Na podlagi 61. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/10) in 16. člena Statuta Občine Brezovica (Uradni list RS, št. 104/09) je Občinski svet Občine Brezovica na 12. redni seji dne 23. 6. 2016 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja BR_23 – del – Brezovica
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja BR_23-del – Brezovica (v nadaljevanju: občinski podrobni prostorski načrt – OPPN), ki vsebuje:
– ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji,
– zasnove projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture ter obveznost priključevanja nanjo,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– roke za izvedbo prostorske ureditve in za pridobitev zemljišč.
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z občinskim podrobnim prostorskim načrtom)
(1) Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se znotraj ureditvenega območja predvideva gradnja telovadnice in fitnes (klasifikacijska oznaka CC-SI 12650), ter ureditev zelenih, prometnih, infrastrukturnih in drugih utrjenih površin v skupni uporabi. V okviru toleranc občinskega podrobnega prostorskega načrta je v predvideni stavbi dopustno urediti prostore za opravljanje naslednjih poslovnih dejavnosti, v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti:
62.09 Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti
63.11 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti; obratovanje spletnih portalov
63.12 Obratovanje spletnih portalov
70.10 Dejavnost uprav podjetij
72.20 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike
73.11 Dejavnost oglaševalskih agencij
73.20 Raziskovanje trga in javnega mnenja
74.20 Fotografska dejavnost
74.30 Prevajanje in tolmačenje
74.9 Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti
79.11 Dejavnost potovalnih agencij
79.90 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti
81.10 Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost
81.21 Splošno čiščenje stavb
82.11 Nudenje
82.19 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti
82.20 Dejavnost klicnih centrov
82.30 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
82.92 Pakiranje
85.10 Predšolska vzgoja
85.20 Osnovnošolsko izobraževanje
85.31 Srednješolsko splošno izobraževanje
85.32 Srednješolsko poklicno in strokovno izobraževanje
85.41 Posrednješolsko neterciarno izobraževanje
85.42 Višješolsko in visokošolsko izobraževanje
85.51 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije
85.52 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti
85.59 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
85.60 Pomožne dejavnosti za izobraževanje
86.10 Bolnišnična zdravstvena dejavnost
86.21 Splošna zunaj bolnišnična zdravstvena dejavnost
86.22 Specialistična zunaj bolnišnična zdravstvena dejavnost
86.23 Zobozdravstvena dejavnost
86.90 Druge dejavnosti za zdravje
87.10 Dejavnost nastanitvenih ustanov za bolniško nego
87.20 Dejavnost nastanitvenih ustanov za oskrbo duševno prizadetih, duševno obolelih in zasvojenih oseb
87.30 Dejavnost nastanitvenih ustanov za oskrbo starejših in invalidnih oseb
87.90 Drugo socialno varstvo z nastanitvijo
88.10 Socialno varstvo brez nastanitve za starejše in invalidne osebe
88.91 Dnevno varstvo otrok
88.99 Drugje nerazvrščeno socialno varstvo brez nastanitve
90.01 Umetniško uprizarjanje
90.02 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje
90.03 Umetniško ustvarjanje
90.04 Obratovanje objektov za kulturne prireditve
91.01 Dejavnost knjižnic in arhivov
93.11 Obratovanje športnih objektov
93.19 Druge športne dejavnosti
93.21 Dejavnost zabaviščnih parkov
94.12 Dejavnost strokovnih združenj
94.91 Dejavnost verskih organizacij
94.99 Dejavnost drugje nerazvrščenih članskih organizacij
95.11 Popravila in vzdrževanje računalnikov in perifernih enot
95.12 Popravila komunikacijskih naprav
96.04 Dejavnosti za nego telesa
96.09 Druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene
97.00 Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem
98.20 Raznovrstna proizvodnja storitev v gospodinjstvih za lastno rabo
(2) Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se znotraj ureditvenega območja predvideva odstranitev obstoječih gospodarskih poslopij, garaž, čebelnjaka, ter tistih komunalnih vodov, ki ovirajo postavitev novih stavb in gradbeno inženirskih objektov.
