Na podlagi drugega odstavka 37. člena in na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12) v zvezi s 27. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije
o državnem prostorskem načrtu za dograditev avtocestnega predora Karavanke
(podlaga državnega prostorskega načrta)
(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) sprejme državni prostorski načrt za dograditev avtocestnega predora Karavanke (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.
(3) Državni prostorski načrt so v maju 2016 pod št. 14032 izdelali ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje, d. o. o., Prostorsko načrtovanje Aleš Mlakar, s. p., in PNZ svetovanje projektiranje, d. o. o.
(1) Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja in nadzor.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnemu za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora, v občinah Jesenice in Kranjska Gora.
(3) Za ta državni prostorski načrt je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
(4) Postopek presoje vplivov na okolje je bil izveden. Pridobljena je bila Odločba o okoljevarstvenem soglasju št. 35402-35/2014-110 z dne 16. 5. 2016.
(5) Oznake, navedene v 8., 9., 10., 11., 14., 17., 18., 19., 20., 21., 23., 24., 28., 29., 33. in 40. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
(načrtovane prostorske ureditve)
S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo naslednje prostorske ureditve:
– dograditev avtocestnega predora Karavanke,
– ureditve na območju portala z gradnjo portalnega objekta in servisnih cest ter površine za vzletanje in pristajanje helikopterjev na portalnem platoju,
– dograditev odseka avtoceste A2 predor Karavanke–Obrežje, odsek: 0601 meja A (predor)–Hrušica, v štiripasovnico v dolžini okvirno 620 m,
– ureditev lokacij za vnos viškov zemeljskega izkopa v tla (v nadaljnjem besedilu: lokacije viškov izkopa) z ureditvami na dovoznih poteh do teh lokacij,
– gradnja nadomestnega mostu M2,
– rekonstrukcija dovozne ceste do vodohrana Presušnik,
– krajinske ureditve obcestnega prostora in lokacij viškov izkopa,
– ureditev pripadajoče in prilagoditev obstoječe prometne, energetske in komunalne infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij,
– drugi ukrepi in ureditve, povezani z načrtovanimi ureditvami.
III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(območje državnega prostorskega načrta)
(1) Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega:
1. območje dograditve avtoceste A2 (predor Karavanke–Lesce) in ureditve na območju portala, vključno s pripadajočimi krajinskimi ureditvami ter ureditvami pripadajoče in prilagoditvami obstoječe prometne, energetske in komunalne infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij v:
– k. o. Dovje (2171) na naslednjih zemljiščih ali delih zemljišč: 484/2, 484/5, 484/7, 484/8, 484/9, 484/11, 484/12, 484/13, 484/14, 486/1, 487/2, 487/3, 487/4, 487/5, 487/6, 487/8, 487/10, 490/173, 1982/5, 2021/3, 2021/4, 2021/6, 2021/7, 2021/8, 2021/9, 2064/3, 2064/12, 2073/15, 2073/23, 2073/24;
– k. o. Hrušica (2172) na naslednjih zemljiščih ali delih zemljišč: 207/52, 207/53, 412/6, 430/6, 457/4, 457/5, 457/11, 457/12, 457/13, 457/16, 457/17, 457/18, 457/20, 457/35, 459/2, 459/6, 459/11;
2. območje naslednjih lokacij viškov izkopa, vključno s pripadajočimi krajinskimi ureditvami, ureditvami na dovoznih poteh do teh lokacij in prilagoditvami obstoječe, energetske in komunalne infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij:
a) lokacija 1a, ki obsega zemljišča ali dele zemljišč v k. o. Hrušica (2172) 457/16, 457/19, 457/32, 462;
b) lokacija 4, ki obsega zemljišča ali dele zemljišč v k. o. Dovje (2171): 1532/129, 1565/3, 1572/1, 1573, 1575, 1576, 1577, 1578/1, 1578/2, 1579/1, 1579/2, 1579/3, 1580, 1581, 1582, 1583, 1584, 1585, 1586, 1918/2, 2024/7, 2024/8, 2024/22, 2024/23, 2024/24, 2024/25, 2024/26, 2024/27, 2064/7, 2064/8, 2064/11, 2064/12;
c) lokacija 5, ki obsega zemljišča ali dele zemljišč v k. o. Gozd (2170): 508/22, 655/3;
d) lokacija A, ki obsega zemljišča ali dele zemljišč v k. o. Podmežakla (2638): 803/5, 804/1, 804/6, 809, 817/16, 866/12, 867/8, 867/16, 869/2, 869/3, 869/4;
d) lokacija C, ki obsega zemljišča ali dele zemljišč v k. o. Hrušica (2172): 430/6, 457/16, 457/19, 457/30, 457/31;
e) lokacija G, ki obsega zemljišča ali dele zemljišč v k. o. Hrušica (2172): 194/4, 194/5, 195/4, 195/8, 195/9, 195/10, 195/11, 196/9, 196/10, 202, 206/3, 206/4, 206/5, 430/5, 430/6, 458/2, 458/3, 458/4, 459/10, 459/11, 459/12, 459/2, 459/6, 459/8, 459/9, 465, 466/1;
f) lokacija M, ki obsega zemljišča ali dele zemljišč v naslednjih k. o.:
– k. o. Dovje (2171): 484/5, 486/1, 486/2, 487/2, 2021/3, 2064/12;
– k. o. Hrušica (2172): 430/6;
3. območje rekonstruirane dovozne ceste do vodohrana Presušnik na zemljiščih ali delih zemljišč v k. o. Dovje (2171): 487/1, 490/172, 490/174, 490/175, 539, 1982/1, 2067/1, 2067/2, 2067/3;
4. območje mostu M2, vključno z ureditvami pripadajoče in prilagoditvami obstoječe energetske in komunalne infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij na zemljiščih ali delih zemljišč v k. o. Hrušica (2172): 253/1, 254/2, 419/5, 419/9, 429/2, 429/16, 429/25, 430/6, 431/1, 457/19, 462, 463.
(2) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje tega območja v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karta Območje državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, listi št. 3/1 in 3/2).
(1) Na območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo ali omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč:
– zemljišča za izgradnjo dograditve avtoceste, ureditve na portalnem območju, rekonstrukcijo dovoznih cest do lokacij viškov izkopa in dovozne ceste do vodohrana Presušnik so območja izključne rabe za prometno infrastrukturo;
– zemljišča, na katerih so načrtovane prestavitve in novogradnje gospodarske javne infrastrukture izven območij izključne rabe za prometno infrastrukturo, so območja omejene rabe;
– zemljišča na območju lokacij viškov izkopa so območja začasne rabe v času gradnje.
(2) Pogoji za ureditve na zemljiščih omejene rabe so določeni v 15., 16. do 23. členu in 41. členu te uredbe.
IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
(dograditev avtocestnega predora Karavanke)
(1) Vzhodno od obstoječe predorske cevi se vzporedno z njo dogradi druga predorska cev v dolžini okvirno 3530 m z normalnim prečnim profilom širine 10 m, ki ga sestavljajo naslednji elementi: vozna pasova, robni pas in vzdrževalni hodnik. Prečni profil je razviden iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karta Karakteristični prečni profili cest, list št. 2.4). Na predpisanih varnostnih razdaljah se uredijo odstavne niše. Uredijo se prečniki za evakuacijo, intervencijo in prezračevanje.
(2) Vertikalni in horizontalni elementi se načrtujejo z upoštevanjem projektne hitrosti 100 km/h.
(1) Pred vstopom v načrtovano predorsko cev se v skladu s prvim odstavkom 13. člena in 26. člena te uredbe izvede nov portalni objekt z galerijo, ventilatorsko postajo ter delno rušitvijo in dozidavo obstoječe pogonske centrale. Osnovni tlorisni in višinski gabariti se prilagajajo prostemu profilu avtoceste in obstoječemu portalnemu objektu in so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karta Ureditvena situacija, list št. 2.1/1).
