Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13), 39. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-C, Uradni list RS, št. 43/11), Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za preselitev kmetijskega gospodarstva Knez in kmetijskega gospodarstva Nastran (Uradni list RS, št. 52/13) 18. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 33/07) je Svet Mestne občine Kranj na 17. seji dne 25. 5. 2016 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za preselitev kmetijskega gospodarstva Knez in kmetijskega gospodarstva Nastran
1. člen
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za preselitev kmetijskega gospodarstva Knez in kmetijskega gospodarstva Nastran v Mestni občini Kranj (v nadaljevanju OPPN). OPPN je razdeljen na območje OPPN-a (kmetija Nastran) in OPPN-b (kmetija Knez).
(2) OPPN je izdelal Mega TEAM d.o.o, pod št. projekta OPPN 3/2013,februar 2016, predlog.
(1) OPPN je sestavljen iz odloka s prilogami in grafičnega dela.
(2) Besedilo odloka sestavljajo:
I. | Splošne določbe, |
II. | Opis prostorske ureditve, |
III. | Umestitev načrtovane ureditve v prostor za OPPN-a, |
IV. | Pogoji za projektiranje in gradnjo za OPPN-a, |
V. | Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro za OPPN-a, |
VI. | Rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in narave za OPPN-a, |
VII. | Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov za OPPN-a, |
VIII. | Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom za OPPN-a, |
IX. | Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev za OPPN-a, |
X. | Umestitev načrtovane ureditve v prostor za OPPN-b, |
XI. | Pogoji za projektiranje in gradnjo za OPPN-b, |
XII. | Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro za OPPN-b, |
XIII. | Rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in narave za OPPN-b, |
XIV. | Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov za OPPN-b, |
XV. | Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom za OPPN-b, |
XVI. | Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev za OPPN-b, |
XVII. | Etapnost izvedbe OPPN, |
XVIII. | Vrste dopustnih posegov po prenehanju veljavnosti OPPN, |
XIX. | Končne določbe. |
(3) Grafični del sestavljajo karte:
1. Izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela Občinskega prostorskega načrta Občine Kranj, s prikazom lege prostorske ureditve v širšem prostoru: karta 1;
2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem: karti 2A in 2B;
3. Geodetski načrt območja: karti 3A in 3B;
4. Zazidalna situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro: karti 4A in 4B;
5. Prikaz priključitve objektov na gospodarsko javno infrastrukturo izven območja OPPN: karti 5A in 5B;
6. Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanja narave in kulturne dediščine ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom: karti 6A in 6B;
7. Prikaz parcele namenjene gradnji in prikaz fiksne točke: karti 7A in 7B.
(4) Priloge k OPPN:
– prikaz stanja prostora,
– odločbi Ministrstva za kmetijstvo in okolje št. 351-106/2012/3 z dne 22. 3. 2012 in št. 351-141/2012/4 z dne 23. 5. 2012,
– obrazložitev OPPN,
– povzetek za javnost,
– smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora,
– delna in dopolnilna odločba Ministrstva za okolje in prostor, Sektorja za presojo vplivov na okolje,
– Okoljsko poročilo za potrebe celovite presoje vplivov na okolje za OPPN za gradnjo kmetijskih objektov Knez v Mestni občini Kranj,
– mnenje Ministrstva za kulturo o ustreznosti okoljskega poročila ter obvestilo o ustreznosti okoljskega poročila Ministrstva za okolje in prostor, Sektorja za presojo vplivov na okolje,
– Hidrogeološko poročilo o možnostih ponikanja meteorne vode na območju parcele 727 k.o. Kokrica, april 2016, izdelovalca GEO-HIDRO d.o.o..
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(1) Območje OPPN obsega dva, med seboj prostorsko nepovezana posega, na katerih se v občini Kranj načrtuje gradnja kmetijskih objektov za dve kmetijski gospodarstvi, in sicer območje OPPN-a za kmetijsko gospodarstvo Nastran Irena, Srakovlje 12, 4000 Kranj ter območje OPPN-b za kmetijsko gospodarstvo Knez Stanislav, Podreča 25, 4211 Mavčiče.
