Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – ORZLS19, 73/95 – odl. US, 9/96 – odl. US, 39/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 78/97 – ZIPRS-A, 10/98, 34/98 – ZIPRS-B, 68/98 – odl. US, 74/98, 59/99 – odl. US, 70/00, 28/01 – odl. US, 87/01 – ZSam-1, 51/02, 108/03 – odl. US, 72/05, 21/06 – odl. US, 14/07 – ZSPDPO, 60/07, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO), 3., 7., 32., 33., 35. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06, 38/10, 57/11), 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – Uradni list RS, št. 41/04, 20/06, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12), Uredbe o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14, 54/15), Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01, 41/04), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah na območju Občine Tržič (Uradni list RS, št. 34/09, 26/10, 90/12, 92/13), 5. člena Odloka o ustanovitvi podjetja »Komunala Tržič d.o.o.« (Uradni list RS, št. 18/14, 42/14), 5. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Tržič (Uradni list RS, št. 41/16) ter Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/13) je Občinski svet Občine Tržič na 15. redni seji dne 26. 5. 2016 sprejel
o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju Občine Tržič
(1) Odlok o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju Občine Tržič predstavlja koncesijski akt, s katerim se določijo predmet, območje, trajanje ter pogoji podelitve koncesije, organ, ki opravi izbor koncesionarja ter organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe, splošni pogoji izvajanja gospodarske javne službe, javna pooblastila koncesionarju, vir financiranja gospodarske javne službe, nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe, prenehanje koncesijskega razmerja ter ureja druga vprašanja v zvezi s koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu – javna služba).
(2) Javna služba iz prvega odstavka se izvaja na celotnem območju Občine Tržič.
(3) Javna služba se izvaja skladno s predpisi in na krajevno običajen način.
(1) Poleg pomenov, določenih v zakonu, Odloku o gospodarskih javnih službah na območju Občine Tržič, Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Tržič, imajo izrazi v tem odloku naslednji pomen:
– »gospodarska javna služba oziroma javna služba« je obvezna lokalna gospodarska javna služba zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov;
– »koncedent«: je Občina Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič (v nadaljevanju: občina ali koncendent);
– »občinski svet«: je Občinski svet Občine Tržič;
– »koncesija«: je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz prvega odstavka 1. člena tega odloka;
– »koncesionar«: je pravna oseba, ki je v skladu z zakonom in tem odlokom nosilec koncesije;
– »izvajalec javne službe« je koncesionar po tem odloku.
(1) V Občini Tržič (v nadaljevanju: občina) se javno službo iz 1. člena tega odloka izvaja s podelitvijo koncesije pravni osebi pod pogoji, določenimi v tem odloku.
(2) Na podlagi 35. in tretjega odstavka 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06, 38/10, 57/11) v zvezi s 153. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) ter 5. člena Odloka o ustanovitvi podjetja »Komunala Tržič d.o.o.« (Uradni list RS, št. 18/14, 42/14), se koncesija za opravljanje obvezne gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju Občine Tržič podeli brez javnega razpisa družbi Komunala Tržič d.o.o. (v nadaljevanju: koncesionar).
(3) Koncesijo pridobi koncesionar s podpisom koncesijske pogodbe, s čimer nastane koncesijsko razmerje.
(4) Koncesijska pogodba se sklene z osebo iz drugega odstavka tega člena.
(vsebina gospodarske javne službe)
(1) Vsebino gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka določa odlok, ki ureja ravnanje z odpadki na območju Občine Tržič, ta odlok ter drugi predpisi, ki urejajo področje gospodarskih javnih služb.
(2) Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih uporabnikov, v zbiralnicah ločenih frakcij tj. ekoloških otokih, v premični zbiralnici nevarnih frakcij in v zbirnem centu.
(3) Osnovna tehnologija zbiranja komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih uporabnikov je od vrat do vrat s specialnim tovornim vozilom za prevzemanje zabojnikov od 80 do 1100 litrov.
(4) Osnovna tehnologija zbiranja ločenih frakcij je v zbiralnicah ločenih frakcij na celotnem območju občine.
(5) V zbirnem centru se zbirajo vse vrste komunalnih odpadkov, razen 20 03 01 in temelji na lastni dostavi in sortiranju odpadkov s strani uporabnikov.
