Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPN) (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A in 109/12), ter 7. in 16. člena Statuta Občine Mozirje (Uradni list RS, št. 7/11) je Občinski svet Občine Mozirje na 10. redni seji dne 31. 5. 2016 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Stanovanjsko območje Loke ZAHOD – Zahodni del
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem podrobnem načrtu Občine Mozirje (Uradni list RS, št. 46/15) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Stanovanjsko območje Loke ZAHOD – Zahodni del (v nadaljevanju OPPN).
(2) OPPN je izdelalo podjetje BP projektivni biro Darja Bezovnik Planovšek s.p., Loke pri Mozirju 13, 3330 Mozirje, pod številko projekta 101/15, ki je sestavni del tega odloka.
(1) Ta odlok določa:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s podrobnim načrtom,
– območje OPPN,
– umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor,
– pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja,
– zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstvo pred požarom,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje,
– merila in pogoji za parcelacijo,
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
– usmeritev za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta,
– končne določbe.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Občini Mozirje. Grafični del OPPN obsega naslednje grafične načrte:
1.0 | Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju | M 1:500 |
2.0 | Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem | M 1:500 |
3.0 | Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M 1:1000 |
4.0 | Zazidalno ureditvena situacija | M 1:500 |
5.0 | Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro | M 1:500 |
6.0 | Karta razredov poplavne in erozijske nevarnosti obstoječega stanja | M 1:1000 |
7.0 | Karta razredov poplavne in erozijske nevarnosti predvidenega stanja z vrisanimi načrtovanimi objekti in ureditvami | M 1:1000 |
8.0 | Prikaz prometne in komunalne infrastrukture za celotno območje stanovanjskega območja Loke ZAHOD določenega v OPN Mozirje | M 1:1000 |
(3) OPPN ima naslednje priloge:
– prikaz stanja prostora- geodetski načrt,
– strokovne podlage-geološko-geomehansko poročilo, hidrološko-hidravlična analiza,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– povzetek za javnost.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE S PODROBNIM NAČRTOM
(1) Predmet OPPN Stanovanjsko območje Loke ZAHOD – Zahodni del je ureditev nove stanovanjske soseske eno in dvostanovanjskih stavb.
(2) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem OPPN, so:
– gradnja šestih stanovanjskih stavb,
– prometna ureditev območja (gradnja dovoznih priključkov in ceste),
– ureditev gospodarske javne infrastrukture in priključevanja na njo,
– ureditev pripadajočih zunanjih površin (utrjenih in zelenih površin, pešpoti, zasaditve).
(1) Območje OPPN obsega parcele št. 667/97, 667/98, 667/99, 667/100, 667/101, 667/102, 692/113, 692/115, 692/116 in del parc. št. 667/64 vse k.o. Mozirje. Površina območja meri 3991 m2.
(2) Sestavni del OPPN Stanovanjsko območje Loke ZAHOD – Zahodni del so tudi zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest in izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture potrebnih za komunalno opremljanje območja.
(3) Preostali del stanovanjskega območja Loke ZAHOD – območje, ki se ne ureja znotraj OPPN, ima dostop do območja po LC 267611 ter po obstoječi dovozni cesti preko parc. št. 785 in 106/23 obe k.o. Loke, prav tako je na omenjenih prometnicah obstoječa javna infrastruktura (vodovod, kanalizacija, elektrika in TK omrežje).
(posegi zunaj območja OPPN)
(1) Zunaj območja OPPN se izvede ureditev križišča med parcelami 667/78, 667/75, 667/102, 667/101 in 692/113.
(2) Rekonstrukcija obstoječega cestnega priključka na kategorizirano javno pot JP 767301, preko parcele 692/19 k.o. Mozirje.
(3) Novo komunikacijsko omrežje za območje OPPN poteka ob dovozni poti in poteka preko parcel št. 667/67, 667/102, 667/64, 692/116 vse k.o. Mozirje.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje se na severu stika z naseljem enodružinskih stanovanjskih hiš Loke pri Mozirju v Občini Mozirje. Območje meji na zahodni strani zelene površine, na južni in vzhodni pa na posamezne enodružinske hiše.
(2) Območje OPPN se navezuje na prometno omrežje na severni strani na občinsko javno pot JP 767301, preko obstoječe makadamske ceste.
