Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – skl. US, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09 in 3/10) je Občinski svet Občine Brežice na 12. redni seji dne 13. 6. 2016 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje BRŽ 30 za potrebe razvoja obstoječe dejavnosti
podlaga in predmet za OPPN
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje BRŽ 30 za potrebe razvoja obstoječe dejavnosti (v nadaljevanju: »OPPN«), ki ga je izdelalo podjetje M MUNDUS Mateja Sušin Brence s.p., maj 2016 pod št. projekta PA-1540.
(2) OPPN se sprejme ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Brežice (v nadaljevanju: OPN), Uradni list RS, št. 61/14.
(3) OPPN se sprejme skladno z 142. členom OPN zaradi preseganja določb OPN. Dopusti se razvoj obstoječi proizvodni dejavnosti, kar je skladno s 40. in 43. členom strateškega dela OPN. Na območju OPPN se načrtuje gradnja stavb, namenjenih razvoju obstoječe proizvodne dejavnosti in stavbe centralnih dejavnosti s pripadajočo infrastrukturo. V OPPN se predvidi fleksibilna zasnova z robnimi pogoji. Določijo se merila in pogoji za določitev parcel objektov vključno z merili in pogoji za poseganje v prostor.
(1) Faktor zazidanosti parcele objekta (Fz) je razmerje med zazidano površino (vključno s tistimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi) in celotno površino parcele objekta.
(2) Gradbena meja je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe s svojim najbolj izpostavljenim delom stavbe nad terenom ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča.
(3) Kubus pomeni volumen oblike kvadra oziroma kocke.
(4) Parcela objekta oziroma parcela namenjena gradnji je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji objekt vključno z urejenimi površinami, ki služijo temu objektu oziroma na katerem je predviden objekt vključno z urejenimi površinami, ki bodo služila temu objektu. Kot parcela objekta se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.
(5) Površina za razvoj objekta(-ov) predstavlja zemljišče, ki je omejeno z gradbenimi mejami, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok.
(6) Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, vendar je dopustno odstopanje od njih, če jih zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno upoštevati, kar je treba obrazložiti in utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(7) Stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti.
(8) Zazelenjena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
(1) OPPN vsebuje poleg tekstualnega dela (odlok) tudi grafični del ter priloge.
(2) Vsebina odloka določa:
1. opis prostorskih ureditev;
2. območje urejanja;
3. umestitev načrtovanih ureditev v prostor;
4. zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
5. rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine;
6. rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave;
7. način, vrsta in namen prenove naselja ali njegovega dela;
8. rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
9. etapnost izvedbe prostorske ureditve;
10. velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev;
11. obveznosti udeležencev graditve objektov;
12. usmeritve za določanje meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(3) Grafični del vsebuje naslednje načrte:
0. Območje OPPN na OPN | M 1:5.000 |
1. Območje OPPN | |
2. Vplivi in povezave | M 1:2.000 |
3. in 6 Ureditvena situacija in parcelacija | M 1:500 |
4. in 5. Prometne ureditve in infrastruktura | M 1:500 |
(4) OPPN ima naslednje obvezne priloge: izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, prikaz stanja prostora, strokovne podlage za pripravo OPPN, smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, obrazložitev in utemeljitev OPPN in povzetek za javnost.
(5) Glede na z OPPN-jem načrtovane ureditve in varovanja, okoljsko poročilo za postopek celovite presoje vplivov na okolje ni bilo potrebno.
II. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV
(1) Območje OPPN se nahaja v vzhodnem delu območja mesta Brežic. Zajema večji del v OPN določene enote urejanja prostora (EUP) BRŽ-30, in sicer parc. št. 159/6 k.o. Črnc v velikosti 0,65 ha.
(2) Območje OPPN je smiselno prilagojeno obstoječi pozidavi. Spremembo območja OPPN od določenega v OPN je skladno s 142. členom OPN sprejel občinski svet.
(3) Meja območja OPPN je razvidna iz načrta 1 grafičnega dela »Območje OPPN«.
(1) Na območju se nahajajo obstoječi proizvodni objekti. Severozahodno do južno območje meji na individualno stanovanjsko gradnjo, jugozahodno se nahaja obstoječa gospodarska cona. Območje zahodno do severno se uporablja v kmetijske namene, vendar je z OPN namenjeno centralnim dejavnostim.