(sestavni deli občinskega podrobnega prostorskega načrta)
I. Besedilo odloka
II. Kartografski del, ki obsega naslednje grafične načrte:
1. Načrt namenske rabe – izsek iz dolgoročnega plana M 1:2000
2. Lega prostorske ureditve v širšem območju M 1:2000
3. Načrt območja z prikazom na katastrskem načrtu M 1:2000
4. Geodetski načrt z prikazom ureditvenega območja M 1:1000
5. Načrt vplivnega območja načrtovanih ureditev M 1:2000
6. Načrt parcelacije M 1:1000
7. Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev M 1:1000
8. Načrt zasaditve in zunanje programske urejenosti M 1:1000
9. Regulacijska karta M 1:1000
10. Načrt prometne ureditve M 1:1000
11. Zbirni načrt komunalnih vodov M 1:1000
12. Vodno gospodarska ureditev M 1:1000
13. Načrt požarnega varstva M 1:1000
(priloge občinskega podrobnega prostorskega načrta)
Priloge občinskega podrobnega prostorskega načrta so:
– povzetek za javnost,
– izvleček iz strateškega prostorskega akta,
– obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– strokovne podlage,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– spis postopka priprave in sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(izdelovalec občinskega podrobnega prostorskega načrta)
Občinski podrobni prostorski načrt je izdelalo podjetje Urbania d.o.o., Ljubljana, v juniju 2016, pod številko projekta 008-4b-10.
II. UREDITVENO OBMOČJE PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta zajema del območja urejanja VS 10/6.5 C Brezovica in sicer zemljišča s parcelnimi številkami 607/6, 607/23, 607/38, 636/4, 704/1, 704/2, 704/3, 704/5, vse k.o. Brezovica.
(2) Površina ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta znaša skupaj približno 22.773,3 m2.
Vplivno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta bo v času gradnje zajemalo:
– vsa zemljišča znotraj ureditvenega območja (zemljišča s parcelnimi številkami 607/6, 607/23, 607/38, 636/4, 704/1, 704/2, 704/3, 704/5, vse k.o. Brezovica),
zemljišča izven ureditvenega območja, ki so del vplivnega območja (zemljišča s parc. št.: 574/5, 574/5, 574/12, 574/19, 605/24, 605/25, 605/26, 605/27, 605/28, 605/29, 605/30, 605/31, 605/32, 607/6, 607/23, 607/27, 607/38, 607/80, 636/1, 636/4, 699/7, 701/1, 701/3, 701/4, 701/14, 701/15, 701/17, 702/2, 702/3, 702/5, 702/6, 702/7, 703/1, 703/2, 704/4, 704/5, 704/6, 704/7, 704/8, 704/11, 705, 708/1, 708/4, 708/6, 708/7, 708/8, 708/9, 709/4, 709/5, 709/6, 709/14, 710, 3546/2, vse k.o. Brezovica).
III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
(opis vplivov in povezav s sosednjimi območji)
(1) V bližini so vse dejavnosti, potrebne za normalno oskrbo obravnavane lokacije. Obravnavana gradnja ne bo negativno vplivala na varnost pred požarom ter na higiensko in zdravstveno varstvo okolice. Prav tako ne bo vplivala na varnost pri uporabi nepremičnin v okolici.
(2) Negativnih vplivov iz okolice na predvidene objekte ne bo.
(opis rešitev načrtovanih objektov)
(1) Glede vrste posegov v prostor imajo enote urejanja prostora (EUP) naslednje oznake:
– A – Gradnja parkirišča in dovoznih poti,
– B – Ureditev nove struge odprtega kanala,
– C – Gradnja nove stavbe telovadnice,
– D – Ureditev zunanjih športnih igrišč in skate parka,
– E – Gradnja nove stavbe fitnesa,
– F – Ureditev nogometnega igrišča s tribunami,
– G – Nadomestni habitati;
(2) V enoti urejanja prostora z oznako A so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja cest (CC-SI 21110)
(3) V enoti urejanja prostora z oznako B so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja stavb vodnih objektov (CC-SI 21530)
(4) V enoti urejanja prostora z oznako C so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja športne dvorane (CC-SI 12650)
(5) V enoti urejanja prostora z oznako D so dovoljeni naslednji posegi:
– športna igrišča (CC-SI 24110)
(6) V enoti urejanja prostora z oznako E so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja športnega objekta (CC-SI 12650)
(7) V enoti urejanja prostora z oznako F so dovoljeni naslednji posegi:
– športna igrišča (CC-SI 24110)
(8) V enoti urejanja prostora z oznako G so dovoljeni naslednji posegi:
– krajinske ureditve, brez posegov v vodno regulacijo.