(6) Dela zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov so zlasti:
– zbiranje in odvoz mešanih komunalnih odpadkov,
– zbiranje in odvoz ločeno zbranih frakcij,
– zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov,
– zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov,
– zbiranje in odvoz bioloških odpadkov,
– prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, ločeno zbranih odpadkov, kosovnih odpadkov, nevarnih odpadkov in bioloških odpadkov v zbirnem centru,
– zbiranje in odvoz odpadkov iz ekoloških otokov,
– zbiranje odpadkov iz javnih površin, tržnice, zelenic in pokopališč,
– oddajanje mešanih komunalnih odpadkov v nadaljnjo predelavo,
– oddajanje ločeno zbranih frakcij v nadaljnjo predelavo,
– predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje posameznih frakcij odpadkov,
– tehtanje posameznih frakcij odpadkov,
– evidentiranje količin zbranih in oddanih posameznih frakcij odpadkov in analitična obdelava podatkov,
– nabava in vzdrževanje opreme za zbiranje,
– obveščanje in osveščanje uporabnikov,
– čiščenje zabojnikov za zbiranje bioloških odpadkov,
– prodaja tipiziranih vrečk za zbiranje komunalnih odpadkov,
– prevoz mešanih komunalnih odpadkov do izvajalca obdelave odpadkov,
– druge storitve, potrebne za nemoteno izvajanje javne službe zbiranja.
(7) Dinamika zbiranja komunalnih odpadkov se določa na letnem nivoju v programu zbiranja komunalnih odpadkov. Podlaga za določanje so količine zbranih odpadkov v preteklem letu in rezultati ocene odpadkov oziroma sortirnih analiz mešanih komunalnih odpadkov v preteklem letu, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, izdeluje pooblaščeni izvajalec.
(8) Koncesionar mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti izvajanje javne službe v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o ravnanju z odpadki.
(9) Za celovitost izvajanja javne službe iz 1. člena tega odloka koncedent zagotavlja vodenje oziroma vzdrževanje in ažuriranje katastra.
(podrobnejše vsebine katastrov)
(1) Izvajalec gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov vodi v obliki elektronske baze podatkov kataster prevzemnih mest, zbiralnic ločenih frakcij (eko otokov) in zbirnega centra.
(2) Kataster prevzemnih mest pri uporabnikih mora vsebovati najmanj sledeče podatke:
– ime in priimek ter naslov nosilca zbirnega mesta (predstavnika gospodinjstva) oziroma ime pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika z imenom in priimkom zakonitega zastopnika;
– ime poslovne enote pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika, če zbirno mesto ni na sedežu pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika;
– celoten naslov zbirnega mesta;
– število povzročiteljev, ki gravitira na zbirno mesto (število članov gospodinjstva, število zaposlenih ali število gostov);
– vrste odpadkov po klasifikacijskem seznamu odpadkov (klasifikacijska številka), ki jih povzročitelji zbirajo na zbirnem mestu;
– velikosti zabojnikov po vrstah odpadkov;
– podatek o tem ali povzročitelji, ki uporabljajo evidentirano zbirno mesto, kompostirajo biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem kompostniku;
– lokacijo prevzemnega mesta (Gauss-Krügerjeve koordinate);
– podatek o vrsti objekta, ki ga uporabljajo povzročitelji, uporabniki zbirnega mesta (enostanovanjski, večstanovanjski, poslovni, turistični …) ter
– naseljenost objekta s časovno opredelitvijo aktivnosti zbirnega mesta po vrstah odpadkov (trajno, občasno od-do, občasno 1/3 itd.).
(3) Kataster zbiralnic ločenih frakcij mora vsebovati najmanj sledeče podatke:
– številko zbiralnice ločenih frakcij;
– parcelne številke in katastrsko občino, lastništvo parcele;
– naslov zbiralnice ločenih frakcij;
– vrsto odpadkov po klasifikacijskem seznamu odpadkov (klasifikacijska številka), ki se zbirajo v zbiralnici ločenih frakcij;
– vrsto in velikost zabojnikov po vrstah odpadkov ter
– lokacijo zbiralnice ločenih frakcij (Gauss-Krügerjeve koordinate).
