Na podlagi 13. in 23. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 30/11 – odl. US, 90/12, 111/13 in 32/16) izdaja Vlada Republike Slovenije
o razglasitvi Arboretuma Volčji Potok za kulturni spomenik državnega pomena
Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota dediščine Volčji Potok – Arboretum (EŠD 7904).
Enota ima zaradi izjemnih kulturnih, zgodovinskih, krajinskih in vrtno-arhitekturnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo.
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Arboretum Volčji Potok (v nadaljnjem besedilu: arboretum) sodi med najpomembnejšo vrtno-arhitekturno dediščino v Sloveniji. Preoblikovanje nekdanjega kompleksa dvorca s parkom z vključitvijo ohranjenih grajenih prvin v parkovno zasnovo v krajinskem slogu, uporaba drevnine, grmovnic, zelnatih trajnic in vodnih motivov ter sožitje z naravnimi lastnostmi območja opredeljujejo edinstvenost arboretuma. Tematsko zasnovane enote so likovno in ekološko uravnotežene ter med seboj povezane kot različna krajinska prizorišča. Posebna vrednota je vključitev vidnih prostorskih kakovosti bližnje (grič Homec s cerkvijo) in daljne okolice (Kamniške Alpe) v koncept zasnove.
Zaradi velike raznolikosti rastlinskega materiala, zbranega v arboretumu, je ta pomemben tudi biotsko in genetsko.
Arboretum obsega nepremičnine:
| – | parcele št. 1192 (severni del parcele do jugovzhodnega vogala parcele št. 446/4, k. o. 1936 – Radomlje), 1194 (severni del parcele do jugovzhodnega vogala parcele št. 445, k. o. 1936 – Radomlje), 1197/2 (severni del parcele zahodno ob parceli št. 470/2, k. o. 1936 – Radomlje), 1202/4 (osrednji in vzhodni del parcele vzhodno od parcele št. 1197/1, k. o. 1936 – Radomlje), 1203, 440/3, 441/3, 445, 446/4, 447/1, 448, 449, 450, 451, 452, 453, 454, 455, 456, 470/2, 475, 476, 478, 479, 480, 481, 482, 483, 484, 485, 486, 487, 488, 489, 490, 491, 492, 496 (zahodni del parcele vzhodno ob parceli št. 497, k. o. 1936 – Radomlje), 497, 500, 501, 504, 505 (severovzhodni del parcele do severozahodnega vogala parcele št. 506, k. o. 1936 – Radomlje), vse k. o. 1936 – Radomlje; |
– parcele št. 1/1, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 2/1, 20, 21, 22, 23/1, 23/2, 23/3, 24, 25, 26, 27/1, 27/2, 27/3, 28, 29, 3/2, 3/3, 30/1, 30/2, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 4/1, 5/1, 5/2, 5/3, 5/4, 6/1, 6/2, 6/3, 698/2, 698/3, 698/7, 699, 7/1, 7/2, 7/3, 700, 701, 702, 703, 704, 705, 706, 707, 708, 709, 710, 711, 712, 713, 714/1, 714/2, 756/1, 8/1, 8/2, 810 (osrednji del parcele ob parceli št. 811, k. o. 1910 – Volčji Potok), 811, 812, 813, 814, 819, 820, 9, 913/1 (zahodni del parcele do severne meje parcele št. 35, k. o. 1910 – Volčji Potok), 915/3, 930/1 (skrajni vzhodni del parcele do severozahodnega vogala parcele št. 756/1, k. o. 1910 – Volčji Potok), 930/2, 931/10, 931/11 (osrednji del parcele do jugozahodnega vogala parcele št. 809/2, k. o. 1910 – Volčji Potok), 931/2, 940 (zahodni del parcele do parcele št. 37/1, k. o. 1910 – Volčji Potok), vse k. o. 1910 – Volčji Potok.
Meja Arboretuma je določena na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen dne 20. 12. 2002, Uradni list RS, št. 5/03, datoteka z dne 23. 7. 2015, izvorno merilo 1:2880) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranijo ministrstvo, pristojno za kulturno dediščino, Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: Zavod) in upravljavec iz 11. člena tega odloka.
Meje Arboretuma so informativno prikazane na publikacijski topografski karti v merilu 1:25000, ki je kot priloga sestavni del tega odloka.
Arboretum ima vplivno območje. To so površine, ki so funkcionalno, ekološko in vidno povezane z Arboretumom.
Vplivno območje obsega grič Homec, obrečno ravnico ob Kamniški Bistrici ter območja južno, severno in severovzhodno od Arboretuma.
Meja vplivnega območja je prikazana na publikacijski topografski karti iz četrtega odstavka prejšnjega člena.
Arboretum, ki se varuje kot spomeniška celota, sestavljata zgodovinsko jedro s prostorskimi enotami: Volčji hrib z ruševinami starega gradu (EŠD 9912) in gozdnim zaledjem (Hujski travnik, Hujska loka, Jelova draga, Rusula), Francoski vrt, Stari park, Souvanova loka, Veliko jezero, Jezero bele magnolije, Zgornji angleški park, Spodnji angleški park, Otočec, Rozarij in Južni travnik ter širše območje parka.
Znotraj Arboretuma so tudi druge površine in objekti, ki nimajo spomeniških lastnosti, so pa funkcionalno in programsko povezani z njegovim delovanjem. Njihovo urejanje je podrejeno urejanju spomeniške celote.