(9) V enotah urejanja prostora z oznakami A,B,C,D,E in F je dovoljena:
– gradnja pristopov do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih in podobno med katere spada tudi cestni priključki in križišča, prometne površine zunaj vozišča – počivališča, parkirišča, avtobusna postajališča, obračališča, pristop do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih in podobno (CC-SI 21120)
– gradnja cevovodov, komunikacijskih omrežij in elektroenergetskih vodov (CC SI 22)
– gradnja nezahtevnih, enostavnih in začasnih objektov glede na predpis o vrstah objektov
– odstranitev objektov.
(opis načrtovane ureditve zunanjih površin)
10.1. Proste površine ob stavbah
(1) Na nepozidanih površinah vzhodno ob predvideni stavbi telovadnice se uredijo tlakovana parkirišča za parkiranje in manipuliranje z osebnimi vozili. Na zahodni strani nove stavbe se uredijo dovozne poti ter zelene in rekreativne površine. Zaradi zunanjih ureditev se uredi nov potek odprtega kanala, ki nadomešča kanal, ki se ukinja.
(2) Oznake parcel so razvidne v kartah »Načrt parcelacije – karta št. 6«.
10.2. Zelene površine in zasaditev
(1) V sklopu zunanjih ureditev se uredi različne zelene površine in zasaditev glede na sklop urejanja. Tako se v ureditveni enoti:
– A uredi zasaditev parkirišča. Srednje velika listnata drevesa se zasadi v liniji na pasu med parkirnimi prostori. Po robu meje OPPN na robu parcel 705 in 708/4 se zasadi gosta živa meja minimalne višine 2,5 m.
– B uredi zasaditev ob odprtem kanalu. Drevesa naj bi bile avtohtone in obvodne vrste. Linija dreves naj bi imela drevoredno obliko. Zasaditev obvodne vegetacije naj bi posnemala krajinsko oblikovno prepoznavnost vegetacije ob vodotokih.
– C zasadi linijo manjših drevorednih dreves ob severnem kraku stavbe telovadnice.
– D zasadi zelene površine med športnimi igrišči. Na delu med odbojkarskih igriščem in skate parkom se poleg zasaditve dreves in grmovnic uredi sedalne površine.
– E uredi strešni vrt. Streha stavbe fitnesa služi kot del poljavnih zelenih površin. Streho se uredi s sedalnimi površinami in zasadi z manjšimi drevesi in grmovnicami. Stavba fitnesa naj bo v gabaritih P+1. Po možnosti naj se uredi prehod iz dvignjenega dela skate parka na streho fitnesa. Strojna oprema stavbe naj bi zasedala del strehe.
– F površino nogometnega igrišča poseje s posebno travno mešanico, namenjeno nogometnim igriščem ali položi travne pole.
– G uredi nadomestni habitat. V to enoto urejanja ni dovoljeno nikakršno gradbeno poseganje razen zemeljska dela, ki so del zasaditve novih dreves. Zemeljska dela naj se izvaja med koncem oktobra in koncem februarja (izven obdobja, ko so živali ogroženih prostoživečih vrst najbolj občutljive na motnje).
(2) Znotraj območja obdelave OPPN mora biti v fazi dokončni ureditve zasajenih vsaj 250 novih dreves.
10.3. Ograje in oporni zidovi
(1) Ograje je dovoljeno graditi v celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta, razen v enoti z oznako G. Ograje do sosednjih lastniških parcel so lahko visoke do 1,60 m in so lahko postavljene na parcelno mejo. Ograje se lahko izvedejo tudi na nizkem parapetnem zidu višine max. 10 cm. Na enoti G je ograja dopustna na njeni južni in vzhodni meji.
(2) Višinske razlike se lahko premostijo tudi z opornimi zidovi. V primeru izvedbe opornega zidu se le ta izvede prvenstveno v skalometni izvedbi. Pri izvedbi opornega zidu je treba izvesti drenažo za opornim zidom tako, da se bosta talna in zaledna voda nemoteno odvajali izza opornega zidu. Oporni zid se izvede na meji z zemljiščem, kjer je predvidena mala čistilna naprava in ponikovalnica. Na oporni zid se lahko postavi ograja. Na zahodnem robu enote G je primerna le večslojna živa meja.
