Na podlagi osmega odstavka 29. člena Energetskega zakona – EZ-1 (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 24/16 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 16. seji dne 23. 5. 2016 sprejel
o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana
(1) Ta odlok določa prioritetno uporabo energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana v obliki vrstnega reda uporabe energentov za ogrevanje stavb, pripravo tople vode in proizvodnjo toplote v proizvodnih procesih končnih uporabnikov energije.
(2) Ta odlok je izdelan na podlagi usmeritev iz Lokalnega energetskega koncepta Mestne občine Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: LEK) ob upoštevanju okoljskih in energetskih kriterijev ter tehničnih značilnosti stavb oziroma proizvodnih procesov.
(3) Ta odlok se ne uporablja za energente, ki se uporabljajo:
– pri dobaviteljih toplote, zemeljskega plina in drugih energetskih plinov iz distribucijskih in prenosnih cevnih sistemov in
– v proizvodnih procesih končnih uporabnikov energije, ki niso proizvodnja toplote ali soproizvodnja toplote in električne ali mehanske energije.
(1) Ta odlok se uporablja za:
– stavbe, za katere je v skladu s predpisom, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah, letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe Q(NH), izračunana po standardu SIST EN ISO 13790, večja od 7.000 kWh,
– proizvodnjo toplote v proizvodnih procesih končnih uporabnikov energije, ki letno presega 50.000 kWh,
– stavbe, za katere je v skladu s predpisom, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah, in predpisom, ki ureja metodologijo izdelave in izdajo energetskih izkaznic stavb, letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe na enoto kondicionirane površine stavbe Q(NH)/Ak večja od 25 kWh/m2a.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je uporaba določb tega odloka obvezna tudi za stavbe, v katerih se več kot 1.500 kWh toplote pridobi iz biomase v kurilni napravi, ki ne izpolnjuje glede emisije snovi v zrak pogoje za nove kurilne naprave v skladu s predpisom, ki ureja o emisijo snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav.
(3) Določbe tega odloka se uporabljajo pri pripravi sprememb in dopolnitev obstoječih ali pri pripravi novih prostorskih načrtov za območje Mestne občine Ljubljana.
(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– sistem oskrbe z zemeljskim plinom je distribucijski sistem zemeljskega plina preko plinovodnega omrežja na območju Mestne občine Ljubljana, ki se izvaja kot dejavnost izbirne gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina in prenosni sistem zemeljskega plina, ki se izvaja kot dejavnost obvezne državne gospodarske javne službe prenosa zemeljskega plina,
– sistem daljinskega ogrevanja je distribucijski sistem toplote preko vročevodnega in parovodnega omrežja na območju Mestne občine Ljubljana, ki se izvaja kot dejavnost izbirne gospodarske javne službe distribucije toplote, kot tržna distribucija ali kot lastniški distribucijski sistem,
– območja sistema daljinskega ogrevanja in sistema oskrbe z zemeljskim plinom so območja, ki so določena s kratkoročnim (5 letnim) planom širitve sistemov v LEK,
– SPF je ocenjen faktor sezonske učinkovitosti toplotne črpalke v skladu s standardom SIST EN 14825,
– obstoječa stavba je stavba,za katero je bilo gradbeno dovoljenje pravnomočno pred uveljavitvijo tega odloka.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja graditve, energetike in gradbenih proizvodov ter slovenski standardi, ki obravnavajo učinkovito rabo energije v stavbah.
(1) Prioritetna uporaba energentov za ogrevanje je tista uporaba energentov, pri kateri je glede na komunalno opremljenost stavbnega zemljišča in tehnične karakteristike stavbe končna energija za ogrevanje stavbe, pripravo tople vode in/ali proizvodnjo toplote v proizvodnih procesih končnih uporabnikov energije pridobljena na enega ali več načinov po naslednjem vrstnem redu:
1. iz sončnega obsevanja,
2. iz odpadne toplote z rekuperacijo toplote ali iz plinaste biomase,
3. iz sistema daljinskega ogrevanja,
4. iz geotermalne in hidrotermalne energije s toplotnimi črpalkami izven območja sistema daljinskega ogrevanja, če je umestitev in obratovanje toplotnih črpalk v skladu s predpisi, ki urejajo rabo voda in vodovarstvena območja na območju Mestne občine Ljubljana,
5. iz sistema oskrbe z zemeljskim plinom izven območja sistema daljinskega ogrevanja,
6. iz aerotermalne energije s toplotnimi črpalkami izven območja sistema daljinskega ogrevanja in sistema oskrbe z zemeljskim plinom,
7. z uporabo trdne biomase izven območja sistema daljinskega ogrevanja in sistema oskrbe z zemeljskim plinom, če se energent sežiga v kurilni napravi, ki izpolnjuje glede emisije snovi v zrak pogoje za nove kurilne naprave v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav,
8. z uporabo utekočinjenega zemeljskega plina ali utekočinjenega naftnega plina izven območja sistema daljinskega ogrevanja in sistema oskrbe z zemeljskim plinom,
9. z uporabo kurilnega olja (ELKO) izven območja sistema daljinskega ogrevanja in sistema oskrbe z zemeljskim plinom.
(2) Uporaba električne energije za ogrevanje stavb ni dovoljena, razen za pogon toplotnih črpalk pri izkoriščanju odpadne toplote, geotermalne, hidrotermalne in aerotermalne energije.
(3) Ne glede na prioritetno uporabo energentov iz prvega odstavka tega člena se na območju sistema daljinskega ogrevanja končna energija za ogrevanje stavbe lahko pridobi iz geotermalne ali hidrotermalne energije s toplotnimi črpalkami, če je za posamezno stavbo z občinskim podrobnim prostorskim načrtom podrobneje opredeljena tehnologija pridobivanja geotermalne ali hidrotermalne energije, ki zagotavlja, da je SPF toplotne črpalke večji od 5,0 in ocenjen za hladnejše podnebje.