(2) Območje OPPN-a obsega del zemljišč parc. št. 727 in 728, obe k.o. Kokrica, v velikosti 6.080,00 m2.
(3) Območje OPPN-b obsega del zemljišč parc. št. 841, 839, 838, 840, vse k.o. Podreča, v velikosti 5.930,00 m2.
(ureditve izven območja OPPN)
Za nemoteno izvedbo in uporabo načrtovanih objektov je izven območja OPPN predvidena izgradnja dela energetske, komunalne in prometne infrastrukture.
(1) Z OPPN se za dvoje kmetijskih gospodarstev načrtuje gradnja kmetijskih objektov, ki neposredno služijo kmetijski dejavnosti.
(2) V območju OPPN-aje načrtovana gradnja hleva za govejo živino, koritastih silosov ter predjame in lagune za gnojevko.
(3) V območju OPPN-b jenačrtovana gradnja hleva za govejo živino, koritastih silosov ter senika.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR ZA OPPN-A
6. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) Zemljišča se nahajajo na severnem robu vasi Srakovlje in so v Občinskem prostorskem načrtu Občine Kranj (IPN) razvrščena med kmetijska zemljišča z oznako K1.
(2) Ker na stavbnem zemljišču obstoječega kmetijskega gospodarstva Nastran, zaradi prostorske utesnjenosti, gradnja novega sodobnega hleva ni možna, je gradnja novih objektov načrtovana na kmetijskih zemljiščih, ki so cca 24 m oddaljena od roba vasi Srakovlje, kjer bo vpliv njihovega obratovanja na sosednja območja zmanjšan.
Predmetno zemljišče po IPN Mestne občine Kranj v celoti meji na kmetijska zemljišča, zato posegi ne bodo negativno vplivali na sosednja območja.
IV. POGOJI ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO ZA OPPN-A
7. člen
(vrste gradenj glede na namen)
Dopustne so naslednje vrste gradenj:
– gradnja novega hleva za cca 95 GVŽ s senikom (objekt A1). V hlevu so načrtovani tudi servisni prostori (molzišče, mlekarnica, pisarna, sanitarije in garderobe) ter prostor za bolne ali poškodovane živali,
– gradnja predjame (objekt A2) in lagune za gnojevko (objekt A3),
– gradnja treh koritastih silosov (objekt A4) za spravilo krme.
(pogoji glede velikosti in oblikovanja objektov)
(1) Gabariti objektov:
hlev (objekt A1)
– tlorisni gabarit: 25,00 x 56,00 m;
– višinski gabarit: enoetažen – pritličje (P), katerega strop je hkrati tudi streha stavbe oziroma P+podstrešje (nad delom objekta, kjer so predvideni servisni prostori); maksimalna kota slemena je 10,00 m nad koto pritličja; pritličje je v nivoju terena na SZ strani objekta oziroma za 0,80 m nad terenom na JV strani objekta;
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 25°, s slemenom v smeri daljše stranice, kritina bo v sivi barvi; v strešini je možna izvedba svetlobnih odprtin, v slemenu pa zračnih odprtin.
predjama (objekt A2)
– premer: 5,00 m
laguna (objekt A3)
– premer: 14,00 m
– višina: 6 m
koritasti silosi (objekt A4)
– tlorisni gabarit: 40,00 x 18,00 m,
– višina: 2,00 m, dno silosov bo na koti urejenega terena.
(2) Konstrukcijska zasnova:
– hlev (objekt A1) je lahko montažen (kovinska, lesena ali armiranobetonska konstrukcija) ali masivno grajen;
– strešna konstrukcija hleva bo klasična lesena, kovinska ali iz prefabriciranih armiranobetonskih nosilcev;
– predjama bo armirano betonske izvedbe;
– laguna za gnojevko bo armirano betonske ali montažne izvedbe;
– koritasti silosi (objekt A4) so načrtovani v armiranobetonski izvedbi.