(3) Če se ograja ali oporni zid izvede v skladu z zgoraj navedenimi pogoji na robu parcele tik ob parcelni meji, soglasje mejaša ali upravljavca ceste ni potrebno. Po izvedbi ograje ali opornega zidu mora investitor ograje na lastne stroške vzpostaviti prvotno stanje na sosednjem zemljišču.
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
11.1. Regulacijski elementi
(1) Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen:
– Regulacijska linija (RL) razmejuje površine za gradnjo stavb, od površin, kjer ni dovoljena gradnja stavb.
– Tlorisna dimenzija je velikost zunanjega oboda stavbe in se nanaša na zunanji rob nosilne konstrukcije stavbe. Preko določene tlorisne dimenzije lahko segajo le fasadni sloji, nadstreški nad vhodi, napušči in fasadni poudarki, vendar ne v področju, ki je opredeljen z gradbeno mejo. Fasadni poudarki so izstavljeni deli fasade, na primer izstavljena okna, poudarjene loggie ali balkoni, ki lahko segajo preko določene tlorisne dimenzije.
– Višina stavbe je najvišja točka stavbe, merjena od kote finalnega tlaka v pritličju.
(2) Regulacijske linije, gradbene meje so razvidne iz karte št. 9 – Regulacijska karta.
(3) Tlaki naj bodo oblikovani tako, da jasno določajo mejo med voznimi površinami in peš površinami. Na stikih ni potrebno postavljati visokih robnikov, le mejo morajo biti jasno čitljive. Izbira tlakov naj bo usklajena z oblikovnimi potezami fasad stavbe telovadnice in fitnesa.
(1) Pri oblikovanju novogradenj je treba upoštevati naslednje pogoje:
– stavbe morajo upoštevati zgoraj navedene regulacijske elemente.
– stavbe morajo biti oblikovane sodobno in kakovostno.
– namembnost: pretežno za izobraževanje in rekreacijo,
– fasada: uporabijo naj se kakovostni trajni materiali, npr. omet, les, steklo, fasadne plošče, vhodi naj se oblikovno poudarijo,
(2) Najmanjši odmiki objekta od parcelnih mej so določeni v Regulacijski karti – karta št. 9. Odmiki se nanašajo na fasado nadzemnega dela objekta oziroma na nosilno konstrukcijo kletnega dela objekta.
(1) Lega stavb je razvidna iz načrta Načrta arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev – karta št. 7.
(2) Novogradnje stavbe telovadnice je dovoljeno postavljati le znotraj regulacijske linije, ki se nahaja znotraj enote urejanja prostora z oznako C.
(3) Novogradnje stavbe fitnesa je dovoljeno postavljati le znotraj regulacijske linije, ki se nahaja znotraj enote urejanja prostora z oznako E.
11.4. Urbanistična določila za enoto urejanja z oznako C
(1) Maksimalna izkoriščenost zemljišča namenjenega za gradnjo stavb znaša za stavbo telovadnice 1680 m²
(2) Faktor izrabe – maksimalno – 1,2
(3) Višina: maksimalno 10,00 m merjeno od kote raščenega terena ob fasadi do vrha strehe.
(4) etažnost: pretežno pritličje in prvo nadstropje; v delu stavbe je dovoljena tudi izvedba kleti in medetaže.
11.5. Urbanistična določila za enoto urejanja z oznako E
(1) Maksimalna izkoriščenost zemljišča namenjenega za gradnjo stavb znaša 400,00 m².
(2) Faktor izrabe – maksimalno – 0,7
(3) Višina: maksimalno 7,00 m merjeno od kote raščenega terena ob fasadi do vrha strehe.
(4) etažnost: pritličje in prvo nadstropje (P+1).
(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov)
(1) Znotraj celotnega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta je dovoljena izvedba vseh tistih pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za priključitev objektov na javno komunalno infrastrukturo.
(2) V območju urejanja občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je opredeljeno z regulacijskimi linijami je dovoljena postavitev tudi naslenjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– nadstreška,
– zbiralniki za kapnico (za zalivanje vrta).
(3) Zunaj območja opredeljenega z regulacijskimi linijami je dovoljena postavitev:
– ograj in opornih zidov (glej 10. člen),
– pomožne infrastrukturne objekte (vse naštete iz predpisa o vrstah objektov).
(4) Druga določila, ki veljajo za gradnjo pomožnih objektov:
– pomožni objekti so lahko tudi drugače oblikovani kot je glavna stavba na zemljišču.