(2) Dostop do območja OPPN je obstoječ iz obstoječe javne poti JP 528821, ki navezuje območje na obe pomembni vpadnici v Brežice – na Cesto Bratov Milavcev in Cesto svobode.
(3) Objekti so priključeni na vodovodno, mešano kanalizacijsko, elektroenergetsko, plinovodno in telekomunikacijsko omrežje. Na območju se nahaja trafopostaja.
(4) OPPN ne posega na varovana območja – ne na območje kulturne dediščine, niti ne na območja ohranjanja narave, varstva voda ali na ogrožena območja.
(5) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so razvidni iz načrta 2 grafičnega dela »Vplivi in povezave«.
Na območju OPPN so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta.
vrste objektov glede na namen po klasifikaciji objektov
(1) Skladno z namensko rabo je dopustna gradnja objektov centralnih dejavnosti in gradnja objektov, namenjena razvoju obstoječe proizvodne dejavnosti.
(2) Po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) je dopustna gradnja naslednjih objektov s pretežnim namenom:
121 gostinske stavbe
122 upravne in pisarniške stavbe
123 trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti
1242 garažne stavbe
12510 industrijske stavbe
12630 stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
24205 drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje – ograje
222 Distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja – z vsemi razredi in podrazredi.
Območje je namenjeno centralnim dejavnostim, in sicer trgovski, oskrbni, storitveni in upravni dejavnosti ter obrtni in proizvodni dejavnosti pod pogojem, da ne presega dovoljenih vplivov na okolje in da prekomerno ne obremenjuje komunalne infrastrukture naselja.
vrste objektov glede na zahtevnost
V območju OPPN je poleg zahtevnih in manj zahtevnih objektov dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s 13. členom tega odloka.
III. MERILA IN POGOJI NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN
zasnova in ureditvene enote
(1) Zaradi vodila fleksibilnosti se določijo robni pogoji s površinami za razvoj objektov. Dovoli se uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov.
(2) Zasnova je razvidna iz načrta 3 grafičnega dela OPPN »Ureditvena situacija«.
lokacijski pogoji in pogoji o velikosti objektov
(1) Gradnja objektov je dopustna na površinah za razvoj objekta.
(2) Površina za razvoj objektov je odmaknjena od meje parcele objekta 4 m. V primeru manjših odmikov je potrebno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja podati utemeljitev posega ter predložiti soglasje lastnikov sosednjih parcel. Soglasje zaradi manjšega odmika od 4 m ni potrebno, kadar gre za rekonstrukcijo obstoječega objekta in dozidavo, ki se načrtuje v odmiku več kot 4 m.
(3) Izven površine za razvoj objektov je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov pod pogoji 13. člena tega odloka.
(4) Vsi nadzemni objekti morajo biti odmaknjeni od cestišča najmanj 2,0 m ali tudi več, če to zahteva preglednost in varnost na prometnih površinah.
(5) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru funkcionalne parcele objekta.
(6) Velikost objektov se določi z robnimi pogoji upoštevajoč gradbene meje in faktor zazidanosti.Maksimalna višina je 12 m. Etažnost znotraj objekta ni določena.
(7) Kletne etaže so dovoljene, kolikor to dopuščajo terenske razmere in komunalni priključki.
(8) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo: Maksimalni Fz je 0,6. Površina kletne etaže, ki je v celoti vkopana in ne sega nad koto novourejenega terena ter tvori zelene površine ali potrebne utrjene površine, se ne šteje v površino objekta za izračun faktorja zazidanosti.
(9) Lokacijski pogoji in dopustni gabariti objektov so razvidni iz načrta 3 grafičnega dela OPPN »Ureditvena situacija«.
pogoji za oblikovanje objektov in površin
(1) Oblikovnost objektov v funkcionalni enoti kot je proizvodni kompleks mora upoštevati sprejemljivost in pojavnost v prostoru glede na grajeni kontekst in ni posledica le proizvodnega procesa, saj meji na prostor namenjen bivanju in prostor namenjen centralnim dejavnostim, za katera je oblikovanje prostora še posebej pomembno.
(2) Razporeditev objektov se prilagodi funkcionalni zasnovi in mora zagotavljati ustrezne manipulativne in parkirne površine.