(3) Arhitekturno oblikovanje:
– daljše stranice fasad je potrebno členiti s slopi,
– čelne fasade in parapeti vzdolžnih fasad naj bodo obdelani iz naravnih materialov,
– oblikovanje okenskih odprtin v vzdolžnih fasadah se lahko prilagodi sodobni tehnologiji (zračenje hleva),
– barva fasade mora biti iz spektra svetlejših naravnih tonov.
(oblikovanje okolice objektov)
Povozne površine naj bodo izvedene v asfaltu ali utrnjenem makadamu, ostale površine naj se zatravijo in zasadijo z drevesno vegetacijo.
Lega objektov in odmiki od posestnih meja so razvidni iz grafične priloge Zazidalna situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – karta 4A. Odmik hleva od severne parcelne meje tj. zemljišča parc. št. 729 k.o. Kokrica znaša min. 5 m, merjeno od zidu objekta.
(parcela namenjena gradnji)
Parcela namenjena gradnji obsega dele zemljišč parc. št. 727 in 728, obe k.o. Kokrica, v velikosti 6.080,00 m2 in je prikazana na karti 7A, kjer je določena tudi fiksna točka.
V. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO ZA OPPN-A
12. člen
Dovoz do načrtovanih objektov bo mogoč z zahodne strani, neposredno z občinske ceste z oznako JP 683841. Manipulativne površine morajo biti zasnovane tako, da se vozila čelno vključujejo na javno cesto.
(zasnova komunalne infrastrukture)
1. Vodovodno omrežje
Novi hlev bo priključen na obstoječe vodovodno omrežje dimenzij DN 125 mm, ki poteka po poti na vzhodni strani investitorjevega zemljišča. Ob mestu priključitve na trasi glavnega vodovoda se vgradi ventil za ločevanje (sekcijski zaporni ventil). Na JV strani investitorjevega zemljišča se postavi nov nadzemni hidrant.
2. Odvajanje odpadih voda
Odpadne komunalne vode iz sanitarij bodo speljane v MČN. Meteorne vode s strešin in utrjenih površin bodo speljane v ponikovalnice zgrajene na investitorjevim zemljišču.
3. Elektroenergetsko omrežje
Za potrebe napajanja objektov z električno energijo je potrebno zgraditi nov NN kabelski izvod iz TP 514 Srakovlje, do priključno merilne omarice, ki bo nameščena na parcelno mejo obravnavanega območja, na stalno dostopno mesto.
4. Telekomunikacijsko omrežje
Po zemljišču potekajo obstoječe telekomunikacijske naprave Telekoma Slovenije d.d., ki jih je potrebno pred pričetkom del označiti in ustrezno zaščititi. Način zaščite bo dogovorjen na terenu pri skupnem ogledu predstavnika investitorja oziroma izvajalca del in nadzornega Telekoma Slovenije d.d., OE Kranj.
5. Ogrevanje objektov
Hlev ne bo ogrevan, spremljajoči prostori pa bodo po potrebi ogrevani z električnimi radiatorji.
6. Zbiranje in odvoz odpadkov
Za zbiranje odpadkov je znotraj parcele za gradnjo predvidena lokacija za postavitev tipskega zabojnika. Za odvoz in odlaganje odpadkov je zadolžen izvajalec gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
Izkopni material je treba trajno deponirati izključno na za to določene deponije, oziroma se jih v največji možni meri uporabi na parceli za gradnjo za zasipanje objektov in izravnavo terena.
V času gradnje se gradbeni odpadki sproti odvažajo na najbližjo deponijo.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN OHRANJANJE NARAVE ZA OPPN-A
14. člen
(ohranjanje kulturne in naravne dediščine)
1. Varstvo kulturne dediščine
(1) Na območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine in ni registriranih arheoloških najdišč.
2. Ohranjanje narave
(1) V bližini predvidene prostorske ureditve se nahaja evidentirana naravna vrednota, Milka – potok (iden. št. 4929), od katere je predmetno zemljišče oddaljeno cca 50 m.