(5) Pomožni (nezahtevni in enostavni) objekti morajo izpolnjevati zahteve veljavnega predpisa o enostavnih in nezahtevnih objektih.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, VODOVODNE IN DRUGE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA NANJO
(pogoji za prometno urejanje)
Dovozna cesta in navezava na javno cestno omrežje
(1) Območje je prometno dostopno po dovozni poti iz lokalne ceste Za grabnom, ki vodi skozi vas naselje Brezovica. Drugi dostop je omogočen po južni strani območja urejanja, iz Šolske ulice, ki sedaj vodi do šole.
Dostop do območja urejanja
(1) Uvozna-izvozna širina dovozne ceste do območja urejanja znaša min. 5,0 m.
(2) Na dovozni cesti se opredeli ustrezna prometna signalizacija.
(3) Na severnem dostopu mora biti zagotovljena utrjena površina (nad zacevljenim meteornim kanalom) za osni pritisk 12t.
Za ureditev mirujočega prometa je treba zagotoviti najmanj 120 parkirnih mest.
Parkirna mesta se zagotovijo na prostih površinah pred stavbo telovadnice in so prikazana na karti št. 10 »Načrt prometne ureditve«.
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
(1) Obravnavana objekta bosta priključena na projektirano komunalno-energetsko omrežje.
(2) Občinski podrobni prostorski načrt obravnava komunalne vode in priključke do meje ureditvenega območja oziroma do točke priključka na javno komunalno-energetsko omrežje. Izven javne poti in novogradnja vseh potrebnih infrastrukturnih vodov za oskrbo. Razmejitev je razvidna v karti Zbirni načrt komunalnih vodov – karta št. 11.
(1) Na območju urejanja občinskega podrobnega prostorskega načrta še ni zgrajena kanalizacija za komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode. Priključitev predvidenih objektov na obstoječe interno kanalizacijsko omrežje in greznico ni dopustno.
(2) Kanalizacija za komunalne odpadne vode v območju urejanja se bo priključevala na javni kanalizacijski sistem na Šolski ulici, ki bo na obravnavanem območju zgrajen po projektu PGD, PZI št. 138/04 "Izgradnja kanalizacije na Brezovici južno od AC, območje Postaje in Bičevje (VS 10/2, VS 10/4, VS 10/6, VS 10/7)". Priključitev naj se izvede v skladu s predpisom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, ki velja za območje Občine Brezovica.
(3) Urejena je interna kanalizacija za padavinske odpadne vode, ki je podrobneje opisana v točki 14.2.
(4) Vse trase kanalov so prilagojene terenskim pogojem in usklajene z obstoječimi in predvidenimi komunalnimi vodi.
(5) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati naslednje predpise:
– V skladu s predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,
– V skladu s predpisom o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest,
– V skladu s predpisom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
(6) Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
(1) Preko obravnavanega območja poteka struga odprtega kanala. Del kanala se ukine in se ga nadomesti s kanalom, ki poteka po severni strani obravnavanega območja.
(2) Vse padavinske vode se iz utrjenih površin in streh objektov stekajo v ta kanal. Padavinske vode z voznih površin in parkirišč se vodi preko lovilcev olj. Zaradi poplavne ogroženosti se na območju zagotovi dva vodna zadrževalnika. Za ustrezno odtekanje je potrebno zagotoviti zadostne naklone pri odvodnjavanju parkirišča. Celotno območje obravnave, mora imeti ustrezen padec za zadostno odtekanje vode. Vodno gospodarske regulacije so prikazane na karti št. 12 "Vodno gospodarska ureditev".
(1) Obravnavano območje se z vodo napaja iz ljubljanskega centralnega vodovodnega sistema, večinoma iz vodarn Brest in Kleče. Voda doteka iz Ljubljane po primarnih vodovodih NL DN 400, DN 300 in DN 200, ki potekajo ob Tržaški cesti, po vodovodu NL DN 300 v Podpeški cesti ter naprej proti obravnavanemu območju po sekundarnem vodovodnem omrežju. Južno od območja VS 10/6,5C poteka v Šolski ulici, severno in zahodno od Osnovne šole Brezovica vodovod NL DN 100.
(2) Novi stavbi v ureditvenem območju bosta priključeni na obstoječi vodovod z navezavo na obstoječe javno vodovodno omrežje. Priključitev naj se izvede v skladu z Odlokom o oskrbi s pitno vodo, ki velja za območje Občine Brezovica.