(2) Na obstoječem portalnem objektu se v skladu s 26. členom te uredbe izvedejo vzdrževalna dela in celovita prilagoditev objekta zaradi namestitve opreme predora in avtoceste ter gradnje novega portalnega objekta, vključno s potrebnimi posegi v konstrukcijo objekta.
(3) Na portalnem platoju med portalnim objektom in regionalno cesto R1-201 se izvedejo naslednje poti za interventne, servisne in vzdrževalne službe, ki se dimenzionirajo v skladu z merodajnim vozilom:
– izvoz za zimsko službo iz območja galerije v dolžini okvirno 210 m,
– dostop za vzdrževalce med obema smernima voziščema avtoceste v skupni dolžini okvirno 280 m,
– prehod preko ločilnega pasu avtoceste v obliki »križa«.
(4) Na portalnem platoju se uredi površina za vzletanje in pristajanje helikopterjev z dostopno potjo. Uredi se na okvirni nadmorski višini 616 m, z zunanjim premerom okvirno 40 m. Na območju priletnih in vzletnih ravnin se zagotovijo proste poti brez ovir.
(5) Portalno območje se ogradi z žično ograjo višine 2 m.
(1) Odsek avtoceste A2 predor Karavanke–Obrežje, odsek: 0601 meja A (predor)–Hrušica, se od cestninske postaje Hrušica do načrtovane predorske cevi dogradi z drugo polovico avtoceste v dolžini okvirno 620 m. Od platoja cestninske postaje Hrušica poteka v vzponu, nato višinsko sledi robu obstoječega smernega vozišča, premosti Savo Dolinko in regionalno cesto R1-201 z mostom M1, se nato usmeri v koridor obstoječe servisne izvozne ceste iz galerije obstoječega portalnega objekta in se zaključi z iztekom v novo predorsko cev. Višinski potek je razviden iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karta Vzdolžni prerez avtoceste, list št. 2.5).
(2) Vertikalni in horizontalni elementi se načrtujejo z upoštevanjem projektne hitrosti 100 km/h.
(3) Prečni profil se spreminja vzdolž celotnega odseka in prilagaja vključitvi na plato cestninske postaje Hrušica, ureditvam v galeriji portalnega objekta, vključitvi v predor in možnosti vzpostavitve štiripasovnega dvosmernega prometa za preusmeritev vozil v času vzdrževalnih del. Prečni profili so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karta Karakteristični prečni profili cest, list št. 2.3).
(4) Ob južni strani avtoceste na lokaciji viškov izkopa G se uredijo površine in prostori, namenjeni prodaji vinjet in elektronskim medijem za cestninjenje. Varovalna ograja avtoceste se prestavi ob južno stran teh površin.
(1) Uredi se naslednjih šest lokacij viškov izkopa:
– lokacija 4 na degradiranem območju ob Savi Dolinki vzhodno od Mojstrane s priključkom na regionalno cesto RT-908;
– lokacija 5 na degradiranem območju pred čistilno napravo vzhodno od Gozd – Martuljka, z dovozom preko nekategorizirane ceste, načrtovane za rekonstrukcijo, ki se priključuje na regionalno cesto R1-201;
– lokacija A ob vzhodnem robu počivališča Jesenice, z dovozom z javne poti JP 652401;
– lokacija C ob avtocestnem izvozu Jesenice zahod, z dovozom z nekategorizirane ceste, ki poteka vzdolž desnega brega Save Dolinke;
– lokacija G ob avtocesti nasproti cestninske postaje Hrušica, z dovozom preko načrtovane ceste, ki se preko novega mostu M3 priključuje na regionalno cesto R1-201;
– lokacija M med regionalno cesto R1-201 in Savo Dolinko pri portalnem območju, z dovozom z regionalne ceste R1-201.
(2) Lokacija 1a na območju Plavških travnikov se nameni začasnemu skladiščenju viškov zemeljskega izkopa v času gradnje, po končani gradnji se na njej vzpostavi prvotno stanje. Dovoz je z nekategorizirane ceste, ki poteka vzdolž desnega brega Save Dolinke.
(3) Oblikovanje reliefa in zasaditev na lokacijah viškov izkopa se izvede v skladu s 14. členom te uredbe.
(4) Lega, kapacitete in krajinska ureditev lokacij viškov izkopa so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karta Ureditvena situacija, list št. 2.1/2).
(5) Lokacije viškov izkopa je dopustno zapolniti v celoti, zapolniti deloma ali opustiti, če se v naslednjih fazah načrtovanja izkaže, da zapolnjevanje lokacije ni potrebno ali smiselno. V primeru vnosa viškov zemeljskega izkopa v tla na lokacijah viškov izkopa C in 5 se le-ti zapolnijo v celoti, ostale je dopustno zapolniti delno, pri čemer se pri njihovi končni ureditvi smiselno povzemajo ureditve iz 14. člena te uredbe. Viške zemeljskega izkopa je dopustno sprotno vgrajevati tudi na območjih drugih prostorskih ureditev in območjih, kjer je skladno s prostorskim aktom ali izdano rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin predvidena in določena končna sanacija pridobivalnega prostora, in sicer pod pogojem, da ima prevzemnik viškov materiala pridobljena ustrezna dovoljenja.
(kategorizirane in nekategorizirane ceste)
(1) Izvede se dovozna cesta do lokacije viškov izkopa G in avtocestne baze Hrušica preko mostu M3, s širino vozišča 6 m na kraku do avtocestne baze Hrušica in širino vozišča 3,5 m na kraku do lokacije viškov izkopa G.
(2) Izvedejo se rekonstrukcije naslednjih cest:
– odseka regionalne ceste R1-201 (Mojstrana–Hrušica) za dostop do lokacije viškov izkopa M z ureditvijo pasu za leve zavijalce;
– lokalne ceste LC 152161, vključno s križiščem z javno potjo JP 653611 na levem bregu in križiščem z nekategorizirano cesto na desnem bregu Save Dolinke;
– nekategorizirane dovozne ceste do lokacije viškov izkopa 5 z razširitvijo vozišča in spremembo nivelete ceste, uvoz za tovorna vozila v času gradnje se omogoči preko obstoječega parkirišča ob regionalni cesti R1-201 (Mojstrana–Hrušica);
– gozdne ceste GC 02387 do vodohrana Presušnik, s širino vozišča 3,5 m, na okvirno vsakih 200 m se izvedejo izogibališča, na koncu ceste se uredi obračališče, sanira se plaz, labilne brežine se sanirajo in protierozijsko utrdijo.
(3) Zgradijo se priključki lokacij viškov izkopa 1a, 4, A, C, G in M na kategorizirane ali nekategorizirane ceste, ki se dimenzionirajo v skladu z merodajnim vozilom.
(4) Izvedejo se le tiste rekonstrukcije cest, ki so povezane z izbranimi lokacijami viškov izkopa v zvezi s petim odstavkom 9. člena te uredbe.
(1) Zgradijo se trije premostitveni objekti preko Save Dolinke:
– viadukt na avtocesti (most M1),
– nadomestni most (most M2) na lokalni cesti LC 152161, obstoječi most pa se odstrani,
– most na dovozni cesti do lokacije viškov izkopa G in avtocestne baze Hrušica (most M3).
(2) Lega in dimenzije premostitvenih objektov iz prejšnjega odstavka tega člena so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karta Ureditvena situacija, list št. 2.1/1).
(tehnični elementi nasipov in vkopov cest)
(1) Nasipi cest se izvedejo v naklonu največ 2:3. Nasipi, višji od 7 m, se izvedejo z vmesno bermo širine 3 m. Vkopi cest se izvedejo v naklonu med 1:2 in 2:3.