(vrste dopustnih dejavnosti)
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
– stanovanjska dejavnost,
– mirne storitvene dejavnosti – stavbe klasifikacije CC-SI 123.
Z novo ureditvijo območje ostaja prvenstveno namenjeno za stanovanjsko gradnjo.
(vrste dopustnih gradenj in drugih del)
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj in drugih del:
− gradnje stanovanjskih stavb (št. objektov 1–6),
− redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela,
− rekonstrukcije objektov,
− rušitev in nadomestne gradnje objektov,
− spremembe namembnosti v okviru dovoljenih objektov in namembnosti,
− gradnje objektov in naprav gospodarske infrastrukture,
− prometne ureditve (gradnja dovoznih priključkov, cest),
− urejanje utrjenih zunanjih in zelenih površin (dvorišča, dostopi, ograje, škarpe, podporni zidovi),
− postavitev sončnih elektrarn na strehah objektov,
− dopustne so postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov (objekti do 50 m2 oziroma do izpolnitve faktorja zazidljivosti).
(vrste dopustnih objektov)
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov glede na namen:
– stanovanjske stavbe;
– stavbe za mirne storitvene dejavnosti;
– gradbeno inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska infrastruktura);
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13) v okviru določil 10. člena tega odloka;
– zelene površine.
(nezahtevni in enostavni objekti)
V območju OPPN je v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13) dovoljena tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov do 50 m2.
Nezahtevni in enostavni objekti so konstrukcijsko samostojni, lahko so postavljeni tik ob osnovnem objektu ali samostojno. Pri nezahtevnih in enostavnih objektih je dovoljena gradnja ravne strehe minimalnega naklona oziroma strehe usklajene z osnovnim objektom.
(gradnja gradbenih inženirskih objektov)
Gradbeni inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno, energetsko infrastrukturo (ceste, parkirišča in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.
Ceste so asfaltirane, parkirišče asfaltirano ali tlakovano.
Možna je postavitev opornega zidu. Oporni zid naj se ozeleni s plezalkami.
V. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
Vsaka posamezna parcela predstavlja gradbeno parcelo, ki je tudi funkcionalno zemljišče posameznega objekta, znotraj katerega je določena površina za gradnjo.
Gradbena parcela je lahko pozidana do 40 % površine, kar vključuje glavni objekt in pomožne objekte. Pri določanju razmerja se upošteva zazidana površina.
Gradbene linije so razvidne iz grafičnega načrta »4.0 Zazidalno ureditvena situacija«.
(pogoji in usmeritve glede lege objektov)
(1) Urbanistična zasnova območja izhaja predvsem iz oblike parcele in konfiguracije terena, ki narekuje umestitev objektov podolgovatega tlorisa, orientiranih pravokotno na dovozno cesto.
(2) Na območju OPPN se predvidi gradnja šestih eno in dvostanovanjskih stavb. Ob posamezni stanovanjski stavbi je dovoljena gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov.
(3) Umestitev predvidenih stanovanjskih objektov št. 1–5 je določena z gradbeno linijo, ki je od fasad objektov oddaljena 9 m proti dostopni cesti na zahodu. Minimalni odmik fasad objektov na vzhodu od parcelne meje znaša 5,50 m. Ostali minimalni odmiki na severni oziroma južni strani med fasadami predvidenih objektov so:
Minimalni odmik med fasadama objekta 1 in objekta 2 znaša 7,17 m.
Minimalni odmik med fasadama objekta 2 in objekta 3 znaša 8,00 m.
Minimalni odmik med fasadama objekta 3 in objekta 4 znaša 8,00 m.
Minimalni odmik med fasadama objekta 4 in objekta 5 znaša 8,00 m.
(4) Umestitev predvidenega stanovanjskega objekta št. 6 se lahko gradi v sklopu površine za gradnjo, ki je določena z gradbeno mejo. Možno je odstopanje lege objekta za 1.5 m, ki se presodi v projektni dokumentaciji, ob soglasju lastnikov sosednjih zemljiških parcel in zagotovljeni varnosti cestnega prometa na dovozni cesti.