(3) Potrebna bo prestavitev javnega vodovoda (na S strani šole) zaradi gradnje športnih objektov, za kar je že bila izdelana projektna naloga "Prestavitev javnega vodovoda zaradi gradnje športnih objektov ob OŠ Brezovica (OPPN VS 10/6.5C)", št. projekta 2688 V, VO-KA d.o.o., avgust 2015, katero je potrebno upoštevati pri projektiranju. Znotraj območja bo vodovod potekal po dostopnih javnih površinah in intervencijskih poteh, tako da je omogočeno vzdrževanje vodovodnega omrežja in priključkov.
(4) Znotraj območja obdelave je potrebno upoštevati predpisane varnostne odmike vodovodnih cevi od objektov in ostalih napeljav.
(5) Pitno, sanitarno in požarno vodo je mogoče zagotoviti iz obstoječih vodnih virov.
(1) Oskrba s plinom se vrši preko srednjetlačnega distribucijskega plinovodnega omrežja z obratovalnim tlakom 0,5–4 bar. Na vplivnem območju OPPN je po Šolski ulici izveden glavni plinovod S2803 v dimenziji DN 50, ki po zmogljivosti zadošča za priključitev in oskrbo območja OPPN s plinom.
(2) Objekta na območju OPPN se, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije, za ogrevanje, pripravo sanitarne tople vode, kuhe in tehnologije priključita na sistem zemeljskega plina.
(3) Za priključitev predvidenih objektov na sistem zemeljskega plina je potrebno zgraditi priključni plinovod z navezavo na obstoječe plinsko omrežje (priključni plinovod P26270, DN50). Priključni plinovod se zaključi z glavno plinsko zaporno pipo v omarici na fasadi objekta.
(4) Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje Občine Brezovica (Uradni list RS, št. 65/07), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02), Splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina in distribucijskega omrežja za geografsko območje Občine Brezovica (Uradni list RS, št. 25/08) in tehničnimi zahtevami za graditev glavnih priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav (Energetika Ljubljana, d.o.o.)
14.5. Elektroenergetski vodi
(1) Zaradi posega v območje varovalnega pasu srednjenapetostnega nadzemnega voda DV DV 20kV Dragomer je potrebno zagotoviti ustrezen odmik oziroma pokablitev tega voda na odseku med severnim A drogom na parceli št. 636/4, k.o. Brezovica in stojnim mestom na parceli št. 699/7 (prej št. 699/1) k.o. Brezovica ter poklabitev dela SN odcepa v smeri TP20/0,4kV Bičevje, ki poteka preko ureditvenega območja. Vse posege v EE omrežje je potrebno izvesti skladno s tehničnimi normativi in standardi ter veljavno tipizacijo podjetja Elektro Ljubljana. Pred pričetkom projektiranja je potrebno uskladiti trase nadomestnih SN vodov s podjetjem Elektro Lj. d.d.
Pred pričetkom posega v prostor je potrebno naročiti zakoličbo, umike in ustrezno mehansko zaščito naprav in vodov Elektro vodov in naprav s strani upravljavca distribucijskega omrežja.
(2) Napajanje predvidenih novih objektov in obstoječih objektov šole se do skupne maksimalne moči v višini 225 kW zagotovi preko novega NN izvoda iz obstoječe TP 20/0,4 kV Bičevje. Predvidena je izgradnja nove TP na lastnem zemljišču. Nova TP 20/0,4 kV se vzanka v bližnji SN vod, ki poteka ob severnem oziroma zahodnem robu ureditvenega območja.
Vsi kabli, ki bodo pod povoznimi površinami morajo biti nameščeni v njim namenjeno kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij.
Zaradi visoke preobremenjenosti obstoječih vodov mora biti novo priključevanje omejeno do zapolnitve razpoložljivih prenosnih zmogljivosti v obstoječem SN elektroenergetskem omrežju.
(3) Pred izdelavo posameznih projektnih dokumentacij za pridobitev gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje za priključitev. Vso elektroenergetsko infrastrukturo je potrebno uskladiti s smernicami. EE infrastruktura mora biti obdelana v posebni mapi.
(4) Za oskrbo z električno energijo bo treba v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta zgraditi razvod nizkonapetostnih priključnih vodov iz obstoječe transformatorske postaje, ki bodo izvedeni z zemeljskimi kabli.