(4) Kataster zbirnega centra mora vsebovati najmanj sledeče podatke:
– lokacijo zbirnega centra (Gauss-Krügerjeve koordinate);
– parcelne številke in katastrsko občino;
– vrsto odpadkov po klasifikacijskem seznamu odpadkov (klasifikacijska številka), ki se zbirajo v zbirnem centru;
– vrsto in velikost zabojnikov po vrstah odpadkov.
II. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNIH SLUŽB IN UPORABO JAVNIH DOBRIN TER OBMOČJE IZVAJANJA
(pogoji izvajanja gospodarskih javnih služb)
Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za izvajanje javne službe po tem odloku so določeni v odloku, ki ureja ravnanje z odpadki na območju Občine Tržič, tem odloku ter drugih predpisih, ki urejajo področje javnih služb.
(1) Uporabnik storitev javne službe (v nadaljevanju; uporabnik) na območju občine po odloku o ravnanju z odpadki je povzročitelj skladno z določbo 9. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Tržič (Uradni list RS, št. 41/16, v nadaljevanju: Odlok), katerega delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov in je vpisan v evidenco uporabnikov, ki jo vodi izvajalec zbiranja.
(2) Gospodarska javna služba se izvaja skladno s predpisi in na krajevno običajen način.
(1) Viri financiranja storitev javne službe so:
– plačila uporabnikov po veljavnih cenah za storitev javne službe;
– sredstva občinskega proračuna;
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov;
– prihodki od prodaje ločenih frakcij kot sekundarnih surovin;
– drugi viri.
(2) Če prejme koncesionar v zvezi z uporabo javne infrastrukture ali prodajo stranskih proizvodov, ki nastajajo pri izvajanju dejavnosti in niso obvezne storitve javne službe druga sredstva, mora o njih obvestiti koncedenta in jih evidentirati med prihodke posebnih storitev za izvajanje gospodarske javne službe, ki skladno z 11. členom Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja znižujejo stroške zbiranja in lastno ceno storitve zbiranja.
(območje izvajanja koncesije)
Območje izvajanja koncesije je celotno območje Občine Tržič, če s tem odlokom ali drugimi predpisi ni določeno drugače.
(začetek, tek in trajanje koncesije)
(1) Koncesijsko razmerje za gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka nastane, koncesionar pa pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja, s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Trajanje koncesijskega razmerja za izvajanje javnih služb je 10 let od sklenitve koncesijske pogodbe (koncesijska doba).
(3) Koncesijska doba začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 20 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(4) Koncesijska doba ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(5) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi, vendar največ za polovico koncesijske dobe.
Koncesijska pogodba mora biti, v primeru odločitve Občine Tržič o podelitvi koncesije drugi osebi, z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati po izteku roka.
Koncesionar je dolžan izvajati javne službe, ki so predmet koncesije, na način, kot je določen v odlokih oziroma drugih predpisih, ki urejajo način izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije in v drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu.
(koncesionarjev pravni monopol)
(1) Koncesionar ima na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe, na celotnem območju občine, razen če ta odlok ne določa drugače:
– izključno pravico opravljati dejavnosti javne službe iz 1. člena tega odloka,
– pravico in dolžnost vzdrževanja javne infrastrukture (objektov, naprav in opreme), ki služijo za izvajanje javne službe,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar je, v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju občine in mora dejavnost javne službe opravljati v svojem imenu in za svoj račun.
(3) V izjemnih primerih lahko koncesionar v skladu s koncesijsko pogodbo, ob soglasju koncedenta in po predpisanem postopku, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine.
(4) Koncesionar je na podlagi javnega pooblastila pri izvajanju javne službe pristojen za izdajanje projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam in mnenj s področja ravnanja s komunalnimi odpadki.
(oddaja pravnih poslov tretjim osebam)
(1) Pri oddaji pravnih poslov tretjim osebam mora koncesionar ravnati skladno z načelom nediskriminatornosti.
(2) Koncesionar mora pri oddaji pravnih poslov tretjim osebam ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil.
(3) Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja storitev prek pogodbe s podizvajalcem v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
(1) Javne dobrine, ki so predmet javne službe, so vsakomur zagotovljene pod enakimi pogoji.