(2) Na odsekih, kjer so nakloni strmejši, se brežine dodatno zavarujejo ali pa se izvedejo podporne ali oporne konstrukcije. Podporni konstrukciji se izvedeta ob avtocesti okvirno med km 8+250 in km 8+450 in med km 8+050 in km 8+100, oporna konstrukcija pa ob servisni cesti za izvoz zimske službe iz galerije portalnega objekta v dolžini okvirno 70 m.
(3) Na gozdni cesti GC 02387 do vodohrana Presušnik se zaradi nestabilnosti tal izvedejo podporne in oporne konstrukcije z uporabo pilotnih sten (lesenih ali betonskih), žičnih mrež in brizganega betona, pasivnih in aktivnih sider.
(pogoji za arhitekturno oblikovanje)
(1) Portalni objekt izhaja iz arhitekture obstoječega portalnega objekta, vključno s ponovitvijo stavbnega volumna ter na način, da območje portala deluje kot skladna celota.
(2) Konstrukcijski elementi drugih objektov se oblikujejo minimalistično, racionalno, v skladu z arhitekturnim oblikovanjem portalnega objekta. Oporniki mostov morajo biti oblikovani z ravnimi trikotnimi površinami. Krilni zidovi in končni oporniki morajo biti oblikovani v skladu z ureditvami brežin vodotoka.
(3) Arhitekturne rešitve za ureditve, načrtovane z državnim prostorskim načrtom, se določijo v arhitekturnem načrtu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(pogoji za krajinsko oblikovanje)
(1) Brežine ježe ob portalnem objektu se sanirajo v obstoječih naklonih in zasadijo z avtohtono gozdno vegetacijo. Drevesne vrste obstoječega gozdnega sestoja se sadijo na ježi terase, spodnji rob ježe se zasadi z grmovnimi vrstami, ki tvorijo gozdni rob.
(2) Krajinska ureditev obcestnega prostora od cestninske postaje Hrušica in do portalnega objekta sledi vzorcu vegetacije na tem območju. Zasadijo se linijske, neformalne gruče pionirske in obvodne vegetacije ob brežinah in vodotoku. Močnejša poteza zrele drevesne vegetacije se zasadi med avtocestno bazo Hrušica in avtocesto.
(3) Lokacije viškov izkopa se uredijo na naslednji način:
– lokacija 4: relief se oblikuje z dvema vzpetinama s spremenljivimi nakloni, okvirne višine 40 m in z vmesno grapo; na severni strani se mehko oblikovana brežina izteče do javne poti, na južni strani se relief naveže na obstoječe pobočje; ozek pas ob javni poti se zatravi, ostalo območje se zasadi z drevesno in grmovno vegetacijo;
– lokacija 5: relief se oblikuje z več etažami, z brežinami v pretežnem naklonu 2:3, na robovih se naveže in prilagodi okoliškemu reliefu, izvede se zvezen prehod v raščen teren z zaokrožitvami na zgornjem robu in peti brežine; spodnji del brežine se zatravi, novo nasutje se v celoti zasadi z gozdno vegetacijo;
– lokacija A: relief se oblikuje z nasutjem na severu do odvodnega jarka in kote avtoceste, na jugu do kote naravne ježe in postopnim prehodom v naravni relief; ohranja se videz odprte, široke izravnane doline brez zaobljenih linij; površina je ravna in se zatravi;
– lokacija C: relief se oblikuje z nasutjem do višine kote avtoceste, brez zaobljenih linij, zgornja ploskev se na južni in zahodni strani višinsko naveže na koto rampe avtocestnega priključka, na severni strani z brežino v naklonu 1:2 na koto nekategorizirane ceste; severozahodni rob brežine ob stiku z mostom se v krajši liniji zasadi z grmovno vegetacijo, ostala površina se zatravi;
– lokacija G: relief se oblikuje v podolgovato obliko nasutja do višine kote avtoceste; ohranja se videz odprte, široke izravnane površine brez zaobljenih linij; površina je ravna in se zatravi;
– lokacija M: relief se oblikuje z nižjim nasutjem v etažah zaobljenih linij, ki v horizontalni in vertikalni smeri sledijo reki Savi Dolinki; z brežinami spremenljivih naklonov od 1:4 do 2:1; celotna površina se zatravi ali se zasadi do rečnega brega s pionirsko gozdno in obrežno vegetacijo.
(4) Zasaditve se izvedejo z avtohtonimi in rastiščnim razmeram prilagojenimi rastlinskimi vrstami. Uporabi se gozdarska kakovost drevesnih sadik. Zatravitev se izvede s travno-zeliščno mešanico.
(5) Pri zasaditvah se upošteva potek cevovodov in kablovodov gospodarske javne infrastrukture.
(6) Zasaditev mora zagotavljati prometno varnost, predvsem zadostno polje preglednosti cest in cestnih priključkov ter zadosten odmik večjih dreves od vozišča.
(7) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za prostorske ureditve, načrtovane s tem državnim prostorskim načrtom, mora vsebovati načrt krajinske arhitekture, ki je izdelan v skladu s tem državnim prostorskim načrtom.
(drugi dopustni posegi in dopustne dejavnosti)
(1) Na območju državnega prostorskega načrta so dopustni tudi naslednji posegi, pod pogojem, da ne ovirajo gradnje in obratovanja prostorskih ureditev, ki so predmet tega državnega prostorskega načrta:
– gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev obstoječe gospodarske javne infrastrukture in povečanje njene zmogljivosti glede na prostorske in okoljske možnosti,
– urejanje vodotokov,
– izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov ter opravljanje del, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist.
(2) Za vse posege se pridobi soglasje investitorja oziroma, če so načrtovane prostorske ureditve že zgrajene in predane v uporabo, njenega upravljavca.
(3) Za vse posege na območjih kulturne dediščine, na območjih, pomembnih za ohranjanje narave, in na vodnih zemljiščih se pridobi soglasje projektnih soglasodajalcev, v katerih pristojnosti posegajo ti posegi.
V. POGOJI GLEDE KRIŽANJ OZIROMA PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJE
(1) Skupni pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so:
– projektiranje in gradnja posameznih križanj, vzporednih potekov, morebitnih začasnih prestavitev med gradnjo, trajnih prestavitev, zaščita gospodarske javne infrastrukture in priključitve nanjo se izvedejo v skladu s projektnimi pogoji upravljavcev in v skladu z geološko-hidrološkimi razmerami območja,
– trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur,
– če se med gradnjo ugotovi, da je treba posamezen infrastrukturni vod zaščititi ali začasno ali trajno prestaviti, se to naredi v skladu s soglasjem lastnika oziroma upravljavca tega voda,
– pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem,
– načrtovana prestavitev obstoječe gospodarske javne infrastrukture se izvede tako, da se najprej zgradi nova, nato se izvede prevezava obstoječe in šele nato ukinitev obstoječe gospodarske javne infrastrukture,
– odstranijo se priključki objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, ki ne služijo več svoji funkciji,
– gradnja gospodarske javne infrastrukture se izvede tako, da ne prizadene varovanih značilnosti kulturne dediščine.
(2) Novogradnje in prestavitve objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra in priključki nanjo ter vsa križanja z objekti gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karta Ureditvena situacija gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, listi št. 2.2/1 in 2.2/2).
(odvajanje padavinskih in odpadnih vod)
(1) Odvodnja padavinskih vod s cestišča odprtega dela avtoceste se uredi kot kontrolirana odvodnja, delno z jarki in delno z meteorno kanalizacijo. Voda se odvede preko sistema jarkov v zadrževalnik in nato preko lovilca olj s koalescentnim filtrom v obstoječ prepust pod regionalno cesto in v Savo Dolinko. Izvedeta se niza meteorne kanalizacije, ki se iztečeta v lovilec olj s koalescentnim filtrom.