(5) Zemeljski kabli srednjenapetostnih vodov, nizkonapetostnih priključnih vodov in vodov javne razsvetljave bodo speljani v kabelski kanalizaciji.
(6) Obstoječi srednjenapetostni vodi in transformatorska postaja se ohranjajo.
(7) K projektni rešitvi je treba pridobiti soglasje Elektro Ljubljana.
14.6. Telekomunikacijski vodi
(1) Objekti bodo priključeni na telekomunikacijsko omrežje (TK).
(1) V ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je predvidena gradnja interne razsvetljave, ki bo speljana ob dostopnih cestah.
(2) Svetilke morajo ustrezati zahtevanim standardom tako iz energetskega vidika kot kriterija svetlobnega onesnaževanja.
(3) Svetilke in kandelabri morajo biti stilsko usklajeni s tistimi, ki jih občina trenutno vgrajuje
(1) Zbiranje odpadkov in lokacija zabojnikov se izvede ob servisnem vhodu v stavbo telovadnice, kjer sta predvideni odjemni mesti za postavitev zabojnikov.
(1) Odstopanja pri trasah komunalnih ter energetskih vodov in naprav so dovoljena s soglasjem upravljavcev.
(2) Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih in energetskih vodov ter cestnega omrežja zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora ali boljše tehnične rešitve.
(3) V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe komunalnih vodov, ki jih v fazi priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta ni bilo mogoče predvideti.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
15.1. Varstvo pred hrupom
V skladu z uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju se obravnavana lokacija glede na namensko rabo prostora uvršča v območje, kjer velja III. stopnja varstva pred hrupom.
Pri projektiranju je treba upoštevati uredbo o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.
15.3. Varstvo vodnih virov
(1) Obravnavano območje ne leži v vodovarstvenem območju vodnih virov. Pri projektiranju je treba upoštevati naslednje pogoje:
– kanalizacijski sistemi morajo biti izvedeni neprepustno za vodo, neprepustnost se potrdi s tlačnim preskusom;
– padavinske odpadne vode s parkirnih površin se morajo stekati v kanalizacijo za padavinske vode preko cestnega požiralnika z lovilnikom olj. Mesto izpusta je prikazano v grafičnem delu občinskega podrobnega prostorskega načrta.
Na obravnavanem območju je potrebno posegati v prostor v skladu s predpisi Nature 2000, ki veljajo za to območje.
15.5. Varstvo površinskih voda
(1) Del struge odprtega kanala se mora urediti in sanirati brez utrjevanja dna ali bregov kanalov. Del OPPN, ki se nahaja na poplavnem območju ni vključeno v območje zazidave in zato na tem območju gradnja ne bo potekala, načrtovane ureditve in načrtovani objekti ne bodo vplivali na poplavne lastnosti območja.
(2) Del območja OPPN, ki se nahaja na poplavnem območju ni vključeno v območje zazidave in zato na tem območju gradnja ne bo potekala, načrtovane zunanje in športne ureditve in načrtovani objekti ne bodo vplivali na poplavne lastnosti reke.
(3) Na osnovi hidravljičnega izračuna je z prispevnih površin predmetnega območja v obstoječi jarek ob računskem nalivu predviden dotok meteorni voda v količini 177 l/sek. Glede na obstoječo prispevno površino se oceni, da se trenutno pred posegom v obstoječ jarek ob nalivih zliva cca 31,0 litrov meteorne vode na sekundo, ki z enako intenziteto odteče nazaj v odprti kanal. Spodnji nivo zadrževalnega ponikovalnega polja je predviden cca 2,20 m višje od nivoja povprečne vode odprtega kanala. Da ne bi dodatno obremenili dotičnega barjanskega vodnega sistema, se predvidi zadrževanje predmetnih meteornih vod z zadrževalnim ponikovalnim poljem, ki bo reduciral (zaustavil s ponikanjem) količino predvidene meteorne vode na maximalno 20 l/s. Z zadrževalnim poljem se dosega, da se obremenitev potoka z meteornimi vodami po izgradnji predmetne meteorne kanalizacije ne sme povečati.
(4) Naklon urejenega terena pada najmanj za 2 % od SV dela OPPN proti JZ delu. Meteorna kanalizacija na celotnem območju OPPN naj bo zasnovana tako, da se utrjene površine odvodnjavajo s pomočjo ustreznih vzdolžnih in prečnih nagibov v cestne požiralnike premera Ø50 cm. Višina poplavnega dela, kjer se nahaja nogometno igrišče z začasnimi tribunami je za vsaj 0.5 m nižje od dela OPPN kjer se nahajajo stavbe, športna igrišča in ostale utrjene površine.
