Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – ORZLS19, 73/95 – odl. US, 9/96 – odl. US, 39/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 78/97 – ZIPRS-A, 10/98, 34/98 – ZIPRS-B, 68/98 – odl. US, 74/98, 59/99 – odl. US, 70/00, 28/01 – odl. US, 87/01 – ZSam-1, 51/02, 108/03 – odl. US, 72/05, 21/06 – odl. US, 14/07 – ZSPDPO, 60/07, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO), 3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11 – ORZGJS40), 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – Uradni list RS, št. 41/04, 20/06, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12), Uredbe o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14, 54/15), Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01, 41/04), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah na območju Občine Tržič (Uradni list RS, št. 34/09, 26/10, 90/12, 92/13), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US in 92/14 – odl. US) ter Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/13) je Občinski svet Občine Tržič na 15. redni seji dne 26. 5. 2016 sprejel

(1) Ta odlok ureja način, predmet in pogoje opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Tržič tako da določa:

I. Splošne določbe,

II. Organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe in javna pooblastila izvajalca javne službe,

III. Pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,

IV. Vrste in obseg storitev javne službe,

a. zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,

b. obdelava mešanih komunalnih odpadkov,

c. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov,

V. Pravice in obveznosti izvajalcev in uporabnikov storitev javne službe,

VI. Vire financiranja javne službe in cene storitev javne službe,

VII. Vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,

VIII. Nadzor nad izvajanjem javne službe,

IX. Kazenske določbe,

X. Prehodne in končne določbe.

(2) Ta odlok ureja tudi ravnanje z azbestno cementni odpadki iz gospodinjstev in gradbeni odpadki iz gospodinjstev na območju občine.

(3) Vrste odpadkov, ki niso predmet tega odloka, so:

– greznične gošče;

– nevarni odpadki, ki nastajajo izven gospodinjstev, v industriji in obrti;

– živalski odpadki, ki se predelujejo v kafileriji;

– gradbeni odpadki in ruševine objektov, vključno z odpadnimi materiali pri gradnji cest;

– odpadna ne komunalna embalaža, ki je ločeno zbrana embalaža, ki pa ni komunalni odpadek;

– ostali odpadki, ki so v klasifikacijskem seznamu odpadkov in klasifikacijskem seznamu nevarnih odpadkov, ki so po predpisu ki ureja o odpadke, opredeljeni kot ne komunalni odpadki.

(4) Določila odloka so obvezna za:

– vse povzročitelje odpadkov oziroma uporabnike javne službe,

– za izvajalce javne službe in

– vse udeležence pri načrtovanju in projektiranju objektov, kjer bodo nastajali komunalni odpadki.

Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so:

1. preprečevanje nastajanja in spodbujanje zmanjševanja količine odpadkov, ki se obdelujejo in odstranjujejo,

2. uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj«,

3. preprečevanje nenadzorovanega odlaganja odpadkov,

4. zagotoviti učinkovit zajem in ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov na izvoru nastanka,

5. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo (recikliranje),

6. izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi,

7. izločanje biološko razgradljivih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi,

8. zagotoviti obdelavo komunalnih odpadkov, preden se jih odstrani,

9. urejeno deponiranje ostankov predelave komunalnih odpadkov,

10. racionalizacija stroškov ravnanja z odpadki,

11. izboljšati dostop do storitev javnih služb.

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1. Komunalni odpadki so odpadki, ki nastajajo na območju Občine Tržič, kot odpadki iz gospodinjstev in kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobni odpadki v industriji, obrti ter storitvenih dejavnostih ter odpadki, ki nastajajo na površinah in v objektih v javni rabi (v nadaljevanju: odpadki). Odpadek je uvrščen v skupino odpadkov s številko 20 s klasifikacijskega seznama odpadkov Uredbe o odpadkih (v nadaljevanju; klasifikacijski seznam odpadkov) ali podskupino odpadkov s številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov.

2. Mešani komunalni odpadki so neopredeljivi in nerazgradljivi trdni odpadki, torej tisti ostanek odpadkov, ki ga ni mogoče razvrstiti med biološke odpadke, ločeno zbrane odpadke ali nevarne odpadke iz gospodinjstev, po svoji naravi pa tudi ne sodijo med kosovne odpadke, ter nastajajo v gospodinjstvih in vzporedno z dejavnostmi drugih subjektov, ki ustvarjajo odpadke; med ostanek odpadkov sodijo tudi ostanki iz prebiranja in predelave ostalih frakcij odpadkov; ostanek odpadkov se praviloma odlaga na odlagališče.Mešani komunalni odpadki so odpadki, ki jih ni mogoče razvrstiti v nobeno drugo podskupino komunalnih odpadkov v klasifikacijski skupini št. 20 in se uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov.

3. Ločeno zbrane frakcije so odpadki, ki so primerni za ponovno uporabo oziroma predelavo. V to skupino štejejo odpadki iz gospodinjstva in proizvodnje, ki se po predelavi lahko ponovno uporabijo v proizvodnem procesu, njihovo zbiranje pa poteka ločeno po posameznih vrstah (npr. papir, kovine, steklo, tekstil ali podobno), ali pa jih je mogoče izločiti v nadaljnjih procesih prebiranja oziroma predelave odpadkov. Ločeno zbrane frakcije so odpadki iz klasifikacijskega seznama odpadkov iz podskupine “Ločeno zbrane frakcije“ in ločeno zbrana odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine “Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki.

4. Ločeno zbrana frakcija bioloških oziroma biorazgradljivih odpadkov so odpadki, ki lahko postanejo uporabni, če se razgradijo z izpostavljenostjo anaerobnim ali aerobnim procesom; v to frakcijo odpadkov sodijo kuhinjski odpadki (predvsem ostanki hrane) ter zeleni odpad z vrtov, zelenic in parkov, odpadni les, žaganje in drugi odpadki biološkega izvora (v nadaljevanju: biološki odpadki).Biološki odpadkiso odpadki, ki so v klasifikacijskem seznamu odpadkov razvrščeni v podskupino »biorazgradljivi kuhinjski odpadki« pod št. 20 01 08 ter pod podskupino »biorazgradljivi odpadki« pod št. 20 02 01. Biološko razgradljivi odpadki, ki nastajajo v obratih za pripravo hrane niso predmet tega odloka.

5. Ločeno zbrana frakcija kosovnih odpadkov so večji odpadni predmeti iz gospodinjstev, ki jih predstavljajo večji kosi embalaže, pohištvo, neuporabni gospodinjski aparati in drugi nerabni kosi gospodinjske in podobne opreme, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za puščanje v zabojnikih, posodah ali vrečah za odpadke (v nadaljevanju: kosovni odpadki).

6. Ločeno zbrana frakcija nevarnih odpadkov iz gospodinjstev so tisti nevarni odpadki, ki v majhnih količinah redno ali občasno nastajajo v gospodinjstvih; njihovo zbiranje in nadaljnje ravnanje mora biti v skladu s predpisi urejeno preko izvajalca javne službe zbiranja odpadkov. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so zlasti ostanki in nerabljena odpadna mineralna olja, barve, laki, škropiva, zdravila, baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki vsebujejo živo srebro, ter drugi odpadki z značajem nevarnih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih (v nadaljevanju: nevarni odpadki). Nevarni odpadki so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe.

7. Odpadna komunalna embalaža je odpadna prodajna in sekundarna embalaža, ki je komunalni odpadek, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji, obrti, storitveni ali drugi dejavnosti in je uvrščena v podskupino s številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov.

8. Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, obdelavo in odlaganje odpadkov, vključno z nadzorom nad postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov.

9. Izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je s strani občine izbran izvajalec te javne službe v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe ter tem odlokom.

10. Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec zbiranja), njihovo predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje, za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov.

11. Obdelava mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem na odlagališču je obdelava v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov.

12. Zbiralnica ločenih frakcij ali ekološki otok je pokrit ali nepokrit prostor, podzemni ali nadzemni, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločeno zbranih odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov te frakcije prepuščajo izvajalcu zbiranja. Na ekoloških otokih so nameščeni namenski zabojniki za ločeno zbiranje posameznih ločeno zbranih odpadkov.

13. Zbiralnica nevarnih odpadkov je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov te odpadke oddajajo izvajalcu zbiranja.

14. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz območja Občine Tržič izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih odpadkov.

15. Individualna zbiralnica je zbirno mesto komunalnih odpadkov, ki je ustrezno urejen, pokrit ali nepokrit in namenjen za ločeno zbiranje ter začasno hranjenje ločeno zbranih odpadkov. Praviloma se nahaja na površini v lastništvu povzročitelja odpadkov, na katerem so nameščeni zabojniki za odpadno embalažo (rumen pokrov), zabojnik za mešane komunalne odpadke (zelen zabojnik) in zabojnik za biološko razgradljive odpadke (rjave barve). Te zbiralnice se uporabljajo za individualno zbiranje komunalnih odpadkov povzročitelja odpadkov.

16. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je mesto, kjer povzročitelji prepuščajo, po vnaprej določenem urniku, izvajalcu zbiranja komunalne odpadke v za to namenjenih zabojnikih. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov, ki je praviloma na javni površini, se za posamezno stavbo ali skupino stavb določi v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor. Če v postopku iz prejšnjega stavka prevzemno mesto komunalnih odpadkov ni bilo določeno, se ga določi ob začetku izvajanja storitev javne službe prevzemanja komunalnih odpadkov. Prevzemno mesto je lahko hkrati tudi zbirno mesto.

17. Center za ravnanje s komunalnimi odpadki je objekt gospodarske javne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov.

18. Odlagališče komunalnih odpadkov je odlagališče nenevarnih odpadkov, ki je objekt gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

19. Povzročitelj komunalnih odpadkov je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov in je kot uporabnik storitev javne službe skladno s tem odlokom dolžan biti vključen v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki.