(2) Odpadne vode s cestišča predora se odvajajo preko votlih betonskih robnikov, položenih ob cestišče v nov zbiralnik odpadnih vod kapacitete 100 m3, ki se uredi na platoju vzhodno od portalnega objekta predora. Na izpustu se zbiralnik odpadnih vod opremi z lovilcem olj in peščenim filtrom, glavni zbiralni bazen pa z merilno opremo za avtomatsko kemijsko analizo vode. Zasun na izpustu se odpre šele, ko se prek kemijskih analiz dokaže sprejemljivost vode za izpust v okolje, v nasprotnem primeru se izvede izčrpavanje in odvoz tekočin ali izpust v kanalizacijo preko črpališča in preko mostu M3. Čista voda se preko jarka odvaja v Savo.
(3) Vsi elementi infrastrukture za odvodnjavanje se v predoru izvedejo vodotesno. Lovilci olj se morajo redno pregledovati, čistiti in v primeru poškodb takoj sanirati.
(4) Padavinska voda s strešin portalnega objekta se odvede preko peskolovov v obstoječo meteorno kanalizacijo.
(5) Vzdolž dovozne ceste do vodohrana Presušnik se uredi odvodnjavanje z betonsko muldo, pod katero se vgradi drenažna cev. Padavinska voda se spelje preko cestnih izpustov po brežini.
(1) Na vsaki strani predorske cevi se vgradijo drenažne cevi za odvodnjo zalednih hribinskih vod, ki se na območju portalnega objekta priključijo na obstoječi sistem odvodnje hribinskih vod.
(2) Ob temeljih portalnega objekta se izvedejo drenaže, ki se speljejo v jaške. Zaledna hribinska voda z območja portalnega objekta se iz jaškov spelje v obcestni jarek servisne ceste ob vzhodni strani objekta.
(3) Pred začetkom vnosa viškov v tla se na lokaciji viškov izkopa C jarek v okvirni dolžini 90 m prestavi na zahodni rob lokacije, izvede se z dvema stopnjama s tolmuni. Obstoječi jarek, vključno s prepustoma, se zasipa. Na lokaciji viškov izkopa 4 se izvede jarek med dvema vzpetinama na novo oblikovanega reliefa vnosa viškov izkopa. Na lokaciji viškov izkopa A se obstoječi jarek očisti in brežine se zavarujejo s kamni.
(omrežje odvajanja komunalnih vod)
(1) Izvede se priključek portalnega objekta na omrežje odvajanja odpadnih komunalnih vod.
(2) Na obstoječem omrežju odvajanja odpadnih komunalnih vod se izvedeta naslednja ukrepa:
– tlačni kanalizacijski vod vzdolž regionalne ceste R1-201 pod mostom M1 in pri mostu M3 se prestavi tako, da poteka izven konstrukcijskih elementov obeh mostov,
– tlačni kanalizacijski vod na območju mostu M2 se prestavi na novo mostno konstrukcijo,
– gravitacijski kanalizacijski vod na lokaciji viškov izkopa C se prestavi ob rampo avtocestnega izvoza Jesenice zahod.
(1) Za odvodnjo pitne vode iz zajetja Predor Karavanke se izvede vodovod DN250, ki poteka preko prečnika v novo predorsko cev, nato po novi predorski cevi do novega vodovodnega jaška v zelenici ob novem portalnem objektu. Za odvodnjo pitne vode iz novega vodnega vira se izvede vodovod DN250, ki poteka po novi predorski cevi do novega vodovodnega jaška v zelenici ob novem portalnem objektu. V novem vodovodnem jašku se vodovoda združita in potekata kot en vodovod DN300 najprej vzdolž zahodne strani avtoceste, nato vzdolž vzhodne, mimo površine za vzletanje in pristajanje helikopterjev, preko mostu M3 do novega vodovodnega jaška in nato vzdolž prestavljenih vodovodov do prevezave na obstoječi vodovod Karavanke LTŽ250. Pred združitvijo obeh vodovodov se iz vodovoda iz zajetja Predor Karavanke izvede vodovod DN250 do obstoječega vodovodnega jaška pred obstoječim portalnim objektom. Vodovodi se pri poteku pod cestami ustrezno zaščitijo.
(2) Izvede se priključek portalnega objekta na vodovodno omrežje.
(3) Izvede se naslednje vodovodno hidrantno omrežje:
– vodovod za hidrantno omrežje nove predorske cevi od priključnega jaška na območju portalnega objekta,
– vodovod za hidrantno omrežje od priključnega jaška na območju portalnega objekta vzdolž avtoceste v dolžini okvirno 180 m,
– zamenjava obstoječega vodovoda DN150 od ventilskega jaška na portalu do vodohrana Presušnik z novim istih dimenzij, vzporedno z njim se izvede tlačni vod DN80 od obstoječega črpališča na območju portalnega objekta do vodohrana Presušnik,
– ukine se obstoječe hidrantno omrežje na območju portalnega objekta ter se zgradi novo dimenzije DN100 od črpališča, preko ventilskega jaška do priključnega jaška, v dolžini okvirno 190 m; izvede se nov ventilski jašek.
(4) Na obstoječem vodovodnem in hidrantnem omrežju se izvedejo naslednji ukrepi:
– vodovodi DN400 in 2 × DN150 na območju mostu M2 se pred njegovo zamenjavo prestavijo,
– vodovoda Peričnik DN400 in Mlaka DN150 vzdolž nove dovozne ceste do lokacije za vnos viškov G in avtocestne baze Hrušica se prestavita ob južni rob dovozne ceste,
– vodovod na lokaciji začasnega skladiščenja viškov izkopa 1a se zaščiti in se zagotovi najmanj 15-metrski odmik spodnjega dela začasno odloženega materiala od osi vodovoda,
– na lokaciji viškov izkopa 4 se zagotovi najmanj 15 metrski odmik spodnjega dela vnosa viškov zemeljskega izkopa v tla od osi vodovoda,
– vodovodi DN400, DN250 in DN150 na lokaciji viškov izkopa C se prestavijo,
– vodovoda iz vodohrana Mejni plato na lokaciji viškov izkopa G se prestavita, tako da je odmik osi vodovoda najmanj 15 m od spodnjega roba načrtovane brežine vnosa viškov izkopa.
(5) V času gradnje se na območju portala izvedejo začasni obvodi za hidrantno in vodovodno omrežje.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Izvedejo se naslednji elektroenergetski vodi:
– vzdolž nove predorske cevi srednjenapetostni vod, ki se priključi na razdelilno postajo 454 Portal,
– nizkonapetostni vod vzdolž nove predorske cevi in avtoceste do jaška za elektroomrežje na platoju cestninske postaje Hrušica,
– vod za potrebe elektrifikacije na mostu M2,
– nizkonapetostni vod do vodohrana Presušnik,
– nizkonapetostni vod za napajanje črpališča nove kanalizacije za odvajanje odpadnih vod iz predora,
– nizkonapetostni vod za napajanje črpališča prestavljene kanalizacije za odvajanje odpadnih vod na območju mostu M2.
(2) Izvede se priključek portalnega objekta na elektroenergetsko omrežje.