(2) Posegi v območje naravne vrednote niso predvideni.
(3) Mala čistilna naprava bo delovala tako, da izcedne vode ne bodo poslabšale kakovosti naravne vrednote Milke. Očiščena voda iz MČN bo ponikala.
(4) Gnojevka iz lagune se ne bo praznila v območju naravne vrednote ampak bo odpeljana izven območja oziroma se bo odlagala na zemljišča, ki so vodotesna oziroma nepropustna za izcedne vode skladno s predpisi na področju varstva okolja.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV ZA OPPN-A
15. člen
(varstvo okolja in naravnih virov)
Pri načrtovanju, gradnji objektov in naprav ter pri uporabi le-teh je potrebno upoštevati vse predpisane ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje. Le-ti obsegajo varstvo voda, tal, zraka in varstvo pred prekomernim hrupom.
1. Varstvo voda
(1) V bližini predvidene prostorske ureditve se nahaja vodotok (potok Milka). Območje delno leži v poplavnem območju, in sicer razredu preostale poplavne nevarnosti.
(2) Za obravnavano lokacijo je izdelano Hidrogeološko poročilo o možnostih ponikanja meteorne vode na območju parcele 727 k.o. Kokrica, april 2016, izdelovalca GEO-HIDRO d.o.o., v katerem je za ponikanje meteornih vod predlagana kombinacija drenaže in ponikovalnih vrtin. Obseg drenaže ter velikost, globina in št. ponikovalnih vrtin se podrobneje obdela v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Padavinske vode s parkirnih in manipulacijskih površin bodo pred ponikanje speljane preko lovilca olj. Odpadne vode iz sanitarij bodo speljane v MČN.
(4) Gnojevka bo shranjena v laguni za gnojevko, ki bo vodotesna in na notranji strani premazana s sredstvi odpornimi na kisline in baze in brez iztoka v podtalje. Vodotesnost bo preizkušena, kar se mora dokazati s potrdilom o vodotesnosti. Velikost lagune mora biti dimenzionirana glede na povprečno število živine v hlev oziroma da bo zagotavljala skladiščenje živinskih gnojil preko najdaljšega obdobja, ko je vnos živinskih gnojil prepovedan.
(5) Odvoz gnojevke se bo izvajal v skladu s področno zakonodajo. Kolikor investitor ne razpolaga z zadostnimi površinami kmetijskih zemljišč, bo za manjkajoče površine moral skleniti pogodbo za odvoz živinskih gnojil.
(6) Odvoz komunalnih odpadkov je na obravnavanem območju organiziran preko javnega podjetja na deponijo nenevarnih odpadkov. Za odvoz mulja iz MČN in lovilca olj bo investitor sklenil pogodbo za odvoz.
(7) Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala na priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov, potokov in izvirnih vod ter sprožanje erozijskih procesov ni dovoljeno.
2. Varstvo tal
Posegi v tla naj se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Humus naj se pred začetkom gradnje odstrani in deponira tako, da se ohrani njegova rodovitnost.
3. Varstvo zraka
Ukrepi za varstvo zraka v času gradnje predvidevajo predvsem preprečevanje prašenja z območja gradbišča in dovoznih poti.
4. Varstvo pred hrupom
Po IPN Kranj spada predmetno območje v IV. stopnjo varstva pred hrupom. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje ne sme presegati predpisane mejne ravni hrupa.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER VARSTVO PRED POŽAROM ZA OPPN-A
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Objekti morajo biti dimenzionirani in projektirani glede na stopnjo potresne ogroženosti. Po karti potresne nevarnosti (Atlas okolja) se Občina Kranj nahaja v območju s projektnim pospeškom tal (g) 0,225.
(2) Predvidena prostorska ureditev ne leži na območju ogroženem s poplavami in visoko podtalnico ali na erozijskem ter plazovitem območju.