(5) Nezahtevni in enostavni objekti so konstrukcijsko samostojni, lahko so postavljeni tik ob osnovnem objektu ali samostojno. Minimalni odmik nadstreškov pri objektih 1–5 na zahodu proti dovozni cesti znaša 2,00 m, proti severu oziroma jugu pa 1,5 m. Minimalni odmik nadstreška pri objektu 6 na vzhodu znaša 1,50 m od parcelne meje.
(6) Lega predvidenih objektov je razvidna iz grafičnega načrta »4.0 Zazidalno ureditvena situacija«.
(pogoji in usmeritve glede velikosti objektov)
(1) Tlorisni gabariti objektov so:
− stanovanjski objekti 1–5: 9,0 m x 11,50 m,
− stanovanjski objekt 6: 9,0 m x 11,12 m,
− enostavni in nezahtevni objekti do 50 m2.
(2) Kota pritličja predvidenih objektov je postavljena 50–60 cm od okoliškega terena, kote parkirišč ostanejo na obstoječem nivoju.
(3) Tlorisni in višinski gabariti dopustnih enostavnih in nezahtevnih objektov so določeni skladno s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost.
(1) Pogoji za arhitekturno oblikovanje so naslednji:
– horizontalni gabariti: tloris osnovnega volumna objekta je praviloma podolgovate oblike z razmerjem stranic 1:1,2–1:1,5. Na osnovni volumen je dopustno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane volumne. Dopustno je tudi drugačno oblikovanje horizontalnega gabarita objekta;
– vertikalni gabariti: praviloma je predviden vertikalni gabarit P+M. Dopustno je tudi drugačno oblikovanje vertikalnega gabarita – samo v eni etaži;
– konstrukcija: klasična zidana ali montažna;
– predlagane kote pritličij na podlagi hidrološko-hidravlične analize, ki je bila izdelana za potrebe OPPN-ja, predvidenih objektov so:
Št. objekta | Predlagana kota tal pritličja predvidenih objektov ±0.00 (m nadmorske višine) |
1 | 332.10 |
2 | 332.10 |
3 | 332.15 |
4 | 332.15 |
5 | 332.40 |
6 | 332.50 |
– kolenčni zid: max. 1,40 m;
– streha: v osnovi dvokapnica z ali brez napušča. Pri dvokapnih strehah je naklon strešin od 35°–40°, smer slemena vzporedno z daljšo stranico. Kritina naj bo pretežno opečna, lahko tudi podobne oblike v temni barvi. Dopustna je izvedba, čopov, frčad na južni strani, strešnih oken in strešnih izzidkov;
– fasade bodo oblikovane in konstrukcijsko zasnovane sodobno z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov. Fasade so predvidene klasične svetlih barv, lahko so v kombinaciji z lesom ali v celoti obložene z lesom. Oblikovanje objektov naj sledi avtohtonim graditeljskim vzorcem;
– strehe nadstreškov so usklajene z osnovnim objektom oziroma ravne strehe z minimalnim naklonom. Konstrukcija nadstreška lesena ali klasično zidana ali montažna;
– dovoljena je postavitev nadstreškov nad vhodi v objekte.
Natančna oblika, velikost in pozicija vsakega posameznega objekta se določi s projektno dokumentacijo.
(ureditev zunanjih površin)
(1) Zunanja ureditev vključno s parkirišči se izvede na koti obstoječega terena.
(2) Uvozi in izvozi so preko skupnega cestnega priključka za posamezno stanovanjsko enoto zagotovljeni individualno.
(3) V sklopu vsake gradbene parcele posamezne stavbe se izvedeta najmanj 2 parkirni mesti.
(4) Manipulativne površine in parkirišča na gradbeni parceli se asfaltirajo ali tlakujejo. Ob objektih se uredijo tlakovane površine za dostope in bivalne terase.
(5) Ostale površine se zatravijo in zasadijo z avtohtonimi in drevesnimi in grmovnimi vrstami. Morebitni podporni zidovi naj se zazelenijo s popenjavkami.
(6) Zunanja ureditev se izvede na koti obstoječega terena – nasipanje in dvig terena ni dovoljeno.