(3) Na obstoječem elektroenergetskem omrežju se izvedejo naslednji ukrepi:
– nizkonapetostni in srednjenapetostni vod, ki prečkata dograjeni odsek avtoceste pred mostom M1, se prestavita,
– vsi nizkonapetostni in srednjenapetostni vodi na portalnem območju se prestavijo,
– nizkonapetostni vod pod mostom M1 in nizkonapetostni vod pri heliportu se prestavita,
– srednjenapetostni vod na lokaciji začasnega skladiščenja viškov izkopa 1a se prestavi,
– srednjenapetostni elektroenergetski vod na lokaciji viškov izkopa C se prestavi,
– elektrokabelska kanalizacija na območju priključka lokacije viškov izkopa A se zaščiti ali prestavi.
Javna razsvetljava se izvede vzdolž avtoceste in mostu M2 ter ob servisnih cestah na portalnem platoju. Izvede se v skladu s četrtim odstavkom 7. člena te uredbe.
(elektronsko komunikacijsko omrežje)
(1) Vzdolž avtoceste se izvede kabelska kanalizacija s pripadajočimi kabelskimi jaški in drugo opremo, potrebno za vzpostavitev sistema za klic v sili, ki se poveže z obstoječim sistemom, in za povezavo ostalih elektronskih sistemov vodenja in nadzora prometa.
(2) Izvede se vsa infrastruktura za sistem vodenja in nadzora, ki se vključi v enoten sistem vodenja in nadzora sistema in v nadzorni center na slovenski in avstrijski strani.
(3) Izvede se priključek portalnega objekta na omrežje elektronskih komunikacij.
(4) Izvedejo se telekomunikacijski vodi na mostu M2 in do vodohrana Presušnik.
(5) Na obstoječem telekomunikacijskem omrežju se izvedejo naslednji ukrepi:
– telekomunikacijska kabelska kanalizacija pod mostom M1 na portalnem območju se prestavi,
– telekomunikacijska kabelska kanalizacija na območju priključka lokacije viškov izkopa A se zaščiti ali prestavi,
– telekomunikacijska kabelska kanalizacija na zahodni strani lokacije viškov izkopa C se prestavi.
(6) Na optičnem omrežju se izvedejo naslednji ukrepi:
– optični kabel vzdolž avtoceste se prestavi,
– optični kabel pod mostom M1 na portalnem območju se prestavi.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
(1) Parcelacija se izvede v skladu s prikazom območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo v grafičnem delu državnega prostorskega načrta (karta Območje državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, listi št. 3/1 in 3/2), na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje v naravi, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.
(2) Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
VII. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI IN VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora, priloga P2. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Če se posega v teren na območju enote kulturne dediščine Kranjska Gora – Trasa železniške proge Jesenice–Rateče (EŠD 24539), je pred izvedbo del treba obvestiti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine in ji omogočiti dokumentiranje morebitnih ostankov železniške proge. V primeru, da se pri gradnji odkrijejo predmeti ali strukture, povezane z železniško progo, je treba pristojni območni enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine omogočiti, da o tem obvesti tudi pristojno muzejsko institucijo, ki presodi o pomenu najdbe za muzejsko zbirko (tehnična dediščina).
(3) Enota kulturne dediščine Hrušica – Spomenik talcem na Belem polju (EŠD 5305) se v času izvajanja del na trasi gozdne ceste GC 02387 do vodohrana Presušnik zaščiti z gradbenimi panoji. Spominsko obeležje mora ohraniti svoj prostorski kontekst, ostati dostopno za izvajanje vzdrževalnih del, degradacija njegove okolice pa se z rekonstrukcijo ceste ne sme povečati.
(4) Pri zavodu, pristojnem za varstvo kulturne dediščine, se pridobi kulturnovarstveno soglasje za posege v kulturne spomenike, varstvena območja dediščine in nepremično kulturno dediščino, registrirano do uveljavitve te uredbe v skladu s predpisom, ki ureja varstvo kulturne dediščine.
(5) Investitor o začetku del najmanj deset dni prej pisno obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(enota kulturne dediščine Hrušica – Portalna zgradba avtocestnega predora Karavanke)
(1) Objekt Hrušica – Portalna zgradba avtocestnega predora Karavanke (EŠD 30055) na zemljišču s parcelno št. 484/13, k. o. Dovje, se varuje kot enota nepremične kulturne dediščine.
(2) Objekt sestoji iz galerije, pogonske centrale in dimnika. Varujejo se naslednje sestavine:
– celotna zunanja podoba obstoječega portalnega objekta v armiranobetonski konstrukciji,
– arhitektura, gabariti in podoba obstoječe galerije z vzdolžnim pasom iz členjenih zastekljenih površin,
– arhitektura, gabariti in zunanja podoba obstoječega dimnika,
– fasada pogonske centrale z rastrom pokončnih okenskih odprtin na južni fasadi.
(3) Pri dograditvi avtocestnega predora Karavanke iz 6. člena te uredbe in gradnji novega portalnega objekta iz prvega odstavka 7. člena te uredbe se upoštevajo naslednji pogoji, ki se nanašajo na varovanje obstoječe pogonske centrale:
– upošteva se obstoječa arhitektura objekta, prilagojena novim tehnološkim rešitvam,
– dopusten je poseg v obstoječo pogonsko centralo, vključno z delno rušitvijo, prilagoditvijo konstrukcije in dozidavo na vzhodnem delu objekta, na način, da se v največji možni meri ohranjajo obstoječa zasnova in tlorisni gabariti obstoječega objekta ter ohranjajo višinski gabariti in pokončne okenske odprtine,
– spreminjanje višinskega gabarita obstoječe pogonske centrale je dopustno v omejenem obsegu, le v okviru gradnje ventilatorske postaje iz prvega odstavka 7. člena te uredbe, severno od pogonske centrale, z maksimalno vkopanostjo novega objekta v teren,
– na ohranjenem delu pogonske centrale se ohranjajo izvirni materiali in njihova obdelava,
– v primeru zamenjave dotrajanih elementov in sanacije fasade ohranjenega dela pogonske centrale se posegi izvedejo v enaki konstrukcijski zasnovi, materialih in podobi,
– na dozidanem delu pogonske centrale iz prvega odstavka 7. člena te uredbe se uporabijo izvirni materiali obstoječega objekta in njihova obdelava, dopustno je tudi njihovo razlikovanje od izvirnega materiala v spoštljivem razmerju do izvirne arhitekture, uporaba svetlečih ali intenzivnih barvnih tonov ni dopustna,
– vsi posegi v neposredni okolici objekta in vzdrževalna dela v notranjosti objekta se izvedejo na način, da se ohranijo varovana arhitekturna podoba in detajli na fasadi obstoječega objekta.
(4) Vzdrževalna in druga dela na obstoječem objektu galerije in portalnega vhoda z dimnikom je dopustno izvajati z upoštevanjem naslednjih pogojev:
– ohranjajo se fasada obstoječega objekta, višinska zasnova in gabariti,
– ohrani se arhitektura obstoječe galerije z vzdolžnim pasom iz členjenih zastekljenih površin,
– ohranita se konstrukcijski material in obdelava,
– v primeru zamenjave dotrajanih elementov in sanacije fasade se posegi izvedejo v enaki konstrukcijski zasnovi, materialih in podobi,
– dopustna so vsa vzdrževalna in druga dela izključno v notranjosti predora ali preostalega objekta, ki s posegi ne vplivajo na spremembo varovanih sestavin,
– dopustni so namestitev opreme predora in avtoceste ter vzdrževanje, zamenjava in namestitev novih varnostnih, nadzornih, krmilnih, napajalnih in drugih sistemov, vključno s sistemom za požarno zaščito, na način, ki ne vpliva in ne posega na zunanjo podobo ter ohranja zasnovo izvirne konstrukcije objekta,
| – | spremembe in zamenjava opreme zaradi napredka tehnike je dopustna na način, ki ne vpliva na spremembo varovanih sestavin. |
(5) Za vsa dela na fasadi objekta in za dela v notranjosti, ki imajo lahko vpliv na fasado, se pridobi kulturnovarstveno soglasje v skladu s predpisom, ki ureja varstvo kulturne dediščine.