(1) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom se za požarno manj zahtevne objekte dokazuje v elaboratu "zasnova požarne varnosti", za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu "študija požarne varnosti". Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(2) Za preprečitev prenosa požara so zagotovljeni zadostni odmiki od meje parcel in med objekti. Obravnavano zemljišče na vseh straneh meji na kmetijska zemljišča. Najbližji objekti so od obravnavane lokacije oddaljeni več kot 70 m.
(3) Dovozi, manipulacijske in delovne površine ob objektih omogočajo neoviran dovoz in dostop za intervencijska vozila. Pri načrtovanju prostorske ureditve je potrebno zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.
(4) Za zagotovitev zadostne količine požarne vode je na JZ strani investitorjevega zemljišča predvidena postavitev novega nadzemnega hidranta.
IX. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV ZA OPPN-A
18. člen
(1) V celotnem območju OPPN so pri določanju višinskih gabaritov objektov dovoljene tolerance do + 0,5 m. Vsi objekti so lahko nižji od višin oziroma gabaritov določenih s tem odlokom. Odstopanja navzdol niso omejena. Tlorisne gabarite se lahko presega za ±10 %, pri čemer je potrebno upoštevati minimalne odmike objektov od parcelnih mej, kolikor so z OPPN predpisani.
(2) Dovoljene so tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju, če to, na podlagi ustrezne dokumentacije ali zahtev upravljavcev, pogojujejo primernejši obratovalni elementi in ekonomičnejša investicijska vlaganja.
X. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR ZA OPPN-B
19. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) Predmetno zemljišče se nahaja na zahodnem robu vasi Podreča. Gradnja novih objektov je načrtovana na kmetijskem zemljišču, ki ga IPN Mestne občine Kranj razvršča v območje z oznako K1.
(2) Lastnik zemljišča kmetijsko dejavnost sedaj opravlja v okviru prostorsko utesnjene obstoječe kmetije, locirane v vasi. Ker želi nadaljevati z živinorejo, nujno potrebuje nov sodobnejši hlev, ki bo urejen po veljavnih standardih in ne bo moteč za okoliške objekte. Na obstoječi lokaciji širitev oziroma posodobitev kmetije ni možna, zato se nov hlev načrtuje na novi lokaciji, na zahodnem robu vasi Podreča, kjer bo vpliv njegovega obratovanja na sosednja območja zmanjšan.
(3) Predmetno zemljišče po IPN Mestne občine Kranj delno meji na območje z oznako SK – površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju oziroma na območje z oznako SK(k) – površine kmetij, ki so namenjene objektom, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji in stanovanjem kmetij.
XI. POGOJI ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO ZA OPPN-B
20. člen
(vrste gradenj glede na namen)
Dopustne so naslednje vrste gradenj:
– gradnja novega hleva za cca 70 GVŽ, s skladiščem krme (objekt B1). V hlevu so načrtovani tudi servisni prostori (molzišče, mlekarnica, pisarna, sanitarije in garderobe) ter prostor za bolne ali poškodovane živali;
– gradnja koritastih silosov (objekt B2);
– gradnja senika s skladiščem krompirja v kleti (objekt B3).
(pogoji glede velikosti in oblikovanja objektov)
(1) Gabariti objektov:
hlev za govejo živino (objekt B1)
– tlorisni gabarit: 57,00 m x 24,50 m + 7,00 m x 10,80 m;
– višinski gabarit: enoetažen – pritličje (P), katerega strop je hkrati tudi streha stavbe oziroma P+podstrešje (nad delom objekta, kjer so predvideni servisni prostori); maksimalna kota slemena je 10,00 m nad koto pritličja, ki bo v nivoju terena;
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 25°, s slemenom v smeri daljše stranice, kritina bo v sivi barvi; v strešini je možna izvedba svetlobnih odprtin, v slemenu pa zračnih odprtin,
koritasti silosi (objekt B2)
– tlorisne dimenzije: 12,00 m x 50,00 m;
– višina: 2 m, dno silosov bo na koti urejenega terena
senik (objekt B3)
– tlorisni gabarit: 11,00 m x 25,00 m;
– višinski gabarit: klet (K) + pritličje (P) + podstrešje, maksimalna kota slemena je 10,00 m nad koto pritličja, pritličje je 20 cm nad terenom na S strani objekta;
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 25°, s slemenom v smeri daljše stranice, kritina bo v sivi barvi.