(7) Izvedba polnih (neprepustnih) zidov na parcelnih mejah ni dopustna, saj bi lahko s tovrstnim posegom bistveno vplivali na smer toka poplavnih vod preko obravnavanega območja. Postavitev oziroma zasaditev ograj je dopustna do max. višine 1,10 m, ki mora biti zasajena oziroma postavljena na notranjo stran parcelne meje. Ob javni cesti je ograjo dopustno postaviti le s soglasjem upravljavca javne ceste. Ograja se ne sme postavljati v cestni svet in ne sme posegati v polje preglednosti.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)
(1) Infrastrukturne ureditve se morajo izvajati v skladu z grafičnim načrtom »Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro« in v skladu s smernicami posameznih nosilcev urejanja prostora.
(2) Novi komunalni vodi se morajo voditi po cestnem svetu, kjer je to mogoče. Komunalni vodi se polagajo podzemno. Odmiki med posameznimi vodi različnih omrežij morajo upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike.
(3) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, zaradi česar so dopustna odstopanja od rešitev v OPPN, ki so strokovno utemeljena ali so posledica lastniških razmerji pri vzpostavitvi ustreznega komunalnega reda ter so usklajene s posameznimi upravljavci opreme.
(4) Pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo na kraju samem.
(5) Obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov.
(6) Dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
Za izgradnjo komunalne ureditve do predvidenih objektov skrbi investitor oziroma lastnik parcele.
(cestno omrežje, parkiranje)
(1) Dostop do območja OPPN-ja je iz severne strani iz občinske javne poti JP 767301 preko obstoječe makadamske poti. Na območju so že izvedeni dovozi, iz dovozne ceste pa se izvedejo posamezni priključki do zemljišč.
(2) V sklopu vsake gradbene parcele posamezne stavbe se izvedeta najmanj 2 parkirni mesti ob posameznih objektih.
(3) Zunaj območja OPPN se izvede ureditev križišča med parcelami 667/78, 667/75, 667/102, 667/101 in 692/113 vse k.o. Mozirje. Uredi se tudi dovozna pot od omenjenega križišča do kategorizirane občinske javne poti JP 767301.
(4) Izvede se rekonstrukcija obstoječega cestnega priključka na kategorizirano javno pot JP 767301, preko parcele 692/19 k.o. Mozirje. Širina cestnega priključka bo 5,0–5,50 m, da bo zagotovljen dvosmerni motorni promet. Območje se protiprašno uredi in opremi s prometno signalizacijo. Ureditev je izven območja OPPN.
(5) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju cestnega omrežja se upoštevajo predpisi, ki urejajo načrtovanje cest.
(6) Morebitne ograje ali žive meje ne smejo posegati v polje preglednosti dovozne ceste. Ob javni dovozni cesti je ograjo dopustno postaviti le s soglasjem upravljavca javne ceste.
(7) Priključek na občinsko lokalno cesto mora biti zgrajen v niveleti vozišča občinske javne poti in čimbolj pravokoten.
(8) Meteorne in druge odpadne vode iz parcele in zunanje ureditve objekta ter priključka ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje cestnega telesa. Odtekanje vode iz občinske lokalne ceste ne sme biti ovirano. Meteorne ali druge vode s priključka ne smejo pritekati na cesto ali na njej zastajati. Oranje snega iz javne dovozne ceste ter odlaganje snega ne sme biti ovirano.
(1) Vodovodno omrežje je obstoječe, zgrajeno je bilo na podlagi Načrta kanalizacije in vodovoda št. 03/2014-3. Za oskrbo z vodo je predviden priključek na javno vodovodno omrežje, preko vodomernih jaškov, ki se nahajajo izven območja povoznih površin.
(2) Pred pričetkom del je potrebno prestaviti vodovod izven območja parcele št. 692/113 k.o. Mozirje.
(3) Na obstoječem vodovodnem omrežju je nameščen nadzemni hidrant za zagotovitev požarne varnosti na parceli št. 667/12 k.o. Mozirje. Hidrant je zunaj območja OPPN.
(1) Na območju OPPN se nahaja obstoječe kanalizacijsko omrežje, ki je bilo zgrajeno na podlagi Načrta kanalizacije in vodovoda št. 03/2014-3 in poteka na vzhodni strani dovozne ceste. Za odvajanje komunalnih odpadnih vod so predvideni individualni priključki na javno kanalizacijsko omrežje.
(2) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12 in spremembe) in ostalo veljavno zakonodajo.