20. Namenski tipiziran zabojnik za zbiranje odpadkov so namenski kontejnerji in zabojniki (v nadaljevanju: zabojnik).

21. Hišni kompostnik je zabojnik na vrtu za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu.

22. Namenska tipizirana vreča je posebna plastična vreča označena z logotipom izvajalca javne službe zbiranja tj. Komunala Tržič d.o.o., ki je namenjena za zbiranje bodisi mešanih komunalnih odpadkov, bodisi ločenih frakcij (v nadaljevanju: vreča).

(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.

(1) Občina Tržič zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji določenimi s tem odlokom.

(2) Storitve javne službe ravnanja z odpadki so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji in cenami za enake vrste in količine odpadkov. Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja javnih služb, za povzročitelje odpadkov obvezna.

(3) Odpadki, ki so predmet izvajanja javnih služb ravnanja z odpadki so razvrščeni v skladu s Klasifikacijskim seznamom odpadkov.

(4) Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov se zagotavlja v zabojnikih in izjemoma v tipiziranih vrečah oddanih na prevzemna mesta, v zbiralnicah ločenih frakcij tj. ekoloških otokih, premični zbiralnici nevarnih frakcij in v zbirnem centu, kjer povzročitelji odpadkov le te prepuščajo izvajalcu javne službe zbiranja.

(5) Po sistemu od vrat do vrat se v okviru opravljanja javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov zbira:

– Mešane komunalne odpadke,

– Embalažo, vključno z ločeno zbrano odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek iz klasifikacijskega seznama,

– Biološko razgradljive odpadke (biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad),

– Kosovne odpadke.

(6) V zbiralnicah oziroma na eko-otokih se zagotovijo vsaj zabojniki za zbiranje:

– Papirne embalaže, papirja in kartona,

– Steklene embalaže,

– Mešane embalaže.

(7) V zbirnem centru se zbirajo najmanj naslednje vrste odpadkov:

– papir in lepenka vseh oblik in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali lepenke,

– stekla vseh oblik in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz stekla,

– plastike, vključno z odpadno embalažo iz plastike in sestavljenih materialov,

– odpadki iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,

– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,

– oblačila in tekstil,

– jedilno olje in maščobe,

– barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,

– detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,

– odpadna električna in elektronska oprema,

– kosovni odpadki,

– izrabljene pnevmatike,

– gradbeni odpadki (manjše količine),

– nevarne frakcije,

– odpadki z vrtov.

(1) Občina Tržič zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki, ki so:

– zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,

– obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in

– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

(2) Občina Tržič zagotavlja izvajanje storitev javnih služb s storitvami koncesionarja. Do podelitve koncesije opravlja javne službe dosedanji izvajalec.

(3) Koncesionar za posamezno javno službo je:

– izvajalec zbiranja,

– izvajalec obdelave in

– izvajalec odlaganja.

(4) Izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje, uporabnikom storitev ali tretjim osebam.

(5) Za izvajanje posamezne dejavnosti ali storitve javne službe iz tega odloka lahko občina ali izvajalec javne službe, v medsebojnem soglasju, pooblasti na podlagi predpisov, ki urejajo javno naročanje podizvajalca, ki je registriran v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki in izpolnjuje druge pogoje za izvajanje javne službe.

(6) Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače.

(7) Koncesionar izvaja javno službo v skladu s tem odlokom, koncesijskim aktom, ki ga sprejme občinski svet, koncesijsko pogodbo ter veljavnimi predpisi, ki urejajo izvajanje javnih služb ravnanja z odpadki.

Občina podeljuje javno pooblastilo skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov, izvajalcu zbiranja, za izdajo projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam s področja ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Tržič.

Občina Tržič kot lastnik infrastrukture za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov daje soglasje izvajalcu zbiranja komunalnih odpadkov za uporabo te infrastrukture za izvajanje posebne storitve zbiranje ne komunalnih odpadkov.

(1) V sistem ravnanja z odpadki so se dolžni vključiti vsi povzročitelji odpadkov na območju Občine Tržič, ne glede na njihovo stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.

(2) Povzročitelji odpadkov iz prejšnjega odstavka so obvezni uporabniki storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju; uporabniki).

(3) Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka je obvezno za vse povzročitelje odpadkov.

(4) Če povzročitelj odpadkov ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju z navodili za odlaganje odpadkov v zabojnik, mu lahko izvajalec zbiranja izreče opozorilo, ob tem pa je dolžan povzročitelja primerno obvestiti o pravilnem ravnanju z odpadki.

(1) Povzročitelj odpadkov je vsaka oseba, ki na območju občine povzroča nastajanje odpadkov:

– fizične osebe v gospodinjstvu;

– fizične osebe kot samostojni podjetniki in podjetniki, ki samostojno opravljajo dejavnost in razpolagajo s poslovnimi prostori;

– lastniki ali najemniki gospodarskih in počitniških objektov, turističnih sob, apartmajev ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni rabi;

– pravne osebe, ki razpolagajo s poslovnimi prostori;

– osebe, ki upravljajo javne površine (npr. tržnica, igrišča, avtobusna postajališča, parke, parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike, pokopališča in podobno);

– lokalna turistična organizacija in turistična društva, kadar organizirajo zbiranje odpadkov na turističnih točkah;

– osebe, ki organizirajo kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporabljajo javne ali zasebne površine in druge nepremičnine z namenom, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe.

(2) Za potrebe izvajanja tega odloka je gospodinjstvo oseba ali skupina oseb, ki ne glede na pravni temelj (lastništvo, najem, dejanska uporaba …) prebiva v eni stanovanjski enoti. V razmerju do izvajalca zbiranja gospodinjstvo zastopa ena od polnoletnih oseb, ki je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva nerazdelno odgovorna.

(3) V primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami delovanja ali dejavnostmi, je dolžan storitve javne službe plačevati posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s katero se povzročajo odpadki.

(4) Oseba, ki oddaja v najem stanovanje ali drug prostor (v nadaljevanju: najemodajalec), je dolžna določiti povzročitelja odpadkov in najkasneje teden dni pred pričetkom najemnikove rabe stanovanjskega ali drugega prostora izvajalcu zbiranja to sporočiti. V nasprotnem primeru se šteje za povzročitelja odpadkov najemodajalec.

(5) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku. Breme dokazovanja je na strani lastnika, ki neuporabo objekta dokazuje npr. z ukinjenim vodovodnim priključkom, električnim priključkom.

(6) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naložiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti.

(7) Sredstva za ukrepanje po prejšnjem odstavku se zagotovijo v proračunu Občine Tržič.

(8) Naloge v zvezi z ukrepanjem opravlja pristojni organ občine, pri čemer je izvajalec javne službe zbiranja dolžan zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo.

(9) Če se v primeru izrednega odstranjevanja odpadkov povzročitelja ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov izvedbe.

Za izvajanje javne službe po tem odloku morajo biti zagotovljeni:

– zabojniki in/ali tipizirane vreče za komunalne odpadke za zbiranje komunalnih odpadkov pri uporabnikih,

– vozila za prevzem in prevoz komunalnih odpadkov,

– naprave za čiščenje zabojnikov za zbiranje bioloških odpadkov,

– zbiralnice ločenih frakcij oziroma »eko otoki«,

– premična zbiralnica nevarnih odpadkov z začasnim skladiščem,

– zbirni center,

– delovni stroji,

– center za obdelavo odpadkov,

– odlagališče odpadkov.

(1) Komunalni odpadki se ločeno zbirajo pri uporabnikih na individualnih zbiralnicah, in sicer:

– mešani komunalni odpadki – v zabojniku zelene barve,

– odpadna embalaža – v zabojniku zelene barve z rumenim pokrovom,

– biološko razgradljivi odpadki – v zabojniku rjave barve.

(2) Uporabniki so dolžni na individualnih zbiralnicah komunalne odpadke zbirati v naslednje vrste in velikosti tipiziranih zabojnikov:

– tipizirane zabojnike na kolesih volumna 80, 120, 240, 660 ali 1100 litrov, in sicer v zabojnik zelene barve (za mešane komunalne odpadke) ter v zabojnik zelene barve z rumenim pokrovom (za odpadno embalažo) volumna 120, 240, 660 ali 1100 litrov,

– tipizirane zabojnike na kolesih volumna 80, 120 ali 240 litrov, rjave barve (za biološko razgradljive odpadke),

– tipizirane velike zabojnike volumna 4–7 m³ (velja le za pravne osebe, samostojne podjetnike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost),

– posebne plastične vreče, in sicer črne za mešane komunalne odpadke in rumene barve za embalažo, ki morajo biti označene z logotipom izvajalca.

(3) Odpadno komunalno embalažo in mešane komunalne odpadke so dolžni ločeno zbirati v zabojnike vsi povzročitelji na območju Občine Tržič.

(1) Uporabniki so za zbiranje komunalnih odpadkov na individualnih zbiralnicah dolžni uporabljati tipizirane zabojnike (v nadaljevanju: zabojniki), posebne plastične vreče pa sme uporabnik uporabiti le v primeru, kadar ni mogoče uporabiti zabojnikov zaradi trajno onemogočenega dostopa vozil za zbiranje odpadkov ali zaradi občasnega povečanja količine komunalnih odpadkov.

(2) Vrsto, število in volumen zabojnikov, ki jih bo uporabljal posamezni uporabnik, določi izvajalec v soglasju z uporabnikom, pri čemer se upošteva predvidena količina odpadkov, struktura in vrsta odpadkov, tehnologija, način zbiranja in pogostost odvažanja komunalnih odpadkov.