(1) Vsebine ohranjanja narave so razvidne iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora, priloga P2.
(2) V brežine Save Dolinke se posega le, kjer je to nujno potrebno zaradi poteka gradbenih del in tehnologije gradnje. Za stabilizacijo brežin v območju premostitvenih objektov se uporabijo naravni materiali. Ob stebrih se sanacija brežine izvede v izrazito neporavnani obliki. Skale, ki utrjujejo vznožje brežin, so različnih velikosti, prostori med njimi se zapolnijo z zemljino. Ob brežini se namestijo posamezne skale samice večjih dimenzij. Brežine se sanirajo z zasaditvijo avtohtone vegetacije, in sicer nekoliko intenzivneje na zgornjih dveh tretjinah brežin. Zunanje razpoke se ne zalivajo z betonom.
(3) Med gradnjo ob Savi Dolinki in v njej se zagotovi ohranitev zooloških lastnosti naravne vrednote Sava Dolinka s pritoki, dela, ki povzročajo kalnost vode, pa se izvedejo v obsegu in na način, da ne nastajajo razmere neprekinjene kalnosti in da so zagotovljene sprejemljive razmere za vodne organizme.
(4) Dela, ki zahtevajo posege v strugo Save Dolinke, se izvajajo izven drstitvenega obdobja rib, to je izven obdobja med 1. oktobrom in 30. aprilom.
(5) V času rekonstrukcije gozdne ceste GC 02387 do vodohrana Presušnik se prepreči morebitno poseganje v potok Presušnik in se zagotovi ohranitev geomorfoloških, hidroloških in zooloških lastnosti naravne vrednote Sava Dolinka s pritoki.
(6) Vegetacija se odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Pred začetkom del se ustrezno zaščitijo gozdni rob, živice in posamezna drevesa, da se preprečijo poškodbe.
(7) Sanacija lokacij viškov izkopa A in G po nasutju se izvede z uporabo obstoječe zemlje z lokacije viškov izkopa A oziroma G in rodovitno zemljo ali humusom, ki je pripeljana od drugod. Slednja ne sme vsebovati semena plevelov ali delov korenin koreninskih plevelov: kostreba, srakonja, pesjak.
(8) Ureditve na lokacijah viškov izkopa 4 in 5 se izvedejo pod naslednjimi pogoji:
– brez ovir ali ograj, tako da se omogoči zvezen prehod za živali,
– vnos viškov zemeljskega izkopa se omeji le na območje nelegalnega kopa, v sklenjen gozd se ne posega,
– preprečijo se morebitne poškodbe odraslih dreves na robu urejanja.
(9) Ureditve na lokacijah viškov izkopa 4 in M se izvedejo pod naslednjimi pogoji:
– preprečijo se posegi v obrežno zarast Save Dolinke ali njeno strugo,
– prepreči se spiranje večje količine materiala pri morebitnem odvodnjavanju v Savo Dolinko.
(10) Za preprečitev naselitve in razvoja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst in rastlinskih vrst z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij se izvedejo naslednji ukrepi:
– pred začetkom gradnje se s pregledom območja ugotovijo lokacije in vrste tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst, ki ga izvede strokovnjak za botaniko, in pripravi navodilo za ravnanje z zemljino, v kateri so prisotne tujerodne invazivne rastlinske vrste;
– prvih pet let obratovanja se vsako leto trikrat, in sicer pozno spomladi (konec maja), sredi poletja (junij, julij) in pozno poleti (konec avgusta, začetek septembra) s sodelovanjem strokovnjaka za botaniko območje pregleda in odstrani vse tujerodne ali invazivne rastlinske vrste; vsako leto o pregledu pripravi poročilo, en izvod se pošlje organizaciji, pristojni za ohranjanje narave;
– sanacija površin in zasaditve se izvedejo takoj po gradnji posameznih funkcionalno zaključenih celot in zaključenem vnosu viškov zemeljskega izkopa v tla;
– nasuti višek zemeljskega izkopa na lokacijah viškov izkopa se humusira z izdatno plastjo humusa, ki se pridobi čim bližje tej lokaciji, ali pa se uporabi zdrava humusna mešanica brez invazivnih ali neavtohtonih ostankov semen.
(11) Ob najdbi fosilov in mineralov je treba o tem obvestiti organizacijo, pristojno za ohranjanje narave. Organizaciji, pristojni za ohranjanje narave, se omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli z vidika odkrivanja in varstva mineralov in fosilov.
(12) Izdelavo projektne dokumentacije za ureditve na območju struge Save Dolinke in dela na območju struge Save Dolinke je treba izvajati s sodelovanjem Zavoda za ribištvo Republike Slovenije in organizacije, pristojne za ohranjanje narave.
(13) Vsaj deset dni pred začetkom del je treba o začetku del obvestiti organizacijo, pristojno za ohranjanje narave.
(1) Premostitve vodotokov se izvedejo tako, da svetla odprtina mostu omogoča prevodnost stoletnih visokih voda z varnostno višino najmanj 50 cm nad koto gladine pretoka stoletnih visokih vod.
(2) V območju premostitvenih objektov se izvede ustrezno obrežno zavarovanje, dimenzionirano glede na vlečne sile v strugi. Navezava na obstoječe brežine je postopna, brez lokalnih zožitev ali razširitev.
(3) Oporniki mostov morajo biti locirani na način, da so zavarovani pred erodiranjem visoke vode Save Dolinke. Na tangiranem odseku morajo biti zavarovane tudi brežine Save Dolinke in po potrebi se ob zaključku obrežnih zavarovanj izvede stabilizacija obrežnega dela struge.
(4) V času gradnje se prepreči odtekanje kalne, potencialno onesnažene, komunalne in padavinske odpadne vode v tla in Savo Dolinko. Prepreči se onesnaženje vodotoka zaradi temeljenja pilotov ter betoniranja armiranobetonskih plošč pri gradnji mostov. Med gradnjo se v strugo ne posega z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine, prepreči se izlitje mešanic apna ali cementa v vodo. Prepovedano je odlaganje materiala v pretočni profil vodotoka.
(5) Iztočni objekt ne sme segati v svetli profil vodotoka, kjer so padavinske vode speljane v vodotok. Izpelje se v naklonu brežine z vgrajeno povratno zaklopko. Kota dna iztoka je na spodnjem delu brežine. V območju izpusta se struga vodotoka zaščiti pred erozijo.
(6) Ureditve na lokaciji viškov izkopa M se izvedejo pod naslednjimi pogoji:
– pred začetkom vnašanja viškov zemeljskega izkopa v tla se brežine uredijo in struga Save Dolinke zavaruje tako, da se prepreči morebitno slučajno zasipavanje pri vnašanju, razgrinjanju in kompaktiranju izkopnega materiala v tla,
– gradbeni stroji se v času, ko ne obratujejo, parkirajo izven območij poplavne nevarnosti.
(7) Betonarna mora imeti urejen sistem recikliranja ostankov betona iz transportnih vozil in pranja betonarne.