(3) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno predvideti v skladu z 92. členom Zakona o vodah in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo ali površinske odvodnike (zatravitev, ponikovalnice, travne plošče ali tlakovci, cevni zadrževalniki na kanalizaciji, morebitni vodni zbiralnik ali suhi zadrževalniki in podobno).
(4) Padavinske odpadne vode s strehe posameznih predvidenih objektov bodo odtekale v zadrževalnik vode (6 m3) z iztokom v ponikovalnico.
Meteorne odpadne vode s parkirišča in utrjenih površin bodo preko lovilca olj in maščob, ki mora biti skladen s standardom SIST EN 858, speljane v zadrževalnik vode (6 m3) z iztokom v ponikovalnico.
Ponikovalnice so locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. V projektni dokumentaciji je potrebno prikazati dimenzioniranje ponikovalnice ter detajl ponikovalnice.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na območju urejanja je obstoječe električno omrežje, ki je bilo zgrajeno na podlagi Načrta elektroinštalacij in opreme št. 95/2013.
(2) V območju predvidene izgradnje objekta 1 na parc. št. 667/97 k.o. Mozirje poteka obstoječi dvosistemski SN nadzemni vod DV 20 kV Nazarje sever 1 in DV Nazarje jug 1. Izgradnja predvidenega objekta 1 posega v varovalni pas SN nadzemnih vodov kar pomeni, da je izgradnja možna pod pogojem, da je skrajni rob objekta odmaknjen od osi skrajnega sistema DV 20 kV minimalno 5 m.
(3) Na parc. št. 692/113 k.o. Mozirje se nahaja obstoječa transformatorska postaja TP Mozirje Gaj, katero je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, ki znaša 2 m od skrajnega roba transformatorske postaje.
(4) Ob robu ceste poteka obstoječi NN podzemni el. en. vod v kabelski kanalizaciji do prostostoječe razdelilne omarice RO, ki služi za napajanje že zgrajenih stanovanjskih objektov in bo služila tudi za napajanje predvidenih stanovanjskih objektov. Obstoječe KB jaške in NN podzemni el. en. vod je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor. Pri izvedbi zgornjega ustroja ceste je potrebno obstoječe kabelske jaške nadvišati oziroma znižati glede na koto predmetne ceste.
(5) Energija za napajanje predvidenih objektov je na razpolago v prostostoječi razdelilni omarici RO, ki je locirana na robu parc. št. 667/76 k.o. Mozirje. Predmetna omarica se napaja iz transformatorske postaje TP Mozirje Gaj – NN izvod I:05 PSO Naselje.
Iz obstoječe omarice RO se predvidijo NN podzemni vodi do posameznih priključno merilnih omaric PS-PMO1, PS-PMO2 IN PS-PMO3, v katerih se predvidita po dve merilni mesti.
(6) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za predvidene objekte si je potrebno od Elektra Celje d.d. pridobiti projektne pogoje, soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje in soglasje k projektu.
(omrežje elektronskih komunikacij)
Za potrebe načrtovanih objektov se predvidijo priključki komunikacijskega omrežja od obstoječega omrežja, in sicer iz TK omarice na parcelni št. 667/76 k.o. Mozirje. Novo komunikacijsko omrežje za območje OPPN je predvideno ob dovozni poti in poteka preko parcel št. 667/67, 667/102, 667/64, 692/116 vse k.o. Mozirje.
Na območju OPPN ni plinovodnega omrežja.
(ogrevanje in učinkovita raba energije)
(1) Za posamezne objekte je ogrevanje predvideno individualno. Možna je izvedba individualnih kotlovnic na lesno biomaso, utekočinjen naftni plin in izvedba toplotnih črpalk oziroma alternativnih virov ogrevanja.
V primeru ogrevanja objekta s toplotno črpalko sistema voda-voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir vertikalna zemeljska sonda, za kar je potrebno izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote v skladu s 125. členom ZV-l. Če gre za rabo vode po 125. členu ZV-l, izda vodno dovoljenje pristojni organ na podlagi posebne vloge. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.
(2) Pri projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in tehnične predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije.
(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov se uredi skladno s predpisi, ki urejajo zbiranje in predajanje odpadkov.