(3) Najmanjše velikosti zabojnika za gospodinjstva na posameznem prevzemnem mestu glede na število oseb so:

Zabojnik za mešane komunalne odpadke
Volumen zabojnika v litrih	Število oseb
80	1–2
120	3–6
240	7–10
660	11–26
1100	27–44

Zabojnik za odpadno embalažo
Volumen zabojnika v litrih	Število oseb
120	1–5
240	6–10
660	11–25
1100	26–40

Zabojnik za biološko razgradljive odpadke
Volumen zabojnika v litrih	Število oseb
80	1–10
120	11–15
240	16–30

(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko za določitev najmanjše velikosti zabojnika upošteva kombinacija zabojnikov iz drugega odstavka 11. člena, ki skupaj po volumnu ustrezajo minimalnemu volumnu, katerega se določi tako, da se za določitev zabojnika upošteva minimalno količino za mešane komunalne odpadke 25 litrov na osebo na odvoz in za določitev zabojnika za biološke odpadke 10 litrov na osebo.

(5) V primeru, ko ima 1 oseba, ki prebiva v individualni stanovanjski hiši, 80 l zabojnik za mešane komunalne odpadke, se za obračun storitev upošteva volumen 40 l.

(6) Uporabnikom, ki odpadke odlagajo v posebej za to namenjene vreče, se za obračun upošteva 40 l na osebo.

(7) V primeru, ko ima do 5 oseb, ki prebivajo v individualni stanovanjski hiši, 80 l zabojnik za biološko razgradljive odpadke, se za obračun storitev upošteva volumen 40 l.

(8) Za določitev najmanjše velikosti zabojnika za mešane komunalne odpadke za uporabnike – pravne osebe, samostojne podjetnike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, se pri dogovoru med izvajalcem zbiranja in uporabnikom upošteva dejavnost, velikost poslovnega prostora ter število zaposlenih v skladu s priporočili v naslednji razpredelnici:

Velikost posode	Dejavnost	Velikost prostora	Število zaposlenih
80 l	Pisarne, manjše obrti	do 30m²	od 0 do 2
120 l	Pisarne, manjše obrti	od 31 do 60m²	od 2 do 3
240 l	Manjše kavarne, prodajalne kruha, lokali	od 61 do 80 m²	od 2 do 3
660 l	Večje obrti, šole, vrtci, manjša industrija	od 81 do 500 m²	od 4 do 20
1100 l	Večje obrti, manjša industrija	od 501 do 1500 m²	od 21 do 30

(9) Za določitev velikosti zabojnika za mešane komunalne odpadke pri dejavnostih, ki zahtevajo pretežno skladiščne prostore, se upošteva kriterij število zaposlenih oseb iz gornje tabele.

(10) Če količine komunalnih odpadkov redno presegajo prostornino zabojnika za odpadke, ki ga uporablja uporabnik, lahko izvajalec na predlog uporabnika ali pa sam, na podlagi lastnih ugotovitev, zahteva in določi ustrezno zamenjavo obstoječega zabojnika z večjim. Če količine komunalnih odpadkov občasno presegajo prostornino zabojnika za odpadke, ki ga uporablja uporabnik, si uporabnik pri izvajalcu priskrbi posebne plastične vreče za odpadke.

(1) Najmanjša velikost zabojnika se določi skladno s prejšnjim členom. Določitev več manjših zabojnikov namesto enega večjega ni dopustna.

(2) V primerih, ko je potrebno zaradi večjega števila oseb določiti več zabojnikov za posamezno prevzemno mesto, se določi taka kombinacija zabojnikov, da ima prevzemno mesto najmanjše možno število posameznih zabojnikov glede na število oseb.

(3) Posamezen uporabnik znotraj več-plačniškega prevzemnega mesta ne more imeti svojega zabojnika.

(4) Kolikor pride do spremembe volumna zabojnika na prevzemnem mestu do 14. koledarskega dne v mesecu, se sprememba upošteva pri obračunu za tekoči mesec, sicer pa za naslednji mesec.

(1) Uporabniki so za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, skladno z vzpostavljenim sistemom zbiranja odpadkov, dolžni uporabljati tipizirane zabojnike izvajalca.

(2) Izvajalec omogoči uporabnikom najem ustreznih zabojnikov za mešane komunalne odpadke, odpadno komunalno embalažo in biološko razgradljive odpadke, papir in papirno embalažo ter steklo. Uporabniki lahko zabojnike pri izvajalcu tudi kupijo in poravnajo kupnino v enkratnem znesku. V primeru, da je zabojnik kupljen drugje in ga izvajalec GJS zbiranja odpadkov potrdi, da je tipiziran, je uporabnik dolžan proti plačilu zagotoviti identifikacijsko opremo pri izvajalcu zbiranja.

(3) Na zahtevo fizične ali pravne osebe se lahko zabojnik za odpadke zamenja za večji ali manjši zabojnik, ki ustreza minimalnim pogojem za določitev zabojnika iz 12. člena.

(4) Uporabnik je v primeru odtujitve, sežiga ali drugačnega uničenja najetega zabojnika dolžan izvajalcu plačati vso škodo v zvezi z odtujitvijo, sežigom ali drugačnim uničenjem ter si priskrbeti pri izvajalcu nov ustrezen zabojnik.

(1) V namenske zabojnike za posamezno vrsto komunalnih odpadkov se ne sme odlagati komunalnih odpadkov, ki ne sodijo v obravnavani namenski zabojnik in jih je uporabnik dolžan ločeno zbirati.

(2) V zabojnike za mešane komunalne odpadke je prepovedano odlagati:

1. odpadno embalažo ter biološko razgradljive odpadke,

2. gradbeni material, kamenje, zemljo in vejevje,

3. odpadke v večjih kosih (pohištvo, gospodinjski aparati, kolesa, vozila, stanovanjska oprema),

4. usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov,

5. odpadke v tekočem stanju,

6. kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov,

7. tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ostanke naftnih derivatov in druge posebne in nevarne odpadke, ki so po Uredbi o ravnanju z nevarnimi odpadki klasificirani kot ne komunalni ali nevarni komunalni odpadki,

8. poginule živali, klavnične odpadke,

9. stekleno votlo embalažo in ravno steklo,

10. odpadno električno in elektronsko opremo.

(3) V zabojnike za biološke odpadke je prepovedano odlagati:

1. plastično in kovinsko embalažo živil,

2. sanitarne izdelke,

3. plenice,

4. olja in maščobe,

5. meso in mesne izdelke,

6. mleko, jogurte in sire,

7. iztrebke malih živali,

8. kamenje in zemljo,

9. kosti,

10. zdravila,

11. ostanke tekstila,

12. vsebino vrečk za sesalce.

(4) V zabojnike za odpadno embalažo je prepovedano odlagati:

1. papirna in steklena embalaža,

2. plastična embalaža nevarnih snovi – olja, laki, pesticidi, redčila,

3. veliki kosovni predmeti – otroške igrače, plastični stoli ipd.,

4. mali kosovni predmeti – obešalnik za oblačila, zobna ščetka ipd.

(5) Izvajalec lahko uporabniku v primeru kršitve tega člena izreče opozorilo, za nadaljnje kršitve pa obvesti Medobčinski inšpektorat Kranj.

(1) Uporabniki so dolžni poškodovane zabojnike popraviti, dotrajane zabojnike pa nadomestiti z novimi tipiziranimi zabojniki.

(2) V primeru, ko uporabnik najame zabojnik, je dolžan uporabljati zabojnik kot dober gospodar in je odgovoren za škodo, če uporablja zabojnik v nasprotju z njenim namenom. Izvajalec najet zabojnik zamenja glede na iztrošenost po izteku življenjske dobe posode. V primeru odtujitve ali uničenja zabojnika za odpadke, je uporabnik dolžan plačati izvajalcu odškodnino za uničen zabojnik za odpadke v višini cene novega zabojnika po ceniku izvajalca. Uporabnik je dolžan uporabljati zabojnike za odpadke le za namen zbiranja komunalnih odpadkov, za katerega je zabojnik tudi dobil v najem.

(3) V primeru, ko izvajalec zbiranja uporabniku poškoduje najet ali lastniški zabojnik, ga je na lastne stroške dolžan popraviti ali zamenjati z novim tipiziranim zabojnikom.

(4) Izvajalec javne službe zbiranja mora zagotoviti najmanj enkrat letno čiščenje zabojnikov za zbiranje bioloških odpadkov.

(1) Uporabniki lahko z biološkimi odpadki ravnajo na dva načina, in sicer:

– jih kompostirajo v hišnem kompostniku ali

– jih odlagajo v zabojnike za biološke odpadke zavite v papir ali v razgradljivi vrečki.

(2) Uporabnik svojo odločitev o odlaganju bioloških odpadkov v zabojnike za biološke odpadke na območju, za katerega izvajalec javne službe uredi prevzemanje, pisno sporoči izvajalcu. Ko izvajalec javne službe od uporabnika prejme pisno sporočilo, ga vključi v sistem odvoza bioloških odpadkov.

(3) Povzročitelji komunalnih odpadkov, katerih dejavnost je trgovina s prehrano, sadjem ali zelenjavo, gostinstvo, predelava hrane in podobno, ne smejo bioloških odpadkov prepuščati v zabojnikih ali vrečah, ki so namenjeni prevzemanju mešanih komunalnih odpadkov in drugih ločenih frakcij.

(4) Povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz gostinstva ali drugih obratov za pripravo hrane morajo oddajati kuhinjske odpadke specializiranemu zbiralcu za tovrstne odpadke.

(5) Obstoječi uporabniki, ki ne želijo več izvajati hišnega kompostiranja, svojo odločitev o oddaji bioloških odpadkov pisno sporočijo izvajalcu zbiranja.