(3) Strehe:
– Objekti morajo biti enostavnih pravokotnih ali sestavljenih oblik.
– Dopustne so poševne strehe z naklonom do 15° in ravne strehe vključno s kombiniranjem teh tipov streh, razen štiri in večkapne strehe.
– Barve kritin morajo biti sive, bakreno rjave ali opečne barve. Prepovedana je uporaba svetlobo odbijajočih materialov kritine (npr. glazirana kritina, odsevna pločevina). Strehe so lahko zazelenjene.
– Osvetlitev podstrešnih prostorov preko strešin je dovoljena s:
a. strešnimi okni in svetlobniki,
b. terasami, ložami,
c. kubusnimi izzidki oziroma ravnimi frčadami.
– Čopi in frčade niso dopustne.
(4) Oblikovanje fasad
– Material: poleg stekla je dopustna kombinacija maksimalno dveh materialov na posameznem objektu.
– Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov so enostavni. Fasada objekta višine nad 7 m mora biti členjena ali na drugačen način vizualno razbita površina.
– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah (kot so večkotni in polkrožni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli in tipični arhitekturni elementi drugih arhitekturnih okolij (stebrišča, loki ...) in na strehah objektov (frčade ipd.).
– Fasade naj bodo v odtenkih svetlih, toplih, zemeljskih barv ali v beli barvi. Dovoljene so barvne kombinacije za poudarek posameznega dela fasade (dodani ali odvzeti kubusi, vhod).
– Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. signalne barve, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, modra, turkizno modra).
(5) Dozidave, nadzidave in rekonstrukcije morajo biti izvedene na način, da je objekt v celoti oblikovan po določilih tega člena in v skupni velikosti objekta, kot določa 11. člen tega odloka.
(6) Postavitev zunanjih enot naprav
– Naprave za izkoriščanje sončne energije se na strehe postavijo praviloma vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Pri ravnih strehah oziroma strehah z najmanjšim naklonom se postavijo pod največjim mogočim kotom in najboljšo mogočo orientacijo, praviloma skrite za fasadni venec oziroma morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo.
– Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov, razen če so te fasade izvedene tako, da deli fasad zakrivajo instalacije in zunanjo enoto naprave.
– V primeru postavitve zunanje enote toplotne črpalke na mesto, vidno iz ulice, mora biti le-ta vizualno zastrta.
(7) Uvozi in utrjene površine:
– Med javno cesto in garažo ali ograjo je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko osebno vozilo ustavi.
– Vse manipulativne in parkirne površine za potrebe dejavnosti morajo biti na pripadajoči parceli objekta.
(8) Nepozidane in neutrjene površine
Območje se zazeleni v čim večji možni meri vključno z zasaditvijo dreves. Pri razvoju obstoječe dejavnosti se v osnovi ohranja zelena površina na dvorišču kompleksa. Rastline ne smejo posegati v območje preglednostnega trikotnika. Sajenje dreves z globokimi koreninami v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture se izvede z odmikom od posameznih vodov najmanj 1,50 m, od vodovoda in kanalizacije pa najmanj 2,00 m.
pogoji za nezahtevne in enostavne objekte
(1) Dopustna je gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– Majhna stavba (garaža)
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (nadstrešek, senčnica, vetrolov)
– Pomožni objekt v javni rabi (grajena urbana oprema, objekt za razsvetljavo, drog, urbana oprema, grajen gostinski vrt, pomožni cestni objekti)
– Ograja
– Rezervoar za vodo (samo vkopani, kadar ne gre za proizvodnjo)
– Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja
– Objekt za oglaševanje
– Pomožni komunalni objekt.
(2) Lega nezahtevnih in enostavnih objektov na zemljišču:
– Najbolj izpostavljen del novih nezahtevnih ali enostavnih objektov, ki so po definiciji stavbe, mora biti od meje sosednjih parcel oddaljen min. 1,5 m, lahko tudi manj, če s tem soglaša sosed.
– Odmik od meje s prometnico določa četrti odstavek 11. člena tega odloka.
(3) Oblikovnost nezahtevnih in enostavnih stavb:
– Pravokoten tloris z max. enim dodanim kubusom.
– Uporaba materialov in oblikovanje mora izkazovati njegovo podrejenost osnovnemu objektu. Oblikovno enostaven – nečlenjen objekt v barvah in materialih pod pogoji, enakimi kot za osnovni objekt, vendar lahko drugačen od njega.