(2) Konstrukcijska zasnova:
– hlev (objekt B1) je lahko montažen (kovinska, lesena ali armiranobetonska konstrukcija) ali masivno grajen. Pod hlevom bodo gnojnične jame v armiranobetonski izvedbi;
– strešna konstrukcija hleva bo klasična lesena, kovinska ali iz prefabriciranih armiranobetonskih nosilcev;
– koritasti silosi (objekt B2) so načrtovani v armiranobetonski izvedbi,
– senik (objekt B3) je lahko montažen (kovinska, lesena ali armiranobetonska konstrukcija) ali masivno grajen. Strešna konstrukcija bo klasična lesena, kovinska ali iz prefabriciranih armiranobetonskih nosilcev.
(3) Arhitekturno oblikovanje:
– fasade naj bodo obdelane iz lokalnih materialov (les, omet) uporabljenih na tradicionalen način, daljše stranice fasad je potrebno vertikalno členiti (npr. s slopi);
– barva fasade mora biti iz spektra svetlejših naravnih tonov.
(oblikovanje okolice objekta)
(1) Utrjene in povozne površine naj bodo izvedene v asfaltu ali v utrnjenem makadamu, ostale površine naj se zatravijo in zasadijo. Dopustna je postavitev varovalne žične ograje.
(2) Na severnem in južnem robu območja je predvidena zasaditev visokodebelne vegetacije ali sadnega drevja.
Lega objektov in odmiki od posestnih meja so razvidni iz grafične priloge Zazidalna situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – karta 4B. Odmik hleva od južne posestne meje tj. zemljišča parc. št. 832 k.o. Podreča, znaša min. 4 m, merjeno od zidu objekta.
(parcela namenjena gradnji)
Parcela namenjena gradnji obsega del zemljišč parc. št. 841, 839, 838, 840, vse k.o. Podreča, v velikosti 5.930,00 m2 in je prikazana na karti 7B, kjer je določena tudi fiksna točka.
XII. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO ZA OPPN-B
25. člen
Dovoz do načrtovanih objektov bo urejen z vzhodne strani, neposredno z občinske ceste z oznako JP 683061.
(zasnova komunalne infrastrukture)
1. Vodovodno omrežje
Objekt bo priključen na obstoječe omrežje vodovoda dimenzij DN 80 mm, ki poteka na vzhodni strani investitorjevega zemljišča. Na koncu obstoječega sekundarnega omrežja je vgrajen podzemni hidrant.
2. Odvajanje odpadih voda
Odpadne komunalne vode iz sanitarij bodo speljane v MČN. Meteorne vode s strešin in utrjenih površin bodo speljane v ponikovalnice zgrajene na investitorjevim zemljišču.
3. Elektroenergetsko omrežje
Za napajanje z električno energijo je potrebno zgraditi nov nizko napetostni kabelski vod iz obstoječe prosto stoječe razdelilne omarice na meji zemljišč parc. št. 853 in 852/1 k.o. Podreča, do nove priključno merilne omarice, ki bo locirana na parcelni meji obravnavanega območja, na stalno dostopnem mestu.
4. Ogrevanje objektov
Hlev ne bo ogrevan, spremljajoči prostori pa bodo po potrebi ogrevani z električnimi radiatorji.
5. Telekomunikacijsko omrežje
Po obravnavanem zemljišču ne potekajo obstoječe telekomunikacijske naprave Telekoma Slovenije d.d. V primeru posega izven obravnavanega območja (izdelava ostale komunalne infrastrukture), na območje obstoječih telekomunikacijskih naprav, je potrebno pred pričetkom izvajanja gradbenih del označiti in ustrezno zaščititi obstoječe telekomunikacijske naprave. Način zaščite bo dogovorjen na terenu pri skupnem ogledu predstavnika investitorja oziroma izvajalca del in nadzornega Telekoma Slovenije d.d., OE Kranj.