(6) Pri uporabniku izvaja nadzor hišnega kompostiranja izvajalec zbiranja. Če pri nadzoru ugotovi, da uporabnik bioloških odpadkov ne kompostira oziroma jih odlaga v zabojnike za mešane komunalne odpadke, ga po trikratni ugotovitvi in pisnem opozorilu, izvajalec zbiranja vključi v sistem zbiranja bioloških odpadkov.

(7) Način oziroma mesto kompostiranja, uporaba komposta ali njegova odstranitev je stvar uporabnika.

(1) Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, pri katerih nastajajo odpadki, morajo v času trajanja prireditve prireditveni prostor opremiti z ustreznimi zabojniki za zbiranje odpadkov in z izvajalcem zbiranja skleniti dogovor o odvozu odpadkov. Po končani prireditvi morajo najkasneje do 7. ure zjutraj naslednjega dne poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in odpadki odpeljejo na z izvajalcem zbiranja predhodno dogovorjeno prevzemno mesto ter o tem obvestiti izvajalca zbiranja.

(2) Izvajalec zbiranja mora proti plačilu organizatorja prireditve zbrane odpadke odpeljati v skladu z urnikom oziroma skladno s sklenjenim dogovorom.

(3) Organizatorji taborov v naravi so dolžni pred izvedbo tabora skleniti z izvajalcem zbiranja pogodbo o odlaganju in odvozu odpadkov, s katero se določijo vsi pogoji ravnanja z odpadki.

(4) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu zbiranja najmanj 8 dni pred datumom izvedbe in z izvajalcem zbiranja skleniti dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokritja stroškov.

(1) Divja odlagališča komunalnih odpadkov se sanirajo v skladu z določili predpisa, ki ureja varstvo okolja.

(2) Prepovedano je odlaganje komunalnih odpadkov izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajev.

(3) Kdor odloži komunalne odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu zbiranja, izven za to določenih odlagališč oziroma za to določenih krajev, je dolžan poravnati stroške sanacije.

(1) Posamezna javna služba obsega najmanj:

1. Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov:

– zbiranje in odvoz mešanih komunalnih odpadkov,

– zbiranje in odvoz ločeno zbranih frakcij,

– zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov,

– zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov,

– zbiranje in odvoz bioloških odpadkov,

– prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, ločeno zbranih odpadkov, kosovnih odpadkov, nevarnih odpadkov in bioloških odpadkov v zbirnem centru,

– zbiranje in odvoz odpadkov iz ekoloških otokov,

– zbiranje odpadkov iz javnih površin, tržnice, zelenic in pokopališč,

– oddajanje mešanih komunalnih odpadkov v nadaljnjo predelavo,

– oddajanje ločeno zbranih frakcij v nadaljnjo predelavo,

– predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje posameznih frakcij odpadkov,

– prevoz mešanih komunalnih odpadkov do izvajalca obdelave odpadkov,

– druge storitve, potrebne za nemoteno izvajanje javne službe zbiranja.

2. Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov:

– obdelava mešanih komunalnih odpadkov,

– zagotoviti nadaljnje ravnanje s frakcijami, ki nastajajo pri obdelavi odpadkov,

– predaja ostanka predelave izvajalcu odstranjevanja odpadkov.

3. Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov:

– odstranjevanje odpadkov in nadzorovanje postopkov odstranjevanja,

– nadzor odlagališča po zaprtju.

(2) V okviru javne službe zbiranja določenih vrst komunalni odpadkov po tem odloku se zagotavlja skladiščenje odpadkov v začasnem skladišču ločeno zbranih frakcij z namenom in za čas, ki je potreben, da se odpadki lahko pripravijo za prevoz do obdelovalca odpadkov, ki skladno s predpisi o ravnanju z odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov.

(3) S tem odlokom prevzame izvajalec javne službe zbiranja tudi storitve vodenja katastra, povezanega z javno službo in ostalih evidenc za celotno območje Občine Tržič, kot to izhaja iz tega odloka in bo predmet posebne pogodbe.

(4) Kataster javne službe z vsemi zbirkami podatkov je last občine in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema.

(1) Izvajalec GJS zbiranja odpadkov je dolžan mešane komunalne odpadke, biološko razgradljive odpadke in ločeno zbrane odpadke oddajati ustreznim predelovalcem le-teh pri čemer lahko mešane komunalne odpadke predeluje le s strani Občine Tržič potrjen izvajalec GJS obdelave mešanih komunalnih odpadkov, kateremu je občina podelila koncesijo.

(2) V občini Tržič je izvajalec zbiranja dolžan zagotavljati ločeno zbiranje komunalnih odpadkov po načelu zbiranja »od vrat do vrat«.

(3) Zbirno mesto je stalno mesto, praviloma na zasebni površini ali v zasebnih prostorih pri uporabnikih, namenjeno zbiranju komunalnih odpadkov in hranjenju zbranih odpadkov med prevzemi. Uporabniki v večstanovanjskih objektih morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice ter omogočajo odlaganje odpadkov samo lastnikom predmetnega večstanovanjskega objekta.

(4) Uporabnik mora pred predvidenim časom prevzemanja komunalnih odpadkov, to je najkasneje do 6. ure na dan odvoza, zagotoviti da se zabojnik prestavi iz zbirnega mesta na prevzemno mesto, po prevzemu odpadkov pa prazen zabojnik v najkrajšem možnem času, to je isti dan, vrniti nazaj na zbirno mesto.

(5) Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij poleg splošnih normativov in standardov upoštevati tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca. V novih zazidljivih območjih je potrebno s prostorsko izvedbenimi akti predvideti tudi mesta za zbiralnice ločeno zbranih frakcij, kakor tudi zbirna in prevzemna mesta ločeno zbranih frakcij in ostanka komunalnih odpadkov.

(6) Za uporabnike na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec v dogovoru z uporabniki določi skupno zbirno mesto, ki je posebej urejen prostor, namenjen prepuščanju odpadkov na območjih, kjer ni omogočen odvoz neposredno od povzročiteljev in prevzemno mesto ter način zbiranja komunalnih odpadkov (zabojniki za različne vrste odpadkov, predpisane posebne plastične vreče). Če je navedeno zbirno mesto začasnega značaja, se opusti in sanira takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo določeno.

(1) Prevzemno mesto je začasno mesto, namenjeno prevzemu komunalnih odpadkov. Prevzemno mesto mora biti določeno tako, da izvajalcu javne službe omogoča prevzem in odvoz komunalnih odpadkov. Praviloma je na javni površini, če so izpolnjeni pogoji za prevzem odpadkov iz tega odloka.

(2) Če prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se ga lahko določi tudi na zasebnem zemljišču. Prevzemno mesto je lahko od roba prometne poti vozila za prevoz odpadkov oddaljeno največ 2 m. V primeru, da je prevzemno mesto na željo uporabnika od roba prometne poti oddaljeno več kot 2 m, ima izvajalec pravico zaračunati dodatne stroške, ki nastanejo iz tega naslova kot dodatni storitvi »dostava zabojnika na prevzemno mesto« in ne predstavljajo storitev javne službe.

(3) Prevzemno mesto določi izvajalec javne službe v dogovoru z uporabnikom. V posebnih primerih, ko dogovora med izvajalcem in uporabnikom ni mogoče skleniti, prevzemno mesto določi izvajalec javne službe v sodelovanju s pristojnim medobčinskim inšpektoratom in o tem obvesti uporabnika.

(4) Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je tudi lokacija za odvoz kosovnih odpadkov. Kosovne odpadke uporabnik odloži na prevzemno mesto skladno z dogovorom z izvajalcem javne službe.

(5) Zbirno in prevzemno mesto sta lahko na isti lokaciji. V tem primeru je prevzemno mesto stalno mesto, namenjeno za postavitev zabojnikov za zbiranje in prevzem komunalnih odpadkov. Pri njegovi postavitvi je potrebno pridobiti soglasje upravljalca javne površine in je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno-varstvene predpise, tako določena prevzemna mesta pa ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.

(1) Prevzemna mesta morajo biti dostopna tako, da lahko izvajalec komunalne odpadke prevzame in jih s komunalnimi vozili odpelje. Praviloma so locirana ob uvozih k objektom. Do prevzemnega mesta mora biti praviloma zagotovljen dostop smetarskim vozilom dolžine 9,8 m, širine 3 m in višine 4 m. Če je dostopna pot ravna, mora biti široka najmanj 3,5 m, svetla višina mora znašati najmanj 4 m, dostopna pot z ovinkom pa mora biti široka najmanj 4 m.

(2) Če je cesta do prevzemnega mesta preozka, ima večji naklon kot 15 %, nima urejenega in dovolj velikega obračališča za smetarsko vozilo ali ima druge ovire, ki onemogočajo dostop s smetarskimi vozili, lahko izvajalec javne službe določi prevzemno mesto na najbližji primerni lokaciji, ki je dostopna smetarskemu vozilu.

(3) Lastniki zemljišč ob dostopnih poteh do prevzemnih mest morajo zagotoviti, da veje dreves ali drugih rastlin ne ovirajo prehoda smetarskemu vozilu. Kolikor tega na poziv izvajalca javne službe ne storijo, na njihove stroške obrez vej opravi izvajalec javne službe.

(4) V času popolne ali delne zapore ceste, ki smetarskim vozilom izvajalca javne službe onemogoča dostop do prevzemnih mest na območju zapore, se morata izvajalec javne službe in investitor dogovoriti o načinu začasnega prevzemanja odpadkov. Investitor mora na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu ter o tem obvestiti izvajalca javne službe in povzročitelje odpadkov.

Mesto praznjenja zabojnikov je prostor, praviloma na transportni poti komunalnega vozila, kjer izvajalec izprazni zabojnike z odpadki oziroma prevzame odpadke v plastičnih vrečah. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti nobenih ovir, ki bi izvajalcu kakorkoli ovirale prevoz zabojnikov (npr. stopnice, korita, škarpe ipd.).