– Strehe morajo biti enostavne (sestavljene dvokapne strehe niso dopustne) in oblikovno skladne z obstoječim objektom (enak naklon in kritina) ali z ravno streho. Osvetljevanje je možno preko strešin s strešnim oknom ali svetlobnikom.
(4) Ograje:
– Medsoseske ograje se postavijo na mejo zemljiških parcel, s čimer morajo lastniki mejnih parcel soglašati. V nasprotnem primeru se ograja postavi največ v odmiku od parcelne meje, ki zagotavlja gradnjo ograje na parceli objekta.
– Ograje so maksimalne višine 2,00 m.
– Masivne zazidane ograje in nova zasaditev mej s cipresami niso dopustne.
– V primeru gradnje ograj zaradi potrebe proizvodne dejavnosti (varovanje, omilitveni ukrepi) so lahko izvedene na način in v višini, kot je pogojeno s funkcijo, vendar mora biti v delih proti stanovanjem in na ulični strani izvedena vizualno privlačno – zazelenjena ali posebej oblikovana.
(5) Mesta za zbiranje in odjem smeti (odjemno in zbirno mesto komunalnih odpadkov) se oblikujejo kot del opreme naselja in uredijo na način, da niso vizualno izpostavljeni.
pogoji za obstoječe objekte
Na območju OPPN so obstoječi proizvodni objekti. Dopustna je njihova dozidava, nadzidava, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev ter gradnja novih objektov za potrebe razvoja obstoječe dejavnosti in drugih dopustnih centralnih dejavnosti.
IV. POGOJI ZA GOSPODARSKO JAVNO IN DRUGO INFRASTRUKTURO
(1) Območje je infrastrukturno opremljeno.
(2) Predvidena gradnja za razvoj obstoječe proizvodne dejavnosti se nanaša na novogradnjo v približnem obsegu obstoječega srednjega objekta, ki se odstrani. Vsi priključki na infrastrukturo ostajajo obstoječi. Obseg predvidene gradnje ne predvideva povečanja odjema ali potrebnih kapacitet infrastrukture.
(3) Pri gradnji je potrebno upoštevati predpisane in priporočene odmike med posameznimi infrastrukturnimi vodi pri vzporednem poteku in na območjih križanj. Odmiki od cest in infrastrukturnih koridorjev morajo omogočati nemoteno funkcioniranje in vzdrževanje infrastrukturnih objektov. Prečkanja cest, uvozov, dvorišč se izvedejo v zaščitnih ceveh, ki omogočajo kasnejše rekonstrukcije in obnove brez posegov v cestno telo.
(4) Sajenje dreves v varovalnih območij infrastrukture je dopustno pod pogoji, navedenimi v devetem odstavku 12. člena tega odloka.
(5) Elektro omarice, omarice telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je potrebno namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov.
(6) Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet projektne dokumentacije PGD.
(1) Dostop do območja ostaja kot obstoječ iz JP – javna pot 528821. Predvidena gradnja za razvoj obstoječe proizvodne dejavnosti nima vplivov na obstoječe omrežje, kot je navedeno v drugi alineji 15. člena tega odloka.
(2) Po potrebi se cestni priključek ustrezno rekonstruira ali prestavi.
(3) Parkirna mesta in manipulativne površine se zagotavljajo na parceli objekta oziroma znotraj funkcionalno zaokroženega kompleksa, in sicer za proizvodnjo v obsegu 1 parkirno mesto/2,5 zaposlenega oziroma po drugih veljavni kriterijih za druge dejavnosti. Zadostnost parkirnih mest se izkaže v projektu za izdajo gradbenega dovoljenja lahko tudi vključujoč principe trajnostne mobilnosti.
(4) Posebnih površin namenjenih pešcem, kolesarjem ali javnem prometu ni predvidenih.
(5) Ob obstoječi cesti je izvedena cestna razsvetljava.
(6) Prometne ureditve so prikazane na načrtu 4 grafičnega dela OPPN »Prometne ureditve«.
vodovod in hidrantno omrežje
(1) Obstoječi objekti so priklopljeni na javni vodovodni sistem. Predvidena gradnja za razvoj obstoječe proizvodne dejavnosti nima vplivov na obstoječe omrežje, kot je navedeno v drugi alineji 15. člena tega odloka. V primeru poseganja na traso obstoječega vodovoda se le ta prestavi, da bo zagotovljen minimalni odmik 2m. Vodomer mora biti vgrajen v vodomernem jašku z lokacijo izven objekta, da je dostopen za odčitovalca. Znotraj območja se nahaja nadzemni hidrant.