(8) Za zaščito podzemne vode na vodovarstvenem območju se upošteva naslednje pogoje:
– dotekajoča podzemna voda se zajame tako, da njena kakovost ni spremenjena in je mogoča njena nadaljnja uporaba za javno oskrbo s pitno vodo in omogočeno vzdrževanje vodnega vira,
– vse odpadne in podzemne vode se zajamejo in nato v vodotesnih sistemih odvedejo iz predora,
– če se med gradnjo naleti na točkovne izvire z večjo izdatnostjo, se preuči smotrnost izvedbe zajetja na način, da se zagotovi ekološko čiste iztoke vodnih virov, ki se ne onesnažijo z imisijami v predoru,
– v predoru se razstrelivo skladišči na suhi strani vodnih vrat in hkrati na najprimernejšem območju najmanjše verjetnosti dotokov in vdorov vode ter na način, da je onemogočena neposredna povezava s podzemno vodo,
– v predoru se ne vzdržujejo naprave in oprema in se ne parkira gradbena mehanizacija, ki je v fazi mirovanja,
– vsa gradbena mehanizacija med predvrtavanjem na območjih z večjo verjetnostjo vdorov vode, ki ni nujno potrebna, se umakne iz predora,
– sestava izkopanega materiala glede vsebnosti nevarnih snovi se redno spremlja,
– uporabljajo se le materiali, ki zaradi svojih kemijskih lastnosti ne predstavljajo nevarnosti za tla in podzemne vode,
– ob napredovanju gradnje predora od stacionaže predora 215 m naprej se preide na poostren način kontrole kakovosti vode zaradi bližine vodnega vira, ki je na stacionaži 315 m v obstoječi predorski cevi,
– ob napredovanju gradnje predora od stacionaže predora 2750 m naprej se iz uporabe izključi zajetje v prečniku v stacionaži predora 3028 m, na vodnem viru v obvodu v stacionaži 2982 m pa se preide na poostren nadzor nad kakovostjo vode,
– v času med izključitvijo vodnega vira v prečniku na stacionaži predora 3028 m in priključitvijo novega vodnega vira v novi predorski cevi se zagotovi premoščanje z akumuliranjem vode iz obratujočega vodnega vira v obvodu,
– v stacionaži predora 2960 m v novi predorski cevi se izvede zajetje podzemne vode, ki skupaj z obstoječimi zajetji (razen obstoječega zajetja v prečniku v stacionaži predora 3028 m) zagotavlja enake ali višje skupne količine podzemne vode,
– v času gradnje se zagotovi stalen hidrogeološki nadzor, predvsem na odsekih v vodovarstvenem območju v obstoječi predorski cevi,
– analiza tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode in ukrepi za zaščito podzemne vode morajo biti sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektov za izvedbo del.
(1) V času gradnje se zagotovi, da se rodoviten del prsti skrbno odstrani in odloži na lokaciji posega, in sicer ločeno od preostalega materiala, ter se takoj po končani gradnji uporabi na lokacijah viškov izkopa in za sanacijo degradiranih ali drugih kmetijskih zemljišč.
(2) Na površinah lokacij viškov izkopa, ki se namenijo kmetijski rabi, se zagotovi ustrezna debelina rodovitnega dela tal.
(3) Zagotovi se dostop do kmetijskih zemljišč, ki s prostorskimi ureditvami niso tangirana, v času gradnje in po njej, kmetijam pa normalen razvoj in delo.
(4) Kmetijska zemljišča, na katera se posega le v času gradnje, se po končani gradnji vrnejo v prvotno stanje.
(1) Za potrebe gradnje začasnih objektov in ureditev v času gradnje se čim manj posega v relief.
(2) Nasipne brežine lokacij viškov izkopa se izvedejo z naklonom, ki zagotavlja stabilnost brežin, in se po potrebi protierozijsko zavarujejo.
(1) Preprečuje se nenadzorovano raznašanje materialov z območja gradbišča na javne prometne površine.
(2) Pri prevozu viškov zemeljskega izkopa se sipki tovori prekrivajo. Vozne površine gradbiščnih in transportnih poti se protiprašno zaščitijo. Notranje transportne poti na gradbiščih in lokacijah viškov izkopa ter odkrite površine na gradbiščih se redno vlažijo.
(3) Na notranjih transportnih poteh gradbišča se hitrost vožnje vozil omeji na 10 km/h.
(4) V obdobjih izrazito neugodnih razmer (izkopni material z nizko vlažnostjo, daljše obdobje brez padavin, izjemno visoke hitrosti vetrov) se omeji intenzivnost vnašanja viškov zemeljskega izkopa v tla.
(5) Postavijo se gradbiščne varovalne ograje za omejitev povečane koncentracije delcev z gradbiščnih platojev in poti v primeru ugotovljenega povečanja onesnaženosti zraka z delci PM10.
(varstvo pred hrupom in vibracijami)
(1) Hrupna gradbena dela na odprtih površinah lahko potekajo le v dnevnem obdobju, izjema je portalno območje in lokaciji viškov izkopa M in G, kjer se lahko tudi hrupna gradbena dela opravljajo v večernem in nočnem obdobju. Gradbena dela s povečanimi impulznimi karakteristikami lahko potekajo le v dnevnem obdobju.
(2) Dograjen odsek avtoceste se preplasti z delno absorpcijsko prevleko SMA 11s. Na predorskih ventilatorjih se namestijo dušilci zvoka.
(3) Uporabljajo se lažji vibracijski stroji za utrjevanje spodnjega ustroja in vibronabijača, ki obratujejo v frekvenčnem območju nad 35 Hz.
(4) Intenzivna gradbena dela, ki povzročajo vibracije večjega obsega, lahko potekajo le v dnevnem obdobju. Prevoz gradbenega materiala in viškov zemeljskega izkopa lahko poteka le v dnevnem obdobju, izjemi sta transport po gradbišču na portalnem območju in prevoz viškov zemeljskega izkopa do lokacij viškov izkopa G in M, ki se lahko vršita tudi v večernem in nočnem obdobju.
Na razpolago mora biti zadostna količina vode za zagotavljanje požarne varnosti v predoru in drugih načrtovanih prostorskih ureditvah. Vodovodno hidrantno omrežje se izvede v skladu z 20. členom te uredbe.
(zaščita pred razlitjem nevarnih snovi)
(1) V času gradnje se zagotovijo vsi potrebni varnostni ukrepi in taka organizacija na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, ob nezgodi pa se zagotovi takojšnje ukrepanje ustrezno usposobljenih delavcev.
(2) V času gradnje je na območju gradbišča prepovedano parkiranje, vzdrževanje, čiščenje in pranje vozil, naprav in opreme ter pretakanje goriva na neutrjenih površinah ali na utrjenih površinah, ki nimajo zagotovljenega zbiranja in odvajanja odpadnih voda. Točenje goriva na območju gradbišča se sme izvajati le z ustrezno cisterno za razvoz goriva. Na območju gradbišča na portalnem območju se zagotovi ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo, ki se zaščiti pred atmosferskimi vplivi.
(3) Pri nezgodah v času gradnje, prometnih nesrečah v času obratovanja ali ob razlitju večjih količin goriva, olja ali drugih škodljivih tekočin in materialov se ustrezno ukrepa in prepreči izlitje nevarnih snovi v vodotoke, podzemno vodo in na kmetijska zemljišča ter se takoj obvesti najbližji center za obveščanje. Ravna se skladno s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki, zavaruje se lokacija, uporabi se nevtralizacijsko sredstvo, onesnažena zemljina se takoj odstrani in odda pooblaščeni organizaciji za ravnanje z odpadki. Nastala škoda se sanira.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Prostorske ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, se lahko izvedejo po naslednjih etapah:
– posamezni deli avtoceste z ureditvijo obcestnega prostora,
– predor,
– portalni objekt,
– posamezne ureditve na portalnem območju,
– posamezne lokacije viškov izkopa,
– novogradnje, prestavitve, razširitve in druge prilagoditve objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.
(2) Ureditve se lahko izvedejo posamezno ali sočasno, predstavljati pa morajo zaključene funkcionalne celote.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(1) Investitor mora zagotoviti celostno izvajanje monitoringa med gradnjo in obratovanjem del, ki so določena s tem državnim prostorskim načrtom za področja, ki jih določi Poročilo o vplivih na okolje (izdelal IPSUM d.o.o., št.pr.: 288/14, december 2014, dop. julij 2015, dop. december 2015), podrobnejši monitornig pa se določi v nadaljnjih fazah načrtovanja. Zavezanec za izvedbo monitoringa med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavec ceste.
