civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči ter organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina največ dva podžupana.
(2) Podžupana imenuje izmed članov občinskega sveta župan, ki ga lahko tudi razreši in o tem obvesti občinski svet.
(3) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
(4) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. V primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do razpisa nadomestnih volitev podžupan. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana nima pravice glasovati o odločitvah občinskega sveta.
(5) V soglasju z županom se lahko podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
(2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
(1) Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.
(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
(predčasno prenehanje mandata)
(1) Predčasno prenehanje mandata župana in podžupana ureja zakon. Zakon ureja tudi nadomestne volitve župana.
(2) Župan in podžupan sta o nastanku razlogov za prenehanje funkcije dolžna obvestiti Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, slednja pa je dolžna v roku osmih dni po prejemu obvestila posredovati predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu.
(3) Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. Mandat župana preneha v primeru odstopa z dnem, ko župan o odstopu pisno obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo.
(4) Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov za prenehanje mandata.
4. Nadzorni odbor
45. člen
(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih delov občine (krajevnih, vaških ali četrtnih skupnosti), javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev.
(1) Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti praviloma šesto stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v skladu s poslovnikom občinskega sveta.
(2) Nezdružljivost funkcije člana nadzornega odbora ureja zakon.
(3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.
(3) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
(4) Nadzorni odbor dela in sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov.
(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta predloži županu.
(2) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa morata biti obrazložena.
(1) Član nadzornega odbora, ki meni, da bi njegovo sodelovanje pri konkretni odločitvi lahko dajalo videz nasprotja interesov, je sam dolžan zahtevati izločitev.
(2) Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.
(3) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če:
– je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njim v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala,
– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
– če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
(4) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev.
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu s Pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine.
(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
(dolžnost nadzorovanih oseb)
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora. Župan je dolžan ob upoštevanju poslovniških določil uvrstiti poročilo nadzornega odbora na dnevni red prve naslednje seje občinskega sveta.
Nadzorni odbor lahko (letno) župana in občinski svet seznani z najpogostejšimi ugotovitvami iz področja svojega dela ter jima predlaga priporočila za izboljšanje poslovanja.
(1) Delo nadzornega odbora je javno.
(2) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.
(3) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.
(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
(2) Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa, ko se opira na poročilo notranje revizijske službe.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora.
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu s pravilnikom, ki ureja plačila občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles sveta in članov drugih občinskih organov. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.
5. Občinska uprava
59. člen
(notranja organizacija in delovno področje)
(1) Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.
(2) Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
(3) Občinsko upravo usmerja in nadzira župan, delo občinske uprave pa vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. Direktor občinske uprave je uradnik po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev.
(1) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi enega ali več organov skupne občinske uprave.
(2) Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.
6. črtan
7. Drugi organi občine
68. člen
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
(1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti.
(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
70. člen
(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti.
(2) Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
(3) Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali deset odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. Občinski svet mora pobudo obvezno obravnavati.
(4) Krajevne skupnosti po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti, ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost.
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo,
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
– predlagajo programe javnih del,
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
– dajejo mnenja za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,
– dajejo mnenja k posegom v prostor,
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
– dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog,
– neposredno izvajajo volilna opravila v zvezi z volitvami svetov krajevnih skupnosti,
– opravljajo druge naloge, ki jih nanje prenese občina.
(opravljanje nalog iz pristojnosti občine)
(1) Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. Krajevne skupnosti občine praviloma samostojno:
– skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo na krajevno običajni način, če z odlokom občine ni drugače določeno,
– skrbijo za vzdrževanje ter pluženje in odvoz snega na javnih poteh in javnih površinah, za katere ne skrbijo javne gospodarske službe,
– skrbijo za vaške vodovode, za katere ne skrbijo javne gospodarske službe,
– v skladu z zakonom o gostinstvu dajejo mnenje v zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov,
– dajejo mnenje k ukinitvi statusa javnega dobra na posameznem zemljišču,
– upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo,
– sodelujejo pri izdelavi načrtov zaščite in reševanja na podlagi predpisov in potreb občine,
– pripravljajo in izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem območju,
– pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina.
(2) Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti opredelijo z odlokom.
(1) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Krajevna skupnost brez soglasja občine ne more biti delodajalec.
(2) Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
(3) Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno. Pravni posli krajevne skupnosti so veljavni le ob pisnem soglasju župana. V odloku o izvršitvi občinskega proračuna se določi kateri pravni posli in v kateri višini so veljavni brez predhodnega soglasja župana.