(2) Novogradnja objektov namenjena drugim dejavnostim se priklaplja na obstoječe omrežje. Način in mesto priklopa ter dimenzioniranje se izvedejo pod pogoji upravljavca.
(3) Potek vodovoda je razviden iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«.
čiščenje in odvajanje voda
(1) Obstoječi objekti so priključeni na obstoječi javni mešani kanalizacijski sistem. Predvidena gradnja za razvoj obstoječe proizvodne dejavnosti nima vplivov na obstoječe omrežje, kot je navedeno v drugi alineji 15. člena tega odloka.
(2) Vode s povoznih površin je potrebno prečistiti preko lovilcev olj.
(3) Odvodnjavanje odpadnih in padavinskih vod je razvidno iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«.
energetska infrastruktura
(1) Na območju OPPN se nahaja trafo postaja. Obstoječi objekti so priključeni na obstoječi elektroenergetski sistem in plinovod. Predvidena gradnja za razvoj obstoječe proizvodne dejavnosti nima vplivov na obstoječe omrežje, kot je navedeno v drugi alineji 15. člena tega odloka.
(2) Novogradnja objektov namenjena drugim dejavnostim se priklaplja na obstoječe omrežje. Način in mesto priklopa ter dimenzioniranje se izvedejo pod pogoji upravljavca. Uporabniki se na NN elektro omrežje priključujejo preko elektro omaric, ki so locirane pod pogoji 15. člena tega odloka.
(3) Za ogrevanje in drugo uporabo je možno tudi izkoriščanje obnovljivih virov energije. Fotovoltaični sistemi se lahko izvedejo le kot del strehe ali fasade obstoječih objektov.
(4) Dopustna je gradnja interne infrastrukture za potrebe daljinskega ogrevanja ali za morebitne potrebe tehnologije proizvodnje. Na območju je obstoječa kineta, ki se lahko opusti.
(5) Potek elektroenergetskega in plinovodnega omrežja je razviden iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«.
telekomunikacijsko omrežje
(1) Na območju OPPN se nahaja telekomunikacijsko omrežje (TK), na katerega so priklopljeni obstoječi objekti.
(2) Dopustna je gradnja širokopasovnega omrežja in drugih telekomunikacijskih omrežij.
(3) Potek TK omrežja je razviden iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«.
zbiranje in odvoz odpadkov
(1) Urejen je individualen odvoz komunalnih odpadkov z odjemnega mesta, ki mora biti opremljeno s posodo za odpad po navodilih upravljavca.
(2) Odjemno mesto za smetnjake se uredi skladno z določili 13. člena tega odloka. Omogočati mora neovirano odlaganje komunalnih odpadkov in drugih odpadkov, hkrati pa mora biti dostopno posebnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
(3) Odpadki, ki nastanejo zaradi proizvodnje, se primerno skladiščijo in prodajo kot sekundarna surovina v nadaljnjo predelavo. Delovni proces obstoječe proizvodnje nima nevarnih snovi ali nevarnih odpadkov.
V. PARCELACIJA IN PROSTORSKI UKREPI
parcelacija in prostorski ukrepi
(1) Pri določitvi parcel objektov je treba upoštevati predvsem:
– namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (vrsta objekta in načrtovana dejavnost, dostop do javne ceste, parkirna mesta, utrjene površine in funkcionalno zelenje);
– prostorske izvedbene pogoje glede lege, velikosti objektov ali prostorskih ureditev in glede oblikovanja objektov;
– namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihovo vzdrževanje;
– zdravstveno tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti).
(2) Dopustna je delitev parcele pod izpolnjevanjem pogojev iz prejšnjega odstavka, pri tem pa ni dopustna tvorba nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem samostojne parcele objekta.
(3) Parcelacija je razvidna iz načrta 6 grafičnega dela OPPN »Parcelacija«.
(4) Posebni prostorski ukrepi niso predvideni.