(2) Uporaba javnih dobrin je v obsegu, ki ga določajo zakoni, podzakonski akti in odlok, ki ureja način opravljanja dejavnosti iz 1. člena tega odloka, za uporabnike obvezna.
IV. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
(pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov)
Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.
(dolžnosti koncesionarja)
(1) Koncesionar mora uporabnikom zagotavljati kontinuirano in kvalitetno opravljanje javne službe, ki je predmet koncesije. Storitve javne službe so javne dobrine in jih mora koncesionar vsakomur zagotavljati pod enakimi pogoji.
(2) Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
– izvajati javno službo, ki je predmet koncesije, s skrbnostjo dobrega gospodarja, v skladu z zakonom, predpisi in koncesijsko pogodbo;
– zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu zakonom, predpisi in koncesijsko pogodbo;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe;
– kot dober gospodarstvenik uporabljati in vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju javne službe;
– izvajati kontrolo odpadkov in redne preglede zbiralnic ločenih frakcij in zbirnega centra;
– vzdrževati objekte in naprave javne infrastrukture tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost in uporabnost ob upoštevanju normalnega staranja;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe in koncesije;
– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo;
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe;
– pravočasno odgovoriti uporabnikom na njihove pobude in/ali pritožbe;
– oblikovati predloge cen v skladu s predpisi;
– obračunavati takse in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
– sodelovati s koncedentom pri načrtovanju, pospeševanju in razvoju javne službe ter pri pripravi projektov za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov;
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane javne službe, letna poročila ter druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
– v prvotno stanje povrniti nepremičnine, ki so potrebne za izvajanje javne službe in na katerih je izvajalec javne službe izvajal vzdrževalna in druga dela;
– obveščati koncendenta in druge pristojne inšpekcijske organe o kršitvah.
(3) Glede zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede oskrbovalnih standardov, razvrstitve objektov in naprav, vzdrževalnih in organizacijskih standardov in drugih standardov in normativov za izvajanje javne službe, se mora izvajalec javne službe ravnati po predpisih.
(interventno izvajanje javne službe)
(1) Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe.
(2) Koncesionar je dolžan vzdrževati v uporabnem stanju vse naprave, opremo in objekte javnih služb. Vse morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti na slednjih, ki utegnejo povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi, mora koncesionar odpraviti takoj oziroma v roku, ki je glede na okoliščine mogoč, od ugotovitve oziroma od ustnega ali pisnega obvestila uporabnikov ali koncedenta.
(odgovornost koncesionarja)
(1) Za izvajanje javne službe je odgovoren koncesionar. Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in na svoj račun.
(2) Koncesionar je v razmerju do koncedenta, uporabnikov in tretjih oseb, v celoti odgovoren za izvajanje javne službe tudi v primeru, če dejavnost (deloma) izvaja preko pogodbe s podizvajalci.
(3) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini Tržič, uporabnikom ali tretjim osebam.
(4) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom župana – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči Občini Tržič z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, oziroma za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe Občini Tržič, uporabnikom ali tretjim osebam).
(izvajanje drugih registriranih dejavnosti)
(1) Koncesionar lahko poleg javnih služb izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar le tako, da ne krši pravil o neposredni podelitvi koncesije in da njihovo izvajanje ne vpliva na opravljanje javnih služb.
(2) Občina Tržič kot lastnik infrastrukture izvajalcu dovoljuje izvajati dejavnost zbiranja nekomunalnih odpadkov na podlagi soglasja iz 7. člena Odloka in pod pogojem da bo izvajalec v skladu s predpisi vpisan v evidenco ministrstva, pristojnega za ravnanje z odpadki, kot zbiralec nekomunalnih odpadkov.
Koncesionar mora za javno službo iz prvega odstavka 1. člena tega odloka oziroma za izvajanje drugih registriranih dejavnosti voditi ločeno računovodstvo v skladu s predpisi in koncesijsko pogodbo.
Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, s predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da zagotavlja takšno višino cene storitev, s katero so pokriti vsi upravičeni stroški izvajanja javne službe, tako da se zagotavlja ustrezen obseg in kakovost storitev, vzdrževanje objektov, naprav in opreme, ki so namenjeni izvajanju koncesije, tako da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine;
– da zagotavlja na podlagi pogodbe pravico do uporabe javne infrastrukture v lasti Občine Tržič, proti plačilu najemnine oziroma uporabnine;
– da v primeru nezagotovitve zadostne cene storitev javnih služb subvencionira poslovanje koncesionarja;
– da pisno obvešča koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
(pravice in dolžnosti uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega, kakovostnega in nemotenega zagotavljanja storitev javne službe;
– do obračunavanja storitev javne službe, ki je predmet koncesije, po veljavnih cenah;
– do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
– vpogleda v evidence oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanje;
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem le-te pritoži koncesionarju, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s predpisi.
(3) Uporabnik iz prejšnjega odstavka tega člena, ki mu koncesionar v roku 30 dni ni odgovoril na pritožbo, se lahko v isti zadevi ponovno pritoži koncedentu.
(4) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– da upoštevajo navodila koncesionarja in omogočajo neovirano opravljanje storitev gospodarske javne službe, v skladu s predpisi;
– da redno plačujejo storitve v skladu z veljavnimi cenami;
– da prijavijo vsa dejstva, pomembna za izvajanje gospodarske javne službe oziroma sporočijo koncesionarju vsako spremembo.
(5) Če uporabnik koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, tega ne dovoli ali mu to onemogoči, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
(6) Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javnih služb oziroma, da ga sankcionira s skladu s predpisi.
(dokazovanje izpolnjevanja pogojev)
(1) Koncesionar mora pred podpisom koncesijske pogodbe dokazati:
– da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti;
– da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije;
– da razpolaga z zadostnim obsegom opreme in naprav oziroma potrebnih sredstev za delo;
– da je sposoben zagotavljati izvajanje storitev na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov;
– da zagotavlja interventno izvajanje javne službe ob vsakem času v skladu z odlokom in pogodbo;
– da zoper njega ni uveden postopek stečaja ali prisilne poravnave;
– da je finančno in poslovno usposobljen;
– da se obveže zavarovati odgovornost za škodo, ki jo z izvajanjem koncesije lahko povzroči Občini Tržič, uporabnikom ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo).
(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje koncesije, ki jih določajo drugi predpisi.
(določitev koncesionarja)
(1) O izbiri koncesionarja odloči direktor občinske uprave z upravno odločbo po Zakonu o splošnem upravnem postopku.
(2) O pritožbi zoper odločbo iz prejšnjega odstavka tega člena odloča župan.
(3) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(3) S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe.
(razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
(1) Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena, se v primeru, kadar koncesijska pogodba določa za koncesionarja strožje obveznosti kot koncesijski akt, uporablja koncesijska pogodba.
S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa vprašanja koncesijskega razmerja, in sicer:
– vsebino, obliko in namen koncesije;
– razmerja v zvezi s sredstvi, ki jih vloži koncedent;
– način in roke plačil in morebitne varščine;
– medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter objektov koncesije;
– spremembe v družbi koncesionarja, o katerih mora ta pridobiti soglasje koncedenta;
– možnost vstopa v koncesijsko razmerje namesto dosedanjega koncesionarja;
– pogodbene kazni ter razloge za odpoved, razvezo in razdrtje pogodbe ter pravice in obveznosti pogodbenih strank v takih primerih;
– pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javne službe;
– pogoje za oddajo poslov podizvajalcem;
– dolžnost koncesionarja poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe na način in pod pogoji, določenimi v koncesijskem aktu;
– način finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta;
– pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne službe;
– medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem ali neizvajanjem javne službe;
– razmerja ob spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah;
– način spreminjanja koncesijske pogodbe;
– prenehanje koncesijske pogodbe in njegove posledice ter njeno morebitno podaljšanje;
– posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti koncedenta;
– prenos objektov in naprav in način določitve višine morebitnih povračil v primeru prenehanja koncesije.
(pristojni organ za izvajanje koncesije)
Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo, je občinska uprava.
(javna pooblastila koncesionarju)
(1) Koncesionar pridobi pravico in dolžnost izvajati naslednja javna pooblastila:
– izdajati projektne pogoje;
– izdajati soglasja k projektnim rešitvam;
– podajati smernice in mnenja;
v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
(2) O načinu izvajanja javnih pooblastil in o plačilu stroškov zaradi izvajanja javnih pooblastil se pogodbeni stranki dogovorita s posebno pogodbo.