(4) Krajevna skupnost ima svoj žig. Velikost, uporabo in hrambo žiga določi predsednik sveta krajevne skupnosti s sklepom.
(1) Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
(2) Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
(3) Število članov sveta krajevne skupnosti in volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti se določijo z odlokom občinskega sveta na predlog krajevne skupnosti.
(4) Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.
(5) Nezdružljivost članstva v svetu krajevne skupnosti s funkcijami občinskih funkcionarjev in z delom v občinski upravi ureja zakon. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine.
(6) Funkcija člana sveta je častna.
(1) Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče prejšnji predsednik krajevne skupnosti najkasneje 20 dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Če tega le-ta v roku ne skliče, to stori župan. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
(2) Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter predstavlja svet krajevne skupnosti.
(3) Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
(4) Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov. Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar nima pravice glasovati.
(5) Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj enkrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.
(6) Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.
(1) Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi:
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti.
(2) Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno. Vendar pa je svet krajevne skupnosti, na zahtevo občinskega sveta ali na zahtevo uprave občine, dolžan podati mnenje v posamezni zadevi, ki se nanaša na področje krajevne skupnosti in življenja v njej. Pisno mnenje mora biti podano v roku 30 dni od prejema zahteve, sicer se šteje, da svet krajevne skupnosti pristaja na odločitev, ki jo po iztečenem roku sprejme pristojni organ občine.
(3) Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ.
(1) Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu občine.
(2) Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom.
(1) Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice.
(2) Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega statuta.
(3) Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.
(1) Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.
(2) Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski svet.
(3) Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine.
(4) Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta.
(5) Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.
(6) Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja po potrebi nadzorni odbor občine.
(1) Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko.
(2) Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da ni kandidatov za člane sveta.
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI
82. člen
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
1. Zbor občanov
83. člen
(1) Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek.
(2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.
(3) Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti.
(4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v 30 dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
(1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
(2) Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način.
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
(3) Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
2. Referendum
87. člen
(1) Pogoje za razpis, postopek in izvedbo referenduma določa zakon.
(2) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini.
3. črtan
4. črtan
5. Ljudska iniciativa
97. člen
(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
(sredstva za sodelovanje občanov)
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
VI. črtan
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
107. člen
(1) Premoženje občine sestavljajo finančno in stvarno premoženje v lasti občine. Finančno premoženje so denarna sredstva, terjatve, dolžniški vrednostni papirji ter delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb. Stvarno premoženje so premičnine in nepremičnine.
(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
(uporabniki občinskega proračuna)
(1) Neposredni uporabnik občinskega proračuna je občinski organ in ožji deli občine.
(2) Posredni uporabnik občinskega proračuna je občinski sklad, javni zavod, katerega ustanovitelj je občina, in drugi uporabnik, če se financira iz občinskega proračuna (v nadaljevanju uporabnik).
(1) Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
(2) Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
(pridobivanje in razpolaganje s premoženjem)
(1) Pridobivanje in razpolaganje z nepremičnim in premičnim premoženjem občine se izvaja v skladu z zakonom.
(2) Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja je potrebno v proračunu zagotoviti zadostna finančna sredstva.
(3) K neodplačni pridobitvi premoženja, ki bi občini povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine, je potrebno pridobiti predhodno soglasje občinskega sveta. Šteje se, da je predhodno soglasje podano, če so bili stroški oziroma pogoji občinskemu svetu poznani ob sprejemu načrta pridobivanja stvarnega premoženja.
(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.
(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.
(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s prvim januarjem leta, za katerega se sprejema.
(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.
(4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
(1) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
(2) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
(3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrt neposrednih uporabnikov proračuna občine.
(4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja, s posebnimi zakoni ali drugimi predpisi.
(1) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugih splošnim aktom občine.
(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.
(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne javne uslužbence občinske uprave ali podžupana.
(5) Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu juliju. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom.
Proračun občine se sprejme z odlokom o proračunu občine na predlog župana, spremembe proračuna v tekočem letu pa z rebalansom proračuna prav tako na predlog župana.
(1) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.
(2) V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.
(3) Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna občine.
(1) Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za programe kot v preteklem letu.
(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece.
(3) Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.
(4) O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske uporabnike župan s sklepom.
(1) Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi proračunska sredstva.
(2) O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet.
(3) Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna.
(prerazporejanje sredstev)
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati razen pod pogoji in na način določen z odlokom o proračunu občine. Če po sprejemu proračuna nastanejo nove obveznosti proračuna zaradi spremenjenih določb zakona ali drugega predpisa, določi župan obseg izdatkov in odpre novo postavko za ta namen.