(1) Uporabniki so dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta ter skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do mest prevzema.

(2) Uporabniki so dolžni po odložitvi ločeno zbranih komunalnih odpadkov v zabojnike, ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti.

(3) Uporabniki so dolžni tudi v zimskem času zagotoviti nemoten dostop izvajalca do prevzemnih mest.

(4) Izvajalec je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma odpeljati posebne plastične vreče tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega mesta ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemno mesto, ga je dolžan očistiti.

(1) Tipizirane vreče se lahko uporabijo občasno in izjemoma, ko se pri uporabniku pojavijo večje količine mešanih komunalnih odpadkov oziroma mešane embalaže. V primeru občasnega povečanja količine odpadkov so uporabniki le-te dolžni odložiti v posebne plastične vreče za odpadke in jih dostaviti na prevzemno mesto. Dobavo tipiziranih vrečk proti plačilu zagotavlja izvajalec javne službe.

(2) Tipizirane vrečke so opremljene z logotipom izvajalca javne službe. Za zbiranje mešane embalaže je določena tipizirana vrečka rumene barve, za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov tipizirana vrečka črne barve. Z nakupom tipizirane vrečke je plačana tudi storitev odvoza komunalnih odpadkov. Zaprte tipizirane vrečke se smejo postaviti le na prevzemno mesto v času prevzema komunalnih odpadkov.

(3) Za povzročitelje na odročnih zaselkih, kjer odvoz ločeno zbranih komunalnih odpadkov zaradi tehničnih omejitev naprav za zbiranje odpadkov ni organiziran, se ločeno zbrani komunalni odpadki redno zbirajo v posebnih plastičnih vrečah.

(4) V primeru iz tretjega odstavka tega člena so uporabniki odpadke dolžni na dan odvoza dostaviti na prevzemno mesto. Uporabniki se morajo o takšnem načinu odlaganja odpadkov z izvajalcem predhodno pisno dogovoriti. V tem primeru izvajalec uporabniku zagotovi posebne vreče brezplačno, uporabnik pa poravnava strošek storitve enako, kot da bi uporabljal ustrezen zabojnik. Za obračunavanje storitve se upošteva zabojnik 80 l, glede na 2x mesečni odvoz. V primeru, da je v gospodinjstvu le ena oseba pa 40 l.

(1) Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na »eko otokih« poteka po vrstah odpadkov, ki jih je možno predelati ali vrniti v ponovno uporabo.

(2) Ekološki otok je prostor, kjer so nameščeni namenski zabojniki za ločeno zbiranje posameznih ločenih frakcij.

(3) Praviloma so na posamezni lokaciji eko otoka postavljeni vsaj 3 zabojniki, in sicer zabojnik za papirno embalažo in papir, mešano embalažo ter za stekleno embalažo, praviloma volumna 1100 l, glede na potrebe pa lahko tudi manj ali več zabojnikov ter po potrebi manjšega ali večjega volumna. Namenski zabojniki na »eko otokih« so:

– zabojnik z modrim pokrovom (Papirna embalaža) za zbiranje papirja in drobne lepenke, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali lepenke. V zabojniku za papir se zbirajo pisarniški papir, časopisi, revije, prospekti, papirnate vrečke, karton, lepenka, pisemski in ovojni papir, pisma, kuverte, zvezki, knjige, embalažni papir, zložena papirna ali kartonska embalaža;

– zabojnik z zelenim pokrovom (Steklena embalaža) za zbiranje odpadne embalaže iz stekla. V zabojniku za stekleno embalažo se zbirajo vse vrste praznih in čistih steklenic in steklenih kozarcev brez pokrovčkov;

– zabojnik z rumenim pokrovom (Mešana embalaža) za zbiranje ostale odpadne embalaže iz plastike in sestavljenih materialov in odpadne embalaže iz kovine. V zabojniku za ostalo odpadno embalažo se zbirajo prazne pločevinke in konzerve, plastična folija, plastenke, plastični kozarci, sestavljena embalaža tetrapak, vrečke PVC.

(4) Stroški nabave in postavitev zabojnikov iz prejšnjega odstavka se financirajo iz sredstev izvajanja gospodarske javne službe zbiranja. Ekološke otoke z okolico je dolžan vzdrževati in čistiti izvajalec.

(5) Izvajalec mora opravljati stalen nadzor nad »eko otoki« tako, da v primeru potreb sistematično uredi pogostejše praznjenje zabojnikov ali pa v skladu s predhodnim soglasjem občinskega organa na »eko otok« namesti dodatne zabojnike oziroma poveča kapaciteto zabojnikov.

(6) Pravnim osebam ni dovoljeno odlaganje odpadkov na ekoloških otokih. Izvajalec jim nudi možnost najema ekološkega otoka skladno s cenikom.

(7) Zabojniki na »eko otokih« morajo biti opremljeni z navodili, kaj vanje sodi in kaj ne, podrobneje pa o tem izvajalec uporabnike obvešča v okviru obveščanja in osveščanja na krajevno običajen način.

(8) Kakršnokoli odlaganje poleg zabojnikov je prepovedano.

9) Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na »eko otokih« se izvaja na celotnem območju Občine Tržič in je obvezno za vse uporabnike iz gospodinjstev.

(1) Lokacije ekoloških otokov določi pristojni občinski organ v sodelovanju z izvajalcem in krajevno skupnostjo, v kateri se ekološki otok namešča.

(2) Ekološki otok se praviloma namešča na javnih površinah in drugih zemljiščih, ki so v lasti Občine Tržič, izjemoma pa tudi na zemljiščih v lasti pravne osebe ali posameznika, če je pridobljeno ustrezno soglasje oziroma drugače dovoljena uporaba zemljišča za postavitev ekološkega otoka.

(3) Izvajalec je dolžan vzpostaviti in voditi evidenco o lokacijah ekoloških otokov, o številu in vrsti namenskih zabojnikov ter pogostosti odvoza.

(1) Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz območja Občine Tržič izvajalcu javne službe zbiranja te komunalne odpadke prepuščajo. Zbirni center za območje Občine Tržič je na vhodu na odlagališče Kovor v zapiranju (v nadaljevanju; zbirni center).

(2) V zbirnem centru se lahko izvaja tudi dejavnost razvrščanja, prebiranja, obdelave in predelave posameznih odpadkov, če to ni v neskladju s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Te dejavnosti lahko izvajajo le s strani izvajalca zbiranja pooblaščene osebe.

(3) Izvajalec je dolžan skrbeti za tekoče vzdrževanje in čistočo zbirnega centra.

(1) Zbirni center je namenjen vsem uporabnikom, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju Občine Tržič.

(2) Uporabnik se mora pred odložitvijo odpadkov na zbirnem centru identificirati z veljavnim osebnim dokumentom in z dokazilom, da je kot uporabnik vključen v sistem ravnanja z odpadki na območju Občine Tržič. Dokazilo je potrdilo o poravnanih obveznostih za storitev ravnanja z odpadki za pretekli mesec. V primeru, da uporabnik zavrne identifikacijo, pooblaščeni delavec odpadkov ni dolžan sprejeti.

(3) Uporabnik iz gospodinjstva lahko brezplačno odda do 1 m³ komunalnih odpadkov mesečno, ki se zbirajo v zbirnem centru vendar največ 4 m³ letno. Uporabnik je dolžan po navodilih izvajalca pripeljane odpadke razvrstiti v ustrezne zabojnike.

(4) Uporabnik iz gospodinjstva lahko proti plačilu skladno s cenikom izvajalca, na zbirni center odloži tudi več kot 4 m³ odpadkov letno.

(5) V zbirnem centru lahko odpadke oddajo tudi pravne osebe, samostojni podjetniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost. V tem primeru se oddaja odpadkov obračuna skladno z veljavnim cenikom izvajalca.

(6) Kdor odloži odpadke izven zbirnega centra, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati v zbirni center. Če tega ne stori, se o prekršku obvesti Medobčinski inšpektorat Kranj.

(1) Režim zbiranja odpadkov v zbirnem centru določi izvajalec.

(2) Obratovalni čas določi izvajalec. Uporabniki lahko odpadke v zbirnem centru odložijo le v času obratovanja.

(1) Na območju Občine Tržič izvajalec najmanj enkrat letno organizira zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s posebno prilagojeno in opremljeno premično zbiralnico nevarnih frakcij.

(2) Nevarni odpadki iz gospodinjstev so ostanki običajnih sredstev in pripomočkov, ki se v gospodinjstvu dnevno uporabljajo, in njihova embalaža.

(3) Zbiranje nevarnih odpadkov poteka na način in v skladu s terminskim planom, kot ga določi izvajalec. O načinu in terminih zbiranja mora izvajalec obvestiti najmanj 14 dni pred zbiranjem uporabnike z naznanilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, skupaj s seznamom nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, ki jih zbira.

(4) Uporabniki iz gospodinjstev lahko nevarne odpadke oddajo tudi v zbirnem centru za ločeno zbiranje odpadkov.

(5) Izvajalec mora ločeno zbrane nevarne odpadke oddati pooblaščenim organizacijam, ki v nadaljevanju poskrbijo za predelavo oziroma odstranjevanje.

(6) Uporabniki – pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo za zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov skleniti posebno pogodbo s pooblaščenim prevzemnikom nevarnih odpadkov.

(1) Na območju Občine Tržič izvajalec najmanj enkrat letno organizira zbiranje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev.

(2) Zbiranje kosovnih odpadkov poteka na način in v skladu s terminskim planom, kot ju določi izvajalec. O načinu in terminih zbiranja mora izvajalec uporabnike z naznanilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, obvestiti najmanj 14 dni pred zbiranjem, skupaj s seznamom kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki jih zbira.