(nadzor nad izvajanjem javne službe)
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesionirane javne službe in podeljene koncesije, poleg nadzora, ki je določen v drugih predpisih, lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem koncesije, zlasti finančni nadzor, nadzor nad zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja koncesije, nadzor poslovanja koncesionarja, nadzor vodenja predpisanih evidenc ter nadzor vseh drugih okoliščin v zvezi z izvajanjem koncesije.
(2) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojna strokovna služba koncedenta, v okviru svojega delovnega področja. Koncesionar mora pristojni strokovni službi na zahtevo v roku največ 8 dni posredovati informacijo o poslovanju in omogočiti delavcem strokovne službe koncedenta vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije in vpogled oziroma nadzor nad izvajanjem dejavnosti, ki so predmet koncesije. Koncesionar je na zahtevo koncedenta le-temu dolžan predložiti poročila o opravljenih in potrebnih delih, o organizacijskih ukrepih in o okoliščinah v zvezi z izvajanjem koncesije.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. Nadzor se praviloma vrši v poslovnem času koncesionarja in mora potekati tako, da ne ovira dejavnosti koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. Koncesionar mora sodelovati z izvajalci nadzora, dati vsa potrebna pojasnila ter omogočiti pregled vseh objektov, opreme in naprav ter vse dokumentacije v zvezi z izvajanjem koncesije. O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta koncesionar in predstavnik koncedenta.
(4) Koncedent lahko po potrebi za nadzor nad izvajanjem koncesije pooblasti tudi druge pristojne organe in službe.
(5) V primeru ugotovljenih nepravilnosti lahko pristojni organi izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta, drugih predpisov, ki urejajo javno službo in koncesijske pogodbe.
(1) Nadzor nad izvajanjem podeljene koncesije izvaja pristojni občinski organ, v okviru svojega delovnega področja.
(2) Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka izvaja Medobčinski inšpektorat Kranj v skladu z veljavnimi predpisi in tem odlokom, ki je tudi pristojen za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
(1) Finančni nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni občinski organ.
(2) Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem finančnega in strokovnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
VII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha:
1. s prenehanjem koncesijske pogodbe:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena koncesijska pogodba,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo koncesijske pogodbe,
2. s prenehanjem koncesionarja,
3. z odvzemom koncesije,
4. z odkupom koncesije.
(2) Ob prenehanju koncesijskega razmerja mora koncesionar predati koncedentu brezplačno in v uporabnem stanju vso opremo, naprave in objekte infrastrukture javne službe, ki jih je za namen opravljanja storitev javne službe zagotovil koncedent.
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
(odstop koncedenta od koncesijske pogodbe)
(1) Koncedent lahko od koncesijske pogodbe odstopi:
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov ali upravnih aktov, izdanih v zvezi z izvajanjem koncesije, na podlagi katere se utemeljeno dvomi o nadaljnjem pravilnem izvajanju koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja škoda uporabnikom njegovih storitev, tretjim osebam ali koncedentu,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar ne bo izpolnil svoje obveznosti iz koncesijske pogodbe (npr. če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek, če je koncesionar kratkoročno ali dolgoročno plačilno nesposoben, če ne dosega kapitalske ustreznosti, kot jo opredeljuje Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP itd.),
– v primerih, ki jih določa koncesijska pogodba.
(2) Pogoji iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna oziroma ko postane pravnomočna odločba o plačilu odškodnine za povzročeno škodo.
(3) Okoliščine izpolnitve pogojev iz tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
(4) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prvega odstavka tega člena, lahko začne koncedent s postopkom odstopa od koncesijske pogodbe, ki poteka na naslednji način:
– po izpolnitvi kateregakoli pogoja iz prvega odstavka tega člena koncedent pošlje koncesionarju priporočeno po pošti pisno izjavo o odstopu od koncesijske pogodbe, ki mora biti obrazložena (obrazloženost izpolnitve pogoja za odstop od pogodbe);
– odstopna izjava začne učinkovati s prejemom odstopne izjave s strani koncesionarja, s tem dnem pa se koncesijska pogodba šteje za razvezano.