VI. VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE, NARAVE IN OKOLJA
ohranjanje kulturne dediščine in varstvo narave
OPPN ne posega na območja ohranjanja kulturne dediščine niti na območja varovanja narave.
OPPN se ne nahaja na območju vodnih virov oziroma njihovih varstvenih pasov. Na območju se poplave ne pojavljajo in ni površinskih voda, se pa nahajajo podzemne vode.
(1) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje.
(2) Območje centralnih dejavnosti sodi vezano na 112. člen OPN med območja III. stopnje varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa in je dovoljena mejna raven hrupa 50 dBA ponoči in 60 dBA podnevi.
(3) Obstoječa proizvodna dejavnost po meritvah monitoringa ne prekorači mejnih vrednosti za III. območja stopnje varstva pred hrupom.
(4) Povzročitelji odpadkov, ki niso komunalni, morajo ravnati z njimi skladno z veljavnimi predpisi.
(5) Mejne vrednosti obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja ne smejo biti presežene, pri čemer je potrebno upoštevati veljavne predpise. Območje OPPN sodi v območje I. stopnje varstva pred sevanjem.
(6) Pri osvetljevanju objektov in pri objektih za svetlobno oglaševanje, ki svetijo, je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi in usmeritve s področja svetlobnega onesnaženja okolja ter zmanjševanja porabe električne energije.
(7) Pri zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se uporabiti za ureditev zelenic ali sanacijo degradiranih površin v občini.
(8) Ob uporabi olj ali podobnih snovi v proizvodnji je potrebno izvajati ukrepe in redno nadzorstvo za ustrezno ravnanje s snovmi.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM IN VAROVANJEM ZDRAVJA
obramba in varstvo pred nesrečami
(1) Obramba: Na območju urejanja niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
(2) Ukrepi ogroženih območij: Območje obravnave se ne nahaja na ogroženem območju – ne na poplavnem območju, ne na erozijsko ogroženem območju in ne na plazljivem ali plazovitem območju.
(3) Protipotresna varnost: Pri gradnji objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je potrebno upoštevati določila predpisov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za projektni potresni pospešek tal (g) je 0,2. Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani skladno z veljavnimi predpisi o odpornosti in stabilnosti objektov.
(4) Nevarnost razlitja nevarnih snovi: glede na namenskost stavb se ne predvideva pojavnost tovrstne nevarnosti.
(1) Požarno varstvo, širjenje požara na sosednje objekte, odmiki med objekti, lega objektov, nosilnost konstrukcije, preprečevanje širjenja požara po stavbah, evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje, ukrepi za varen umik ljudi, naprave za gašenje in dostop gasilcev, hidrantno omrežje in drugo, morajo biti urejeni v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo in se podrobneje določijo v projektni dokumentaciji.
(2) Intervencijske poti se zagotovijo na obstoječih prometnih površinah.
Dostop do javnih površin mora omogočati dostop in uporabo gibalno oviranim osebam skladno s predpisi in dobro prakso.
VIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
etapnost izvedbe prostorske ureditve
Objekte je možno graditi tudi fazno, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto.
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju varnostnih, energetskih, prometnih, tehnoloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z energetskega, tehnološkega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom.
zagotavljanje izgradnje infrastrukture
Območje je komunalno opremljeno. Podlaga za odmero komunalnega prispevka je program opremljanja, kot velja za širše območje Brežic. Poseben program opremljanja za ta OPPN se ne izdela.
obveznosti udeležencev graditve objektov
Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet soglasij k projektom.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
vpogled akta in nadzorstvo
(1) OPPN je v času uradnih ur na vpogled na oddelku pristojnem za prostor Občine Brežice.
(2) Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN oziroma za pripravo celovitih sprememb in dopolnitev OPN
(1) Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja, kot je opredeljeno v tem odloku. Prenesejo se v prostorsko izvedbene pogoje (v nadaljevanju »PIP«) v OPN.
(2) Pri pripravi sprememb in dopolnitev OPN občine se:
– območja EUP smiselno določijo glede na območje tega OPPN – območje izvzeto iz OPPN se priključi k EUP BRŽ-29,
– na območju OPPN in novo določenem območju EUP BRŽ-30 se določi ustrezna namenska raba,
– določila OPPN se smiselno prenesejo v PPIP OPN.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-21/2015
Brežice, dne 14. junija 2016
Ivan Molan l.r.