(3) V okviru javne službe mora biti zagotovljeno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnem centru do največ 3 m³ na posamezno gospodinjstvo in od povzročiteljev v gospodinjstvih po sistemu »na klic od vrat do vrat« v skladu z letnim planom največ 2 krat po 1 m³.

(4) Do brezplačnega prevzema v zbirnem centru in odvoza kosovnih odpadkov po sistemu »na klic od vrat do vrat« skladno s količinami iz prejšnjega odstavka je upravičeno gospodinjstvo, ki plačuje stroške ravnanja z odpadki. Datum in uro odvoza kosovnih odpadkov izvajalec javne službe in uporabnik medsebojno uskladita in dogovorita.

(5) Prevzemanje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki presega količine iz tretjega odstavka tega člena ni redna storitev prevzemanja kosovnih odpadkov in se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe.

(6) Če povzročitelj sam pripelje kosovne odpadke na zbirni center, jih mora odložiti na mestu, ki je za to določeno. V primeru zahteve pooblaščenega delavca izvajalca, mora povzročitelj predložiti dokazilo o plačanem ravnanju z odpadki za pretekli mesec. Če povzročitelj zavrne identifikacijo nima pravice uporabe infrastrukturnega objekta zbirnega centra.

(7) Izvajalec ni dolžan brezplačno prevzemati kosovnih odpadkov iz poslovne dejavnosti. Storitev se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe.

(8) Imetniki kosovnih odpadkov morajo, preden prepustijo te odpadke izvajalcu javne službe, zagotoviti, da se kosovni odpadek večjih dimenzij razstavi na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov. Povzročitelj komunalnih odpadkov mora zagotoviti odstranitev odpadkov, ki jih izvajalec v času odvoza ni dolžan odpeljati, in sicer najkasneje naslednji dan.

(1) V zbirnem centru izvajalca javne službe lahko gradbene odpadke prepustijo fizične osebe.

(2) Manjšo količino gradbenih odpadkov, ki letno ne presega 1,5 m³ na gospodinjstvo, ki plačuje stroške ravnanja z odpadki po tem odloku, lahko povzročitelji pripeljejo v zbirni center izvajalca javne službe in jih brezplačno odložijo na za to pripravljen prostor. Sprejem odpadkov, ki presega ta normativ, izvajalec obračuna po veljavnem ceniku.

(1) Povzročitelji odpadkov morajo z azbestnimi odpadki ravnati v skladu z vsakokratnim predpisom o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest.

(2) Povzročitelji odpadkov, ki vsebujejo azbest, strešno kritino, ki vsebuje azbest in je bila vgrajena v objekt na območju izvajanje javne službe, predajo v zbirnem centru izvajalca javne službe proti plačilu. Stroški prevoza so breme povzročitelja odpadka.

(3) Občina lahko subvencionira odlaganje odpadkov, ki vsebujejo azbest, kar se uredi s sklepom, ki ga sprejme občinski svet.

(1) Redni odvoz ločeno zbranih komunalnih odpadkov iz individualnih zbiralnic opravlja izvajalec skladno z letnim razporedom odvoza komunalnih odpadkov in programom ločenega zbiranja odpadkov.

(2) Razpored oziroma program mora izvajalec objaviti na svojih spletnih straneh oziroma na krajevno običajen način.

(3) Izvajalec je dolžan odpadke zbirati in odvažati na naslednji način:

– odpadna embalaža: najmanj 1-krat na dva tedna,

– biološko razgradljivi odpadki: najmanj 1x tedensko v poletnem času (od 1. 4. do 30. 9.) in najmanj 1x na dva tedna v zimskem času (od 1. 10. do 31. 3.),

– mešani komunalni odpadki: najmanj 1-krat na dva tedna,

– za vse vrste ločeno zbranih odpadkov na eko otokih: 1x tedensko oziroma po potrebi,

– kosovni odpadki: najmanj 1x letno ter stalno zbiranje na zbirnem centru,

– nevarni odpadki: najmanj 1x letno ter stalno zbiranje na zbirnem centru.

(4) Pogostost odvozov določi izvajalec na podlagi podatkov iz evidenc izvajalca o prevzetih količinah in vrstah odpadkov v preteklih treh letih.

(5) V zaključenih naseljih se lahko uvede manj pogost odvoz odpadkov od splošno določenega v Občini Tržič, če 75 % vseh uporabnikov v tem naselju da svoje soglasje k temu, da se zabojniki praznijo manj pogosto. Izvajalec začne z zbiranjem soglasij potem, ko mu za manj pogosto pobiranje odpadkov da pobudo najmanj 25 % vseh uporabnikov v naselju.

(6) Izvajalec odvaža komunalne odpadke samo s posebej urejenimi komunalnimi vozili. Komunalni odpadki iz ekoloških otokov in kosovni odpadki se odvažajo z odpadkom primernim vozilom.

V primeru neopravljenega odvoza odpadkov zaradi višje sile (sneg, obilno deževje ipd.) ali z izvajalcem v naprej dogovorjenih večjih ovir na dovozu k prevzemnemu mestu (prekopi na dovozu, parkirani avtomobili ipd.) ali zaradi praznikov oziroma dela prostih dni, je izvajalec dolžan opraviti odvoz najkasneje v dveh delovnih dneh po prenehanju višje sile, po odstranitvi ovire oziroma po praznikih oziroma dela prostih dneh.

(1) Izvajalec GJS zbiranja odpadkov je dolžan mešane komunalne odpadke, biološko razgradljive odpadke in ločeno zbrane odpadke oddajati ustreznim predelovalcem le-teh, pri čemer lahko mešane komunalne odpadke predeluje le s strani Občine Tržič potrjen izvajalec GJS obdelave mešanih komunalnih odpadkov, kateremu je občina podelila koncesijo.

(2) Gospodarska javna služba obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov obsega obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Obdelava mešanih komunalnih odpadkov mora biti zagotovljena za vse mešane komunalne odpadke, ki nastajajo na območju občine.

(3) Obdelava mešanih komunalnih odpadkov se zagotavlja v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki, ki ga upravlja izvajalec gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec obdelave).

(4) Izvajalec obdelave mora izpolnjevati vse pogoje in obveznosti, ki so določene za upravljavca centra za ravnanje s komunalnimi odpadki, v predpisu, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.

(5) Izvajalec obdelave mešanih komunalnih odpadkov mora zagotavljati tudi transport odpadkov do izvajalca GJS odstranjevanja oziroma odlaganja odpadkov.

(1) Za gospodarsko javno službo odstranjevanje in odlaganje ostankov predelave mešanih komunalnih odpadkov Občina Tržič podeli koncesijo.

(2) Izvajalec gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec odlaganja) mora obdelane odpadke odlagati samo na urejeno odlagališče v skladu s poslovnikom odlagališča.

(3) Pred odstranjevanjem ali odlaganjem preostanka MKO po obdelavi je izvajalec odlaganja dolžan sprejete odpadke stehtati in voditi vse ustrezne evidence skladno z veljavno zakonodajo.

(4) Odlagališče odpadkov upravlja izvajalec odlaganja v skladu s tehnično dokumentacijo in poslovnikom odlagališča.

(5) Izvajalec odlaganja mora izpolnjevati vse pogoje in obveznosti, ki so določene za upravljavca odlagališča za nenevarne odpadke, v predpisu, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.

(6) Izvajalec javne službe odlaganja komunalnih odpadkov obračunava tudi strošek okoljske dajatve.

Izvajalec posamezne službe ravnanja z odpadki mora zagotavljati:

– redni prevzem komunalnih odpadkov,

– izredni prevzem nenevarnih odpadkov,

– tehtanje odpadkov, ki se oddajo pooblaščenim zbiralcem frakcij (odpadna embalaža, ločene frakcije, nevarne frakcije) za nadaljnjo obdelavo oziroma izvajalcu obdelave mešanih komunalnih odpadkov,

– vizualni pregled odpadkov pred prevzemom,

– oddajo ločeno zbranih frakcij pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem,

– predhodno skladiščenje pred oddajo v nadaljnjo obdelavo in odlaganje,

– vodenje evidenc odpadkov,

– druge naloge v skladu s predpisi.

(1) Uporabnik storitev javnih služb (v nadaljevanju; uporabnik) na območju občine po tem odloku je izvirni povzročitelj, katerega delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov in je vpisan v evidenco uporabnikov, ki jo vodi izvajalec zbiranja.

(2) Uporabnik mora:

– oddajati vse nevarne odpadke v zbirnem centru ali v premične zbiralnice nevarnih odpadkov;

– oddajati vse kosovne odpadke v zbirnem centru ali na prevzemnih mestih ob določenem času po predhodnem naročilu;

– oddajati ločeno zbrane odpadke v zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih in v zbirnem centru;

– oddajati biološke odpadke v zabojnike za biološke odpadke, razen če jih sam hišno kompostira;

– oddajati mešane odpadke v zabojnike za mešano zbiranje odpadkov.

(3) Uporabnik je dolžan zagotavljati:

– zbiranje komunalnih odpadkov tako, da pred njihovo oddajo ne škodijo okolju;

– da so zabojniki in namenske vreče na dan prevzema postavljene na prevzemno mesto;

– da se po prevzemu komunalnih odpadkov zabojnike namesti nazaj na zbirno mesto, če zbirno in prevzemno mesto nista na istem kraju;

– da so pokrovi na zabojnikih in namenske vreče na prevzemnih mestih zaprte;

– da je okolica zbirnih in prevzemnih mest čista;

– dostop do prevzemnega mesta za smetarska vozila;

– odstranjevanje snega ob zabojnikih ter čiščenje pokrovov zabojnikov;

– prijavo pri izvajalcu zbiranja, ki ga vpiše v evidenco uporabnikov;

– prijavo novih okoliščin, ki vplivajo na izvajanje in obračun storitve javnih služb, izvajalcu zbiranja takoj, ko nastanejo oziroma najkasneje v petih dneh po nastanku, kar dokaže z ustreznim dokumentom; spremembe postanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznostih;

– redno plačevanje storitve javne službe.