(5) Kljub razvezi koncesijske pogodbe, je koncesionar dolžan opravljati gospodarsko javno službo, dokler koncedent ne sklene nove koncesijske pogodbe po predpisanem postopku z novim koncesionarjem oziroma dokler koncedent ne zagotovi izvajanja gospodarske javne službe na drug predpisan način, vendar največ 1 leto od dne razveze koncesijske pogodbe.
(odstop koncesionarja od koncesijske pogodbe)
(1) Koncesionar lahko od koncesijske pogodbe odstopi, če koncedent ne izpolnjuje obveznosti iz koncesijske pogodbe in to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe. Okoliščine izpolnitve tega pogoja se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
(2) Od koncesijske pogodbe koncesionar ne more odstopiti, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(3) V primeru izpolnitve pogoja iz prvega odstavka tega člena, lahko koncesionar začne s postopkom odstopa od koncesijske pogodbe, ki poteka na naslednji način:
– po izpolnitvi pogoja iz prvega odstavka tega člena koncesionar pošlje koncedentu priporočeno po pošti pisni poziv na odpravo ovir, ki koncesionarju onemogočajo izvajanje koncesijske pogodbe ter mu za to določi primeren rok, ki ne sme biti krajši od 6 mesecev;
– kolikor koncedent v postavljenem roku ne odpravi ovir, ki koncesionarju onemogočajo izvajanje koncesijske pogodbe, koncesionar pošlje koncedentu po pošti priporočeno izjavo o odstopu od koncesijske pogodbe, ki mora biti obrazložena (obrazloženost izpolnitve pogoja za odstop od pogodbe);
– odstopna izjava začne učinkovati s prejemom odstopne izjave s strani koncedenta, s tem dnem pa se koncesijska pogodba šteje za razvezano.
(4) Kljub razvezi koncesijske pogodbe je koncesionar dolžan opravljati gospodarsko javno službo dokler koncedent ne sklene nove koncesijske pogodbe po predpisanem postopku z novim koncesionarjem oziroma dokler koncedent ne zagotovi izvajanja gospodarske javne službe na drug predpisan način, vendar največ 1 leto od dne razveze koncesijske pogodbe.
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe predvsem v primeru, če ugotovita, da je zaradi spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
(3) Stranki lahko sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo tudi v primeru spremenjenih okoliščin, kot jih opredeljuje 42. člen tega odloka.
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, preoblikovanje). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta in koncesijske pogodbe, od koncesijske pogodbe odstopi.
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne izvajati koncesije skladno s tem odlokom in koncesijsko pogodbo v roku 20 dni po sklenitvi koncesijske pogodbe,
– če je v javnem interesu, da se dejavnosti prenehajo izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba.
(2) Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije po prvi alineji prvega odstavka tega člena ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema koncesije po drugi alineji prvega odstavka tega člena, je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi.
Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo gospodarsko javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi odkup koncesije. Odločitev o odkupu koncesije mora sprejeti Občinski svet Občine Tržič, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja gospodarske javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in se uveljavi v razumnem roku, ki ne sme trajati dlje kot 3 mesece.
VIII. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javnih služb ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesioniranih javnih služb v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Štab civilne zaščite Občine Tržič ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Štab civilne zaščite Občine Tržič nadzor nad izvajanjem ukrepov.
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
(3) Določili iz prvega in drugega odstavka se smiselno uporabljata tudi za pravice koncedenta v razmerju do koncesionarja v primeru nastopa spremenjenih okoliščin.
IX. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se uporablja pravni red Republike Slovenije.
(arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
(1) S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna slovenska arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.
(2) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Do pričetka izvajanja javne službe s strani koncesionarja po tem odloku, izvaja omenjeno javno službo Komunala Tržič d.o.o., na podlagi 26.a člena Odloka o ustanovitvi podjetja »Komunala Tržič d.o.o.« (Uradni list RS, št. 18/14, 42/14).
(razveljavitev predpisov)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o koncesiji za izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Tržič (Uradni list RS, št. 45/11).
(pričetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0005/2016
Tržič, dne 26. maja 2016
mag. Borut Sajovic l.r.