Arboretum je namenjen:
– trajni ohranitvi krajinskih, zgodovinskih in prostorskih vrednot,
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– prezentaciji kulturnih vrednot spomenika,
– znanstveno-raziskovalnemu delu na področju parkovne in krajinske dendrologije,
– učno-demonstracijskemu delu.
Na celotnem območju kulturnega spomenika veljajo splošna načela varstva in urejanja:
1. ohranjanje kulturnih, zgodovinskih, krajinskih in ekoloških vrednot v njihovi celovitosti, neokrnjenosti in izvirnosti,
2. podreditev vseh posegov spomeniškim lastnostim kulturnega spomenika,
3. zagotavljanje predstavitve območja in njegovih vrednot, ki ni v nasprotju z varovanjem celote in njenih delov.
Načrt upravljanja mora biti v skladu z načeli iz prejšnjega odstavka.
V Arboretumu ni dovoljeno:
1. graditi ali postavljati začasnih ali trajnih objektov, razen tistih, ki so v skladu s potrjenim načrtom upravljanja in prostorskim aktom,
2. spreminjati oblik in lastnosti poti,
3. voziti se s čolni po jezerih, razen za potrebe vzdrževanja,
4. voziti se z motornimi vozili, razen za potrebe vzdrževanja in oskrbe,
5. reklamirati sponzorjev,
6. napeljevati komunalnih vodov.
Poleg splošnih prepovedih iz prejšnjega člena v Arboretumu ni dovoljeno:
1. spreminjati vrtno-arhitekturne zasnove parkovnih površin,
2. odstranjevati drevja in grmovnic,
3. dosajati novih rastlinskih osebkov,
4. uničevati ali poškodovati drevja in grmovja ter trgati cvetja,
5. uničevati, odstranjevati ali premeščati parkovnih objektov (vodnjakov, plastik), ki so del oblikovalske zasnove,
6. spreminjati ekoloških pogojev, ki so potrebni za obstoj in razvoj drevja in grmovja,
7. nabirati semen,
8. izvajati golosekov v gozdu.
Na vplivnem območju ni dovoljeno izvajati del in posegov, ki neposredno ali posredno negativno vplivajo na:
1. kulturno vlogo spomenika,
2. vidno in doživljajsko privlačnost kulturnega spomenika,
3. kakovost okolja,
4. ekološke razmere.
Spomenik upravlja Javni zavod Arboretum Volčji Potok (v nadaljnjem besedilu: Javni zavod), ustanovljen s Sklepom o ustanovitvi javnega zavoda Arboretum Volčji Potok (Uradni list RS, št. 111/03 in 112/08).
Arboretum se upravlja na podlagi načrta upravljanja, v katerem se opredelita programska in prostorska vizija razvoja kulturnega spomenika.
Potrjeni načrt upravljanja je podlaga letnim načrtom dela. Načrt upravljanja je obvezno izhodišče za načrtovanje prostora in rabo naravnih dobrin.
Načrt upravljanja mora vsebovati tudi grafične ponazoritve koncepta razvoja, temelječe na predhodnih prostorskih presojah. Načrt upravljanja pripravi Javni zavod na podlagi strokovnih podlag in preveritev.
Strokovne podlage za spomeniško varstveni del, v katerih se podrobneje opredelijo spomeniško-varstvene lastnosti zavarovanega območja in njihovo stanje, določijo enote spomenika, smernice za vzdrževanje in sanacijo posameznih enot, smernice za prezentacijo ter izhodišča za razvoj Arboretuma na prostih površinah, izdela Zavod.
Strokovne podlage za druge dele načrta upravljanja območja pripravi Javni zavod.
Vzdrževalna, sanacijska in druga ureditvena dela se lahko opravljajo le na podlagi potrjenega načrta upravljanja in v okviru prostorskih rešitev, opredeljenih v prostorskem aktu za zavarovano območje. Do sprejema načrta upravljanja je s soglasjem Zavoda dovoljeno izvajati vzdrževalna dela.
Izjemoma je dovoljeno izvajati dela iz 2., 5. in 6. točke 8. člena in 1., 2., 3. in 7. točke 9. člena, če so v skladu s potrjenim načrtom upravljanja.
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi zaznamuje status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v 3. členu tega odloka.
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi izbriše zaznambo statusa kulturnega spomenika državnega pomena na parcelah št. 447/2, 446/5, 446/2, 441/4, 440/4, vse k. o. 1936 – Radomlje, in parcelah št. 932, 930/8, 913/2, 915/1, 915/2, vse k. o. 1910 – Volčji Potok.
Za vse posege v Arboretum in vplivnem območju, razen če zakon ne določa drugače, je treba izpolniti kulturnovarstvene pogoje in pridobiti kulturnovarstveno soglasje Zavoda.
Javni zavod, Zavod ali vsaka druga pravna in fizična oseba morajo pristojno inšpekcijo opozoriti na nepravilnosti ali posledice škodljivega delovanja na zavarovanem ali vplivnem območju kulturnega spomenika.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat, pristojen za kulturno dediščino.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o razglasitvi Arboretuma Volčji Potok za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 82/99, 111/00 in 16/08 – ZVKD-1).
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00716-7/2016
Ljubljana, dne 2. junija 2016
EVA 2016-3340-0030
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
Predsednik