Pravice uporabnika so:

– trajna, nemotena in kvalitetna storitev javnih služb;

– uporaba zabojnikov za odpadke;

– pravica do uskladitve prostornine in števila zabojnikov z njegovimi potrebami, ki začne veljati s prvim dnem naslednjega meseca po vpisani spremembi v evidenco uporabnikov;

– da v osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri izvajalcu zbiranja;

– da je obveščan o storitvah javnih služb;

– naročanje dodatnih storitev na poziv po ceniku izvajalca zbiranja.

(1) Povzročiteljem odpadkov je prepovedano:

– ravnati s komunalnimi odpadki na območju Občine Tržič v nasprotju z določili tega odloka,

– opustiti uporabo storitev javne službe,

– odlagati komunalne odpadke v naravo,

– med sabo mešati različne vrste komunalnih odpadkov, ki sodijo v različne zabojnike po tem odloku,

– odlagati odpadke, ki niso opredeljeni kot komunalni odpadki, v zabojnike za komunalne odpadke,

– odlagati odpadke izven zabojnikov za odlaganje komunalnih odpadkov,

– samovoljno premikati zabojnike za ločeno zbiranje frakcij iz določene lokacije na drugo lokacijo,

– brskati po zabojnikih za zbiranje komunalnih odpadkov in iz njih odnašati zbrane komunalne odpadke,

– odnašati zbrane kosovne odpadke iz prevzemnih mest in zbirnega centra,

– razmetavati odpadke ali drugače onesnažiti prevzemna mesta,

– onesnažiti okolico zbiralnic, premične zbiralnice nevarnih odpadkov ali zbirnega centra,

– prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso tipizirane,

– sežigati in/ali odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov,

– poškodovati opremo, objekte in naprave za izvajanje javne službe,

– lepiti plakate in obvestila na zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov, pisati, risati po njih ali jih barvati.

(2) V zabojnike ali tipizirane vreče, ki so namenjene mešanim komunalnim odpadkom, je prepovedano odlagati, zlivati ali postavljati:

– nevarne odpadke,

– ločene frakcije komunalnih odpadkov (embalažo, papir in papirno embalažo, steklo in stekleno embalažo, biološke odpadke, les …),

– gradbeni material, kamenje,

– bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti,

– tople ogorke in topel pepel,

– kosovne odpadke,

– tekoče odpadke, gošče in usedline, ne glede na vrsto odpadka.

Izvajalci javnih služb pridobivajo sredstva iz:

– storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov;

– storitev obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov;

– storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov;

– sredstev občinskega proračuna;

– sredstev državnega proračuna in državnih skladov;

– prodaje ločenih frakcij kot sekundarnih surovin;

– drugih virov.

(1) Cena storitev javne službe se oblikuje v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(2) Ceno storitev predlagajo izvajalci javnih služb enkrat letno z elaboratom, ki ga predložijo pristojnemu občinskemu uradu v pregled, župan pa ga predloži občinskemu svetu v potrditev. Občinski svet določi potrjeno ceno storitev in morebitno subvencijo, izvajalci javnih služb pa oblikujejo ter na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način objavijo cenik s potrjeno in prodajno ceno storitev.

(3) Cena storitev javne službe se oblikuje za enoto količine posamezne storitve tako, da se izvajalcu javne službe pokrijejo vsi stroški ravnanja s komunalnimi odpadki.

(4) Če občinski svet potrdi ceno, ki ne pokriva celotne cene, mora za razliko občina oblikovati subvencijo iz proračuna občine. Uporabnike, upravičene do subvencije, ter višino subvencije s sklepom določi občinski svet.

(5) Cena posamezne storitve je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene opravljanja storitev.

(6) Občina in izvajalci javnih služb vsa vprašanja glede najema javne infrastrukture in plačevanja stroškov javne infrastrukture urejajo s pogodbo o najemu javne infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih služb s področja ravnanja s komunalnimi odpadki.

(7) Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov se uporabnikom obračuna v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih.

(8) S plačilom, ki ga upravljavec odlagališča zaračuna za storitve odlaganja odpadkov, morajo biti kriti vsi stroški, povezani z gradnjo in obratovanjem odlagališča, finančnim jamstvom v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih, in predvideni stroški zapiranja odlagališča ter stroški za izvedbo ukrepov varstva okolja po zaprtju za obdobje najmanj 30 let.

(1) Izvajalec ceno storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, izraženo v kg, uporabnikom zaračuna glede na prostornino zabojnika in pogostost odvoza zabojnika iz 36. člena tega odloka, in sicer tako, da se najmanj enkrat letno razdeli masa v zadnjem obračunskem obdobju zbranih komunalnih odpadkov v občini na uporabnike glede na prostornino zabojnika in pogostost odvoza zabojnika iz 36. člena tega odloka.

(2) Izračun se naredi ločeno za biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad ter ločeno za preostale določene vrste komunalnih odpadkov.

(3) Pogostost odvoza biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada ter preostalih določenih vrst komunalnih odpadkov določi izvajalec javne službe v letnem programu ravnanja z odpadki v skladu z veljavnimi predpisi.

(4) V primeru, da v večstanovanjskih objektih več uporabnikov skupaj uporablja isti zabojnik, se strošek storitve javne službe in ostali stroški vezani na ravnanje z odpadki razdelijo na število uporabnikov.

(5) Za počitniške hišice, v katerih ni stalno prijavljenih prebivalcev, se cena storitev ravnanja s komunalnimi odpadki, izražena v kg, zaračuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika in pogostost odvoza zabojnika, pri čemer se za pogostost odvoza zabojnika šteje najmanjša pogostost odvoza, ki je v skladu s predpisi določena v letnem programu ravnanja z odpadki. V kolikor ni podatka o velikosti zabojnika, se za prostornino zabojnika šteje najmanjša velikost zabojnika.

(1) Izvajalec javne službe mora prikazati porazdelitev količine opravljene storitve javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Obvestilo mora biti zagotovljeno na krajevno običajen način in stalno dostopen na spletni strani izvajalca javne službe.

(2) Izvajalec je dolžan izvršiti poračun količine opravljenih storitev v posameznem letu vsaj enkrat med letom ali konec leta izvajati t. i. količinski poračun.

(3) Izvajalec je dolžan izvršiti letni poračun za razliko med vnaprej določeno lastno ceno storitve, ki je izračunana na podlagi načrtovanih količin in ocenjenih stroškov za obračunsko obdobje ter realizirano ceno storitve izračunano na podlagi dejansko doseženih količin in dejansko doseženih stroškov v obračunskem obdobju.

(4) Izvajalec upošteva za obračunsko obdobje koledarsko leto, morebitni poračuni pa se izvedejo v enkratnem znesku najkasneje do 31. 3. za preteklo leto.

(5) Izvajalec pripravi Elaborat cen, iz katerega bo razvidna tudi razlika med dejansko obračunsko ceno in potrjeno ceno, ki predstavlja poračun in ga predloži v potrditev.

(1) Na območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov, mora novi povzročitelj odpadkov izvajalcu zbiranja pisno prijaviti začetek uporabe nepremičnine, ali drugo obliko pričetka povzročanja odpadkov, najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe nepremičnine oziroma pričetkom povzročanja odpadkov in se z izvajalcem zbiranja dogovoriti o kraju prevzemnega mesta, številu predpisanih zabojnikov za zbiranje odpadkov in njihovi dobavi ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne službe. Izvajalec zbiranja izvede vpis v evidenco uporabnikov, povzročitelj tako postane uporabnik. Novi uporabniki morajo izvajalcu zbiranja sporočiti podatke o številu stanovalcev ali zaposlenih oziroma drugih oseb, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravljajo dela v prostorih ali na površinah uporabnika in uporabni površini poslovnih prostorov ter o vrsti dejavnosti, ki se bo izvajala.

(2) Uporabnik je dolžan najkasneje v petih dneh po nastanku spremembe pisno obvestiti izvajalca zbiranja o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun storitev javne službe.

(3) Če se ugotovi, da je uporabnik odpadkov izvajalca zbiranja oškodoval s posredovanjem netočne oziroma lažne spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka, lahko izvajalec zbiranja povzročitelju odpadkov zaračuna razliko med zaračunano storitvijo javne službe in storitvijo javne službe, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj odpadkov posredoval pravilne podatke, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi. To velja tudi v primeru, da podatki o spremembi sploh niso poslani oziroma niso poslani pravočasno. Prav tako izvajalec zbiranja ni dolžan vračati preveč zaračunane storitve javne službe, če mu uporabnik odpadkov ni pravočasno sporočil nastale spremembe.

(1) Stroške storitev javne službe so dolžni plačevati vsi uporabniki, za katere je organizirana storitev javne službe.

(2) Obveznost plačila storitev javne službe nastane za uporabnike z dnem, ko začne izvajalec opravljati storitve na njihovem območju ali ko uporabniki pričnejo uporabljati stanovanje, počitniški objekt ali poslovne prostore.

(3) Občasna uporaba oziroma začasni izostanek uporabe objekta uporabnikov storitev ne odvezuje plačila stroškov ravnanja z odpadki, razen v izjemnih primerih, kot so šolanje v tujini, zdravljenje, bivanje v domu upokojencev, prestajanje zaporne kazni ipd., pri čemer mora biti izpolnjen pogoj neuporabe objekta neprekinjeno vsaj šest mesecev. Izostanek mora biti podprt s pisnimi dokazili pristojnih organov. Oprostitev plačila se ne nanaša na ceno javne infrastrukture.