(2) Posode za ločeno zbiranje odpadkov se postavi ob dovozni cesti na posameznih parcelah, namenjenih gradnji.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
(1) V območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti krajevno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(1) Varstvo pred hrupom
Na podlagi predpisov, ki urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, sodi obravnavano območje v II. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in mejne nočne ravni 45 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
(2) Varstvo zraka
Za zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v času gradnje in izpusti plinov gradbenih strojev in transportnih vozil, mora investitor zagotoviti vlaženje materialov, nezaščitenih površin in dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu in preprečevati raznos materialov z gradbišča. Za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov se kot energetski vir za oskrbo s toploto predvidi lesna biomasa, gradnja objekta se mora izvesti v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah.
(3) Varstvo voda
Odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN mora biti usklajeno s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12 in spremembe) in Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15).
Izboljšanje okolja oziroma varstvo voda bo doseženo z:
– odvajanjem meteornih odpadnih vod s parkirišč in utrjenih manipulativnih površin do lovilca olj in maščob, ki mora biti skladen s standardom SIST EN 858, preko zadrževalnika, z iztokom v ponikovalnico,
– odvajanjem meteornih odpadnih vod s streh, preko zadrževalnika, z iztokom v ponikovalnico,
– rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema.
Vsak poseg na obravnavanem ureditvenem območju urejanja, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko skladno s 150. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in 57/08) izvede samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
(4) Varstvo plodne zemlje in tal
Zaradi racionalne rabe tal je pomembna organizacija gradbišča, ki mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Vse izkopane plasti tal, nastale pri pripravi terena, je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja uporabi pri končni ureditvi obravnavanega območja.
Območje OPPN ne meji na območje gozdov. Z izvedbo prostorskih ureditev, načrtovanih z OPPN, ne bo posegov v gozd.
Na območju OPPN ni evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo potresno odporno gradnjo. Upošteva se projektni pospešek tal (g) 0.15.
(zaščita pred vojnimi in drugimi nevarnostmi)
Gradnja zaklonišč ali ojačitev prve plošče skladno s pridobljenimi smernicami Uprave RS za zaščito in reševanje ni potrebna.
(1) Vsi objekti morajo omogočati pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zagotavljati pogoje za omejevanje širjenja ognja ob požaru. Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu »zasnova požarne varnosti«, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu »študija požarne varnosti«. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti (Pravilnik o zasnovi in študiji požarne varnosti, Uradni list RS, št. 12/13, 49/13).
(2) Projektant mora v sklopu priprave projektne dokumentacije opredeliti:
– morebitne ukrepe zaradi požarne ogroženosti okolja,
– dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov v objektih na predvidenem področju, ki bodo namenjeni poslovni in storitveni dejavnosti ter možnosti širjenja požara na morebitna sosednja poselitvena območja ter požarna tveganja zaradi požarne ogroženosti naravnega okolja,
– ukrepe za izpolnitev zahtev varstva pred požarom podanih v 22. in 23. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, 9/11, 83/12) in pri tem upoštevati tudi določila:
– 3. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13) – zaradi zagotovitve potrebnih odmikov od meje parcel in med objekti ter potrebnih protipožarnih ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte.
– 6. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13) in zahteve od 3. do 12. člena II. in III. poglavja Pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91, Uradni list RS, št. 83/05) – zaradi zagotovitve virov vode za gašenje.
– 6. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13) – zaradi zagotovitve neoviranih in varnih dovozov, dostopov ter delovnih površin za intervencijska vozila.
(3) Intervencijske poti so urejene po obstoječih prometnih površinah. Izvedba intervencijskih poti mora biti skladna s standardom SIST DIN 14090. Vse povozne površine morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska.
(4) Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje požarov so zagotovljeni iz javnega vodovoda skladno s predpisi, ki urejajo požarno varnost. Izveden je hidrant na parc. št. 667/12 k.o. Mozirje ob parcelni meji (zunaj območja OPPN).
(erozivna in plazovita ogroženost)
Območje OPPN ni erozivno in plazovito ogroženo.
(poplavno območje in podtalnica)
(1) Območje OPPN se nahaja v poplavnem območju. Za potrebe OPPN je bila izdelana študija »Hidrološko-hidravlična analiza za izvedbo načrtovanih posegov na območju Lok pri Mozirju (OPPN Loke zahod)«, št. študije I03.A/16, april 2016, ki jo je izdelal IZVO-R, projektiranje in inženiring d.o.o., Pot za Brdom 102, 1000 Ljubljana.