(sprememba obsega financiranja)
(1) Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost proračunskega uporabnika se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan.
(2) Če se proračunski uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo. Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu na prvi naslednji seji.
(likvidnostno zadolževanje)
(1) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ pet odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta.
(2) O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.
(1) Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini največ 1,5 odstotkov prihodkov.
(2) Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto.
(poraba proračunske rezerve)
(1) Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče.
(2) Sredstva za namene iz prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja.
(3) O uporabi sredstev proračunske rezerve odloča župan v skladu z odlokom o proračunu.
(1) Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem.
(2) Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta. Občinski svet sprejme zaključni račun do konca aprila tekočega leta.
(3) O sprejetem zaključnem računu obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu.
(4) Premoženjsko bilanco občine sprejme občinski svet do konca maja tekočega leta.
(dolgoročno zadolževanje)
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet v skladu s pogoji, ki jih določa zakon.
(zadolževanje posrednih uporabnikov)
Posredni uporabniki, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati in izdajati poroštva, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet.
Računovodstvo občinskega proračuna opravlja plačila, tekoče ureja, zajema, knjigovodsko evidentira in sporoča podatke, pripravlja obvezne računovodske izkaze, izvaja računovodski nadzor in nadzor nad izpolnjevanjem terjatev in plačilom obveznosti ter arhivira izvirnike knjigovodskih listin, če ni s posebnih zakonom drugače določeno.
(izvrševanje računovodske službe)
(1) Občina si lahko zagotovi izvrševanje računovodske službe v ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji.
(2) Opravljanje posameznih nalog računovodske službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi.
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
V primeru, da to poglavje statuta določenega vprašanje ne ureja oziroma ga ureja drugače, se uporabljajo določila zakona, ki ureja javne finance in finansiranje občin.
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
(1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati 15. dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
(2) V Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
2. Posamični akti občine
139. člen
(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
(2) S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(2) O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
141. člen
(zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti)
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
(1) Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
(2) Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh.
(upravni in sodni postopki)
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice oziroma koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
(mnenje glede pripravljajočih se predpisov)
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje pristojni instituciji.
X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE
146. člen
(nadzor nad zakonitostjo dela uprave)
(1) Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
(2) V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
(3) Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
(4) Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin.
Statut Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 51/09) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Do sprejema novih predpisov občine se v občini uporabljajo predpisi, ki jih je sprejela bivša Občina Tolmin, če niso v nasprotju z zakonom ali drugim predpisom.
(1) Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 8/00, 79/00, 53/02, 74/02 in 80/03).
(2) Izvršilni predpisi izdani na podlagi Statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 8/00, 79/00, 53/02, 74/02 in 80/03) ostanejo v veljavi, v kolikor niso v nasprotju z določbami tega statuta.
(1) Do izdaje odloka po drugem odstavku 17. člena statuta se uporablja Odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov Občinskega sveta Občine Kobarid (Uradno glasilo št. 8/94).
(2) Do izdaje odloka po tretjem odstavku 74. člena statuta se uporabljajo:
– Sklep o določitvi volilne enote za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Kobarid (Uradni list RS, št. 63/98),
– Sklep o določitvi volilne enote za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Borjana-Podbela (Uradni list RS, št. 63/98),
– Sklep o določitvi volilne enote za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Vrsno (Uradni list RS, št. 17/96),
– Sklep o določitvi volilne enote za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Trnovo ob Soči (Uradni list RS, št. 17/96),
– Sklep o določitvi volilne enote za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Ladra-Smast-Libušnje (Uradni list RS, št. 17/96),
– Sklep o določitvi volilne enote za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Idrijsko (Uradni list RS, št. 17/96),
– Sklep o določitvi volilne enote za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Drežnica (Uradni list RS, št. 17/96),
– Sklep o določitvi volilne enote za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Breginj (Uradni list RS, št. 17/96),
– Sklep o določitvi volilne enote za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Livek (Uradni list RS, št. 17/96),
– Sklep o določitvi volilne enote za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Kred-Staro selo (Uradni list RS, št. 17/96).
Z dnem uveljavitve tega statuta prenehajo veljati statuti krajevnih skupnosti občine, izdani na podlagi Statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 43/95).
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Sprememba Statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 38/10) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
2. člen
Sprememba Statuta Občine Kobarid začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 25/16) vsebujejo naslednji prehodni in končni določbi:
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
Krajevne skupnosti lahko svoje transakcijske račune uporabljajo do 31. decembra 2016.
Spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