6. Zbiranje in odvoz odpadkov
Za zbiranje odpadkov je znotraj parcele za gradnjo predvidena lokacija za postavitev tipskega zabojnika. Za odvoz in odlaganje odpadkov je zadolžen izvajalec gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
Izkopni material je treba trajno deponirati izključno na za to določene deponije, oziroma se jih v največji možni meri uporabi na parceli za gradnjo za zasipanje objektov in izravnavo terena.
V času gradnje se gradbeni odpadki sproti odvažajo na najbližjo deponijo.
XIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN OHRANJANJE NARAVE ZA OPPN-B
27. člen
(ohranjanje kulturne in naravne dediščine)
1. Varstvo kulturne dediščine
(1) Gradnja in ureditve vezane na OPPN Knez se nahajajo v vplivnem območju naslednjih enot kulturne dediščine:
– Podreča – Cerkev sv. Kancijana, EŠD 2015 – stavbna dediščina
– Podreča – spomenik Simonu Jenku, EŠD 21292 – memorialna dediščina
– Podreča – razpelo na južnem robu vasi, EŠD 21293 – stavbna dediščina
– Podreča – razpelo na cestnem otoku, EŠD 21294 – stavbna dediščina
– Podreča – razpelo ob hiši Podreča 83, EŠD 21296 – stavbna dediščina
– Podreča – razpelo na jugozahodnem robu vasi, EŠD 21297 – stavbna dediščina.
(2) Ob vzpostavitvi kmetijskega gospodarstva je potrebno ohranjati bistvene značilnosti gravitacijskega območja.
(3) Za zmanjšanje vpliva novogradnje na varovane enote kulturne in na širši prostor je predvidena zasaditev visokodebelne vegetacije ali sadnega drevja na severnem in južnem robu območja OPPN-b.
2. Ohranjanje narave
V območju ni evidentiranih naravnih vrednot ali območij pomembnih za ohranjanje biotskih raznovrstnosti.
XIV. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV ZA OPPN-B
28. člen
(varstvo okolja in naravnih virov)
Pri načrtovanju, gradnji objektov in naprav ter pri uporabi le-teh je potrebno upoštevati vse predpisane ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje. Le ti obsegajo varstvo voda, tal, zraka in varstvo pred prekomernim hrupom.
1. Varstvo voda
(1) Po podatkih Atlasa okolja, območje ne posega na vodna, priobalna, poplavno ogrožena ali vodovarstvena območja.
(2) Padavinske vode s strehe bodo speljane v ponikovalnice locirane izven povoznih površin. Padavinske vode s parkirnih in manipulacijskih površin bodo preko lovilca olj speljane v ponikovalnico. Odpadne vode iz sanitarij bodo speljane v MČN.
(3) Gnojevka bo shranjena v gnojnični jami, ki bo vodotesna in na notranji strani premazana s sredstvi odpornimi na kisline in baze in brez iztoka v podtalje. Vodotesnost bo preizkušena, kar se mora dokazati s potrdilom o vodotesnosti. Velikost jame mora biti dimenzionirana glede na povprečno število živine v hlev oziroma da bo zagotavljala skladiščenje živinskih gnojil preko najdaljšega obdobja, ko je vnos živinskih gnojil prepovedan.
(4) Odvoz gnojevke se bo izvajal v skladu s področno zakonodajo. Kolikor investitor ne razpolaga z zadostnimi površinami kmetijskih zemljišč, bo za manjkajoče površine moral skleniti pogodbo za odvoz živinskih gnojil.
(5) Odvoz komunalnih odpadkov je na obravnavanem območju organiziran preko javnega podjetja na deponijo nenevarnih odpadkov. Za odvoz mulja iz MČN in lovilca olj bo investitor sklenil pogodbo za odvoz.
(6) Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala na priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov, potokov in izvirnih vod ter sprožanje erozijskih procesov ni dovoljeno.