V študiji je ugotovljeno, da območje OPPN spada v razreda preostale in majhne poplavne nevarnosti. Severo-zahodni del parc. št. 692/113 k.o. Mozirje spada v razred srednje poplavne nevarnosti.
(2) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostorna območjih, ogroženih zaradi poplav in z njim povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08), vrste posegov v prostor pa morajo biti načrtovane v skladu s prilogo 1 in 2 navedene Uredbe.
(3) Sestavni del odloka so karte razredov poplavne in erozijske nevarnosti obstoječega stanja ter karte razredov poplavne in erozijske nevarnosti predvidenega stanja z vrisanimi načrtovanimi objekti in ureditvami.
(4) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda (86. člena Zakona o vodah).
Iz študije »Hidrološko-hidravlična analiza za izvedbo načrtovanih posegov na območju Lok pri Mozirju (OPPN Loke zahod)« je razvidno, da je vpliv načrtovane pozidave s hidrotehničnega vidika sprejemljiv oziroma da vpliv načrtovane gradnje ostaja omejen na območje načrtovane gradnje.
(5) Vsak poseg na obravnavanem ureditvenem območju urejanja, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko skladno s 150. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in 57/08) izvede samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
(6) Izvedba polnih (neprepustnih) zidov na parcelnih mejah ni dopustna, saj bi lahko s tovrstnim posegom bistveno vplivali na smer toka poplavnih vod preko obravnavanega območja.
(7) Na podlagi geološkega poročila podtalnice ni pričakovati.
(razlitje nevarnih snovi)
Na območju OPPN ni pričakovati razlitja nevarnih snovi.
X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Znotraj območja je dovoljena etapna gradnja, če le-ta predstavlja zaključeno celoto in je v sklopu etape izvedena komunalna in energetska infrastruktura za posamezno gradbeno parcelo.
Gradnja posameznega objekta predstavlja posamezno etapo s tem, da se mora zagotoviti minimalna komunalna urejenost za priključitev posameznega objekta, ki je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja po ZGO-1B, tako da se v celoti izvede in v skladu s predpisi usposobi s predmetnim OPPN predvidena infrastruktura pred pričetkom gradnje posameznih načrtovanih objektov.
Posamezne etape se lahko izvajajo tudi sočasno.
XI. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške.
(2) Poleg obveznosti iz predhodnih določil, morajo investitorji in izvajalci:
− pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
− zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
− sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XII. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
(merila in pogoji za parcelacijo)
Na območju OPPN je določenih šest parcel, namenjenih gradnji stanovanjskih hiš. Parcelacija je obstoječa.
XIII. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(1) Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom:
− horizontalni gabariti objekta do ±2.00 m,
− vertikalni gabariti objektov do ±1.00 m,
− kote tal pritličij predvidenih objektov do +0.20 m,
− lega objektov 1–5 – možna so odstopanja glede minimalnih odmikov na vzhodni, severni oziroma južni strani za 1.5 m, kar se presodi v projektni dokumentaciji, ob soglasju lastnikov sosednjih zemljiških parcel,
− lega objekta 6 – načrtovani objekt se lahko gradi v sklopu površine za gradnjo, ki je določena z gradbeno mejo, možno je odstopanje lege objekta za 1.5 m, kar se presodi v projektni dokumentaciji, ob soglasju lastnikov sosednjih zemljiških parcel in zagotovljeni varnosti cestnega prometa na dovozni cesti,
− dopustna so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov do objekta, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa,
− odstopanja od ureditev prometnega, komunalnega, energetskega in komunikacijska omrežja na območju OPPN na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN ter so usklajene z upravljavci posamezne gospodarske javne infrastrukture.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev glede oblikovanja objektov potrdi Občina Mozirje.
XIV. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
(prenehanje veljavnosti OPPN)
Po prenehanju veljavnosti OPPN (ko se OPPN realizira v celoti), velja na tem območju Občinski prostorski načrt Občine Mozirje, in sicer merila in pogoji določeni za območje namenske rabe S (območje stanovanj).
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Mozirje in na Upravni enoti Mozirje.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-0057/2015
Mozirje, dne 31. maja 2016
Ivan Suhoveršnik l.r.