(4) Za stavbe na območju sistema daljinskega ogrevanja je treba izdelati študijo izvedljivosti uporabe toplote iz sistema daljinskega ogrevanja za pridobivanje energije za hlajenje stavbe, če je letna potrebna toplota za hlajenje stavbe Q(NC), izračunana po standardu SIST EN ISO 13790, večja od 250.000 kWh ali je potrebna hladilna moč za hlajenje stavbe večja od 250 kW.
(5) Topla voda se praviloma pripravlja centralno s hranilnikom toplote in zagotavlja s sprejemniki sončne energije. Pri nesorazmernih stroških, kot jih določa pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, se lahko pripravlja tudi lokalno in z energenti skladno z vrstnim redom iz prvega odstavka tega člena. Priprava tople vode z električnimi grelniki je dovoljena v nestanovanjskih stavbah, v katerih je predvidena poraba tople vode manj kot 65 l/dan, in v stavbah, za katere je to določeno s projektnimi pogoji in soglasji iz drugega odstavka 7. člena tega odloka.
(1) Na podlagi meril o prioritetnem vrstnem redu uporabe energentov iz prejšnjega člena se za posamezno območje prostorskega urejanja s prostorskimi akti določi prioritetna uporaba energentov za ogrevanje.
(2) Zavezanec za prioritetno uporabo energentov za ogrevanje je investitor, uporabnik ali lastnik stavbe (v nadaljnjem besedilu: zavezanec).
(3) Zavezanec mora upoštevati zahteve o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje pri gradnji nove stavbe in pri obnovi ali rekonstrukciji stavbe, ki vključuje spremembo ogrevalnega sistema (vpeljava centralne kurjave, zamenjava kotlov, zamenjava gorilnikov na kotlih in podobno), in prilagoditi ogrevalne naprave pred začetkom uporabe nove ali prenovljene stavbe oziroma pred začetkom uporabe novega načina ogrevanja.
(4) V stavbah, ki uporabljajo energente za ogrevanje iz sistema daljinskega ogrevanja ali iz sistema oskrbe z zemeljskim plinom se uporaba energenta za ogrevanje lahko spremeni le v primeru prehoda na energent z višjo prioriteto v skladu z določbami 4. člena tega odloka.
(1) Spremljanje in analizo podatkov o vrsti, količini in načinu rabe energentov v stavbah na območju Mestne občine Ljubljana zagotavlja organ mestne uprave, pristojen za izvajanje LEK (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka pristojni organ pridobiva iz njemu dostopnih evidenc in registrov ter podatkov iz evidenc izvajalcev izbirne gospodarske javne službe distribucije toplote in distribucije zemeljskega plina na območju Mestne občine Ljubljana.
(3) Zaradi preveritve podatkov o vrsti, količini in načinu rabe energentov v stavbah lahko pristojni organ od zavezanca, ki ni gospodinjski odjemalec energentov, zahteva, da predloži dokazila, ki potrjujejo vrsto, količino in način rabe energentov, ki jih uporablja za ogrevanje stavbe, hlajenje stavbe, pripravo tople vode in proizvodnjo toplote v proizvodnih procesih končnih uporabnikov energije, v obliki pogodb ali računov dobaviteljev energentov ter projektne dokumentacije za izvedbo gradbenih del v stavbi.
(1) Pri izdaji smernic in mnenj k prostorskim aktom izvajalec izbirne gospodarske javne službe distribucije toplote in distribucije zemeljskega plina na območju Mestne občine Ljubljana določi prioritetno uporabo energentov za ogrevanje skladno z določili tega odloka.
(2) Pri določitvi smernic in mnenj iz prejšnjega odstavka oziroma projektnih pogojev in soglasij, ki jih izdaja, mora izvajalec izbirne gospodarske javne službe distribucije toplote in distribucije zemeljskega plina na območju Mestne občine Ljubljana upoštevati tehnično ekonomske možnosti priključitve na sistem daljinskega ogrevanja in sistem oskrbe z zemeljskim plinom na posameznih lokacijah, upoštevajoč predvideno širitev sistemov skladno z LEK.
(1) Za prilagoditev uporabe energentov v obstoječih stavbah določbam tega odloka oziroma določbam prostorskih aktov se za posamezna območja poselitve Mestne občine Ljubljana pripravijo posebni programi energetskih ukrepov.
(2) Programe energetskih ukrepov iz prejšnjega odstavka pripravi pristojni organ v sodelovanju z izvajalcem izbirne gospodarske javne službe distribucije toplote in distribucije zemeljskega plina na območju Mestne občine Ljubljana.
(3) Pri pripravi programov energetskih ukrepov se v zvezi s prilagoditvijo uporabe energentov v obstoječih stavbah upoštevajo tudi potrebe ranljivih odjemalcev po oskrbi z energenti, v zvezi s prilagoditvijo uporabe energentov v obstoječih stavbah pa zlasti življenjsko dobo obstoječe opreme za ogrevanje stavbe ali pripravo tople vode.
Do uskladitve prostorskih aktov MOL s tem odlokom se šteje, da je projektna dokumentacija glede načina ogrevanja skladna z določbami prostorskih aktov MOL, če je predviden način ogrevanja skladen z določbami tega odloka.
V postopkih pridobitve dovoljenj po predpisih o graditvi objektov in v postopkih priprave prostorskih aktov po predpisih o urejanju prostora, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se določbe tega odloka ne uporabljajo.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-10/2016-6
Ljubljana, dne 23. maja 2016
Zoran Janković l.r.