2. Varstvo tal
Posegi v tla naj se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Humus naj se pred začetkom gradnje odstrani in deponira tako, da se ohrani njegova rodovitnost.
3. Varstvo zraka
Ukrepi za varstvo zraka v času gradnje predvidevajo predvsem preprečevanje prašenja z območja gradbišča in dovoznih poti.
4. Varstvo pred hrupom
Po IPN Kranj spadajo predmetna zemljišča (z oznako K1) v IV. stopnjo varstva pred hrupom. Sosednja zemljišča, ki so uvrščena v območje z oznako SK oziroma SKk, pa so uvrščena v III. stopnjo varstva pred hrupom. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje ne sme presegati predpisane mejne ravni hrupa.
XV. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER VARSTVO PRED POŽAROM ZA OPPN-B
29. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Objekti morajo biti dimenzionirani in projektirani glede na stopnjo potresne ogroženosti. Po karti potresne nevarnosti (Atlas okolja) se Občina Kranj nahaja v območju s projektnim pospeškom tal (g) 0,225.
(2) Predvidena prostorska ureditev ne leži na območju ogroženem s poplavami in visoko podtalnico ali na erozijskem ter plazovitem območju.
(1) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom se za požarno manj zahtevne objekte dokazuje v elaboratu "zasnova požarne varnosti", za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu "študija požarne varnosti". Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(2) Predvideni objekt je lociran na robu naselja. Obravnavano območje na vzhodni strani meji z zazidanimi stavbnimi zemljišči, na ostalih straneh pa s kmetijskimi površinami. Od najbližjega objekta, ki se nahaja na parc. št. 832 k.o. Podreča, bo hlev oddaljen min. 8,50 m, merjeno od zidu objekta.
(3) Dovozi, manipulacijske in delovne površine ob objektu omogočajo neoviran dovoz in dostop za intervencijska vozila. Pri načrtovanju prostorske ureditve je potrebno zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.
(4) Požarna voda je zagotovljena iz obstoječega hidrantnega omrežja.
XVI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV ZA OPPN-B
31. člen
(1) V celotnem območju OPPN so pri določanju višinskih gabaritov objektov dovoljene tolerance do + 0,5 m. Vsi objekti so lahko nižji od višin oziroma gabaritov določenih s tem odlokom. Odstopanja navzdol niso omejena. Tlorisne gabarite se lahko presega za ± 10 %, pri čemer je potrebno upoštevati minimalne odmike objektov od parcelnih mej, kolikor so z OPPN predpisani.
(2) Dovoljene so tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju, če to, na podlagi ustrezne dokumentacije ali zahtev upravljavcev, pogojujejo primernejši obratovalni elementi in ekonomičnejša investicijska vlaganja.
XVII. ETAPNOST IZVEDBE OPPN
32. člen
Prostorske ureditve načrtovane v OPPN-a in OPPN-b se lahko izvajajo neodvisno etapno.
XVIII. VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
33. člen
OPPN preneha veljati, ko je izveden, ko so z načrtom predvideni objekti zgrajeni in v uporabi. Izvedenost OPPN oziroma prenehanje njegove veljavnosti ugotovi Svet Mestne občine Kranj z odlokom. Po prenehanju veljavnosti se območje ureja z IPN Mestne občine Kranj.
(1) Po prenehanju veljavnosti OPPN je dopustna sprememba namembnosti stavb, vendar le znotraj skupine nestanovanjskih kmetijskih stavb.
(2) Namenska raba območja OPPN se v IPN Mestne občine Kranj ne sme spreminjati. Po morebitnem prenehanju opravljanja kmetijske dejavnosti se zemljišča povrnejo v kmetijsko rabo.
35. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka v območju OPPN prenehajo veljati določbe IPN MOK (Uradni list RS, št. 74/14).
OPPN je s prilogami stalno na vpogled na Mestni občini Kranj ter na Upravni enoti Kranj.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-9/2013-48/13
Kranj, dne 25. maja 2016
Boštjan Trilar l.r.