(2) Pri določitvi monitoringa se smiselno upoštevajo točke že opravljenih meritev ničelnega stanja. Kadar je mogoče, se monitoring prilagodi in uskladi z drugim obstoječim ali predvidenim državnim in lokalnim spremljanjem stanja kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju sestavine okolja in je omogočeno stalno pridobivanje podatkov. Rezultati monitoringa so javni.
(3) V primeru odstopanj od dovoljenih vrednosti v času gradnje ali obratovanja načrtovanih prostorskih ureditev se na podlagi rezultatov monitoringa zagotovijo naslednji dodatni zaščitni ukrepi:
– dodatne prostorske in tehnične rešitve,
– dodatne krajinskoarhitekturne ureditve,
– sanacije poškodb,
– spremembe rabe prostora ali objektov in
– drugi ukrepi v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje varstva okolja (omilitveni ukrepi).
(1) Gradbišče se uredi na območju državnega prostorskega načrta. Gradbišče se zavaruje tako, da je zagotovljena varna in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč. Gradbišče se zavaruje pred poplavljanjem in erozijo tal. Uredi se kontrolirana odvodnja gradbišča.
(2) Pri gradnji nastali neuporabni viški zemeljskega izkopa količine okvirno 260.000 m3 se vnesejo v tla na lokacijah, določenih v 9. členu te uredbe.
(3) V pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela podroben načrt gradbišča, parkirišč in pretakališč, vključno z načrtom poteka prometa in prevoznih poti med gradnjo. Za prevozne poti se uporabljajo obstoječe kategorizirane in nekategorizirane ceste in načrtovane ceste iz 10. člena te uredbe. Prevozne poti se utrdijo in redno čistijo. Trase prevoznih poti in lokacije priključkov na gradbišče se izberejo tako, da kar najmanj prizadenejo bivalno okolje, naravno okolje, kmetijska zemljišča, objekte in območja kulturne dediščine in obstoječe ureditve. Trase prevoznih poti viškov materiala do lokacij viškov izkopa se v največji možni meri odmaknejo od stanovanjskih stavb in kulturne dediščine. Transport viškov materiala do lokacij viškov izkopa se lahko izvede tudi z začasnimi napravami. Most M2 se za prevozne poti med gradnjo uporabi le v nujnih in intervencijskih primerih. Med prevozom viškov izkopnega materiala na lokacijo viškov izkopa 4 se zagotovi, da je na mostu preko Save Dolinke na regionalni cesti RT-908 naenkrat le eno tovorno vozilo.
(4) Do končne ureditve lokacij viškov izkopa se z zapornico in zagotovitvijo nadzora prepreči nedovoljen dovoz različnega materiala in odpadkov na te lokacije. Dovoljen je le vnos viškov zemeljskega izkopa.
(5) Po končanih delih se na območjih gradbišč, ki ostanejo zunaj prostorskih ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom, vzpostavi prvotno stanje.
(6) Na gradbišču se odpadki zbirajo ločeno po vrstah gradbenih odpadkov. Z inertnim materialom se ravna skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Nevarni odpadki, med katere spadata tudi zemljina, onesnažena zaradi razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža nevarnih snovi, se predajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira.
(7) Pri rekultiviranju in zasipavanju se uporablja zemeljski material, ki izpolnjuje zahteve predpisa, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov.
(1) Poleg vseh obveznosti, navedenih v 36. in 37. členu te uredbe, so obveznosti investitorja tudi:
– pred začetkom del obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove,
– pravočasno seznanjanje in obveščanje prebivalstva o začetku in načinu izvajanja gradbenih del in morebitnih omejitvah prometa in oskrbe s komunalno infrastrukturo,
– ustrezna zaščita objektov in naprav med gradnjo, po zaključku gradnje pa odprava morebitnih poškodb na njih,
– zagotavljati nemoteno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo objektov,
– zagotoviti ali nadomestiti dostope in dovoze do obstoječih objektov in zemljišč,
– narediti posnetek ničelnega stanja cest, ki se med gradnjo uporabljajo za prevozne poti na gradbišča in do lokacij viškov izkopa, in izvesti rekonstrukcijo teh cest v skladu s predpisi, ki urejajo področje cest,
– v fazi izdelave projektne dokumentacije uskladiti vse eventualne posege v kolesarsko infrastrukturo z upravljavcem kolesarskih poti,
– pred začetkom del zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih in drugih odpadkov ali pa prevoz ter njihovo predelavo in odstranjevanje.
(2) Investitor pripravi ustrezne razmejitve, preda potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem in poskrbi za primopredajo vseh gozdnih zemljišč in gospodarske javne infrastrukture ter grajenega javnega dobra, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo področje javnih cest, ne bo prevzel v upravljanje, upravljavci pa so jih v upravljanje in vzdrževanje dolžni prevzeti. Zemljišča na območju lokacij viškov izkopa investitor po končani gradnji preda v ponovno uporabo lastnikom ali upravljavcem teh zemljišč.
(3) Zaradi zagotavljanja varnosti predora mora upravljavec vodovodnega omrežja zagotavljati stalno odvajanje pitne vode iz območja predora.
(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega ali prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, ki upoštevajo zadnje stanje tehnike in omogočajo racionalnejšo rabo prostora.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovane podobe območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta ali na sosednjih območjih in ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(3) Most M3 je dopustno izvesti kot začasnega za čas gradnje. V tem primeru se gospodarska javna infrastruktura, ki je načrtovana v trasi mostu M3, prestavi v traso mostu M1.
(4) Na zahodni strani lokacije viškov izkopa G je dopustno urediti vstopno mesto za daljinsko kolesarsko pot.
(5) Za dopustna odstopanja po tej uredbi se šteje tudi možnost ureditve in postavitve naprav ter objektov za elektronski sistem cestninjenja v prostem prometnem toku, če se vzpostavitev takega sistema določi s predpisi, ki urejajo sistem cestninjenja.
(6) Dopustna je ureditev in postavitev naprav ter objektov za vzpostavitev inteligentnega prometnega sistema.
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(dopustni posegi in dejavnosti do začetka gradnje prostorskih ureditev)
(1) Do začetka gradnje prostorskih ureditev iz 3. člena te uredbe ali njenih posameznih etap, določenih v 36. členu te uredbe, so na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustni naslednji posegi: izvajanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda in izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni, če se zaradi njih ne poslabšajo pogoji za ureditve, ki so predmet državnega prostorskega načrta. Z njimi mora soglašati investitor načrtovanih prostorskih ureditev.
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve te uredbe se za celotno območje iz 4. člena te uredbe in za vse ureditve na tem območju šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 110/13),
– Dolgoročni plan občine Jesenice za obdobje 1986–1995/2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/86, 2/88 in 2/90) in Družbeni plan Občine Jesenice za obdobje 1986–1990 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 8/88, 6/89, in Uradni list RS, št. 28/90, 31/90 in 20/94) ter Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Jesenice za Občino Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 30/96, 46/96, 58/98, 61/99, 49/00, 58/01, 99/01 in 98/02),
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Plavški travnik II – Vrbje (Uradni list RS, št. 108/09, 13/10 – obv. razl. in 16/11 – obv. razl.),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Kranjska Gora – uradno prečiščeno besedilo – PUP KG – UPB2 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 25/13, 43/13 – obv. razl., 11/14 – popr. in 31/14 – popr.).
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-26/2016
Ljubljana, dne 30. junija 2016
EVA 2016-2550-0072
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