(4) Dijake in študente, ki imajo stalno prebivališče v Občini Tržič, začasno pa izven območja te občine, se v tekočem šolskem letu (od septembra oziroma oktobra do vključno junija) oprosti plačila stroškov za storitve za to obdobje, ob predložitvi potrdila o šolanju in potrdila o začasnem prebivališču. Oprostitev plačila se začne izvajati v naslednjem mesecu po predložitvi zahtevanih potrdil, preostali čas v letu se obračun izvaja na način, določen za gospodinjstva. Oprostitev plačila se ne nanaša na ceno javne infrastrukture.

(5) Če uporabnik ne plača računa in ne vloži ugovora na obračun storitve javnih služb, mu izvajalec javne službe izda opomin. Če uporabnik ne plača računa niti v petnajstih dneh po izdanem opominu, izvajalec javne službe ravna v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje.

(1) Uporabniki so dolžni izvajalcu posredovati točne podatke o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun storitev javne službe (ime in naslov, dejavnost, število oseb, velikost zabojnika) ter izvajalca sproti obveščati o vseh spremembah teh podatkov.

(2) Za evidenco podatkov o vrsti in prostornini zabojnika za odpadke ter njihovi lokaciji skrbi izvajalec zbiranja.

(1) Če uporabnik v roku 30 dni od nastale spremembe izvajalcu ne sporoči potrebnih podatkov za obračun ravnanja z odpadki, ima izvajalec pravico pridobiti podatke iz uradnih evidenc.

(2) Izvajalec mora najmanj na tri mesece obnavljati podatke o številu uporabnikov na posameznem naslovu.

(3) Občina je dolžna v okviru pristojnosti omogočiti izvajalcu zbiranja pridobitev potrebnih podatkov o uporabnikih za obračun iz drugega odstavka 45. člena tega odloka, in sicer:

– število oseb s stalnim in začasnim bivališčem po naslovu bivanja na območju občine;

– podatke o nosilcih gospodinjstev.

(4) V primeru, da izvajalec ne more pridobiti podatkov na način iz prejšnjega odstavka, se za obračun storitve javne službe upošteva naslednja ocena števila uporabnikov na posameznem naslovu:

– za stanovanje: štiri osebe,

– za hiše: šest oseb.

(5) Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja lahko izvajalec določi tudi izvedenca. Stroški v zvezi s pridobivanjem podatkov in stroški izvedenskega mnenja bremenijo uporabnika.

(1) Za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:

– zemljišče, objekti in naprave zbirnega centra za prevzemanje, zbiranje in skladiščenje;

– zemljišče in/ali objekti zbiralnic oziroma ekoloških otokov.

(2) Za izvajanje gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:

– zemljišča, objekti in naprave za obdelavo.

(3) Za izvajanje gospodarske javne službe odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:

– zemljišča, objekti in naprave odlagališča nenevarnih odpadkov.

(4) Zemljišča iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena se lahko zagotovi tudi pogodbeno.

(5) Zemljišča, objekte in naprave iz drugega in tretjega odstavka tega člena mora zagotoviti izvajalec teh gospodarskih javnih služb.

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja Medobčinski inšpektorat Kranj, če zakon ne določa drugače.

(2) Komunalni nadzornik izvajalca in pooblaščeni delavci izvajalca izvajajo nadzor ustreznosti vsebin namenskih zabojnikov in posebnih plastičnih vreč.

(3) V primeru, ko zavezanec ne izvrši odločbe, izdane na podlagi prvega odstavka tega člena, v roku, določenem v odločbi, občinski inšpektor lahko odredi prisilno izvršitev odločbe na stroške zavezanca.

(4) Izvajalci posameznih služb ravnanja z odpadki so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom.

(5) V primeru neupoštevanja določil tega odloka, lahko izvajalec uporabniku izreče opozorilo, o nadaljnjih kršitvah pa obvesti Medobčinski inšpektorat Kranj.

(1) Z globo 1.000 EUR se za prekršek sankcionira izvajalec zbiranja, če:

1. ne zagotovi enkrat letno čiščenja zabojnikov za biološke odpadke (tretji odstavek 16. člena),

2. onesnaži prevzemno mesto (četrti odstavek 25. člena),

3. ne odpelje odpadkov v določenem času (tretji odstavek 36. člena),

4. ne čisti in ne vzdržuje ekoloških otokov (četrti odstavek 27. člena),

5. ne vodi evidence ekoloških otokov (tretji odstavek 28. člena),

6. ne čisti in ne vzdržuje zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov (tretji odstavek 29. člena),

7. ne organizira enkrat letno zbiranja nevarnih odpadkov (prvi odstavek 32. člena),

8. ne organizira enkrat letno zbiranja kosovnih odpadkov (prvi odstavek 33. člena),

9. ne opravlja stalnega nadzora nad ekološkimi otoki in ne uredi pogostejšega praznjenja zabojnikov ali ne namesti dodatnih zabojnikov, če bi to moral storiti (peti odstavek 27. člena),

10. ne opravi odvoza komunalnih odpadkov najkasneje v dveh delovnih dneh po prenehanju ovire ali višje sile (37. člen).

(2) Z globo 500 EUR se sankcionira odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo 1.500 EUR se za prekršek sankcionira uporabnik – pravna oseba:

1. če se ne vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki (prvi odstavek 8. člena),

2. če odpadkov ne zbira ločeno (tretji odstavek 11. člena),

3. če ne omogoči neoviranega dostopa do prevzemnega mesta (tretji odstavek 23. člena),

4. če odloži odpadke izven za to določenih odlagališč oziroma za to določenih krajev (drugi odstavek 19. člena),

5. če ne posreduje točnih podatkov o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun ravnanja z odpadki, ter spremembah teh podatkov (prvi in drugi odstavek 48. člena),

6. če ne zamenja obstoječega zabojnika za odpadke za večjega ali si pri izvajalcu ne priskrbi posebne plastične vreče za odpadke (deseti odstavek 12. člena),

7. če odlaga komunalne odpadke v naravo (tretja alinea prvega odstavka 43. člena),

8. če odlaga odpadke na ekološki otok (šesti odstavek 27. člena).

(2) Z globo 400 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

(3) Z globo 1.000 EUR se sankcionira uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z globo 400 EUR se sankcionira uporabnik – posameznik, ki stori prekršek iz 1.–7. točke prvega odstavka tega člena ali če odlaga odpadke poleg zabojnikov (osmi odstavek 27. člena).

(1) Z globo 300 EUR se za prekršek sankcionira uporabnik – pravna oseba:

1. če kot povzročitelj začasne ovire na dovozu k prevzemnim mestom ne zagotovi ustreznega zbiranja odpadkov na začasnem prevzemnem mestu (četrti odstavek 23. člena),

2. če ne vzdržuje zbirnega in prevzemnega mesta ali ne skrbi za to, da so pokrovi zabojnikov in namenske vreče zaprti (četrta alineja tretjega odstavka 41. člena),

3. če po opustitvi začasnih zbirnih in prevzemnih mest le- teh takoj ne sanira in očisti (šesti odstavek 21. člena),

4. če ne odlaga komunalnih odpadkov na zbirnih mestih ter v predpisane zabojnike za odpadke ali posebne plastične vreče (drugi odstavek 41. člena),

5. če brska po zabojnikih in iz njih odnaša zbrane komunalne odpadke (osma alineja prvega odstavka 43. člena),

6. če razmetava odpadke ali drugače onesnaži prevzemna mesta (deseta alineja prvega odstavka 43. člena),

7. če po izpraznitvi zabojnika za odpadke le-te isti dan ne vrne na zbirno mesto (tretja alineja tretjega odstavka 41. člena),

8. če odlaga prepovedane odpadke v posode za komunalne odpadke (drugi odstavek 15. člena),

9. če dotrajane posode za odpadke ne nadomesti z novimi (prvi odstavek 16. člena),

10. če ne odloži ločeno zbranih odpadkov na zbirnih centrih za ločeno zbiranje odpadkov po navodilih izvajalca ali če jih odloži izven zbirnega centra (tretji in šesti odstavek 30. člena),

11. če med sabo meša različne vrste komunalnih odpadkov, ki sodijo v različne zabojnike (četrta alineja prvega odstavka 43. člena),

12. če odlaga komunalne odpadke v napačen zabojnik (prvi odstavek 15. člena),

13. če sežiga in/ali odlaga odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov (trinajsta alineja prvega odstavka 43. člena).

(2) Z globo 100 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

(3) Z globo 300 EUR se sankcionira uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z globo 100 EUR se sankcionira uporabnik – posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo 800 EUR se za prekršek sankcionira tudi organizator kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem, če ne poskrbi za odpadke in ne poskrbi za čiščenje prostora po končani prireditvi ter odvoz odpadkov (prvi odstavek 18. člena).

(2) Z globo 400 EUR se za prekršek prejšnjega odstavka tega člena sankcionira odgovorna oseba organizatorja.

(1) Izvajalec vsem uporabnikom iz gospodinjstev, ki so vključeni v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki ob začetku veljavnosti Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Tržič tj. od 12. 6. 2010 in uporabnikom, ki so se v ta sistem vključili do 1. 6. 2011 potrebne zabojnike za biološko razgradljive odpadke ter zabojnike za odpadno embalažo da v brezplačno uporabo za obdobje do konca leta 2016. Po tem obdobju uporabniki lahko odkupijo te zabojnike po simbolični ceni 1 € z vključenim DDV-jem.

(2) V primeru, da se uporabniki ne odločijo za odkup zabojnikov iz prejšnjega odstavka postanejo po 1. 1. 2017 najemniki teh zabojnikov.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 41/2016 z dne 10. 6. 2016

1834. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Tržič, stran 6252.