15.6. Varstvo podzemnih voda
(1) Na vse tlakovane in asfaltirane površine je potrebno namestiti lovilce olj in peskolove, ki so speljani v javni meteorni sistem, ki je prikazan na karti 11. »Zbirni načrt komunalnih vodov«. Iztok meteornega sistema se na koncu izteče v odprti kanal. Vse utrjene površine morajo biti urejene tako, da se vsa odpadna meteorna voda odvodnjava preko cestnih požiralnikov.
(2) Odvodnjavanje odpadnih meteornih vodov iz parkirišča naj bo urejeno z vtočnimi jaški Ø50 z litoželezno rešetko. Vode se očistijo v lovilcu olj, ki je lociran na asfaltirani površini. Na stičiščih cevi oziroma pred in za LO naj se izvede RJ Ø100 za čiščenje in vzdrževanje kanalizacije in LO. Na iztoku v odprti kanal naj se izvede iztočno glavo Ø200 z LTŽ žabjim pokrovom. Okolica iztoka naj se obdela v naklonu 10 % proti vodotoku z lomljenimi kamni v betonski podlagi.
(3) Zaradi bližine vodotoka (v neposredni bližini je območje poplavnosti s 100-letnimi vodami) je nivo talne vode sorazmerno visok. Da ob visoki vodi ne bi voda prehajala v nosilno konstrukcijo utrjenih voznih površin, se izvede drenaža Ø100, ki je speljana v RJ2.
(varstvo ohranjanja narave)
(1) Zemljišče s parc. št. 607/23, k.o. Brezovica, pokriva barjanski travnik, ki ga uvrščamo v varovani habitatni tip Nižinski ekstenzivno gojeni travnik (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis), Natura koda 6510. Habitatni tip je potrebno ohranjati, ali pa nadomestiti z nadomestnim habitatom.
(2) V območju urejanja je treba zasnovati ureditev javne razsvetljave tako, da se uporabljajo svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico. Zunanja svetila morajo imeti vgrajen senzor za samodejni vklop/izklop. Potrebno je načrtovati javno razsvetljavo tako, da ostane v drugem delu noči prižganih minimalno število luči. Razsvetljava naj upošteva predpise o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja okolja. Uporablja naj se svetila z nizkim deležem UV sevanja.
(3) V območju urejanja je treba ohraniti je čimveč mejic in samonikle vegetacije (drevesa jelševja ob vodotokih in v osrednjem delu območja urejanja). Parkirišča in zunanjo ureditev je potrebno izvesti tako, da se odstrani čimmanj obstoječega drevja. Kjer to ni mogoče je potrebno prizadete površine zasaditi z avtohtono vegetacijo. Rastišč dreves se ne sme zasipavati.
(4) V območju urejanja se ne sme posegati v struge odprtih kanalov. Dele odprtih kanalov, ki se jih prestavlja je potrebno izvesti z maksimalnim naklonom 1:1,5. Potrebno je ohraniti avtohtone habitatne tipe, kjer je to mogoče. Novi odprti kanal se obsadi z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo v širini vsaj 5 m.
(5) Kadar je le potrebna sečnja dreves jo je potrebno izvajati izven obdobja gnezditve ptic, od 15. aprila do 15. julija (takrat gnezdijo).
(6) Struge vodotokov se ne sme nasipavati ali zasipavati, razen v primeru prestavitve vodotoka – odprtega kanala.
(7) Na brežinah, ki se jih ne spreminja ter teh, ki se jih prestavlja se mora ohranjati obvodna vegetacija, ki stabilizira brežine in zmanjšuje učinke erozije.
(8) Morebitni odpadni material, zemeljski višek in ostale odpadke se mora deponirati izven naravnih vrednot in območij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(9) Pričetek zemeljskih del naj se izvede med koncem oktobra in koncem februarja, to je izven obdobja, ko so živali ogroženih prostoživečih vrst najbolj občutljive na motnje.
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Na območju urejanja ter v območju presoje vplivov na okolje se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine: 1. 9368 Ljubljana – Arheološko območje Ljubljansko barje (arheološko najdbišče) in 11819 Ljubljana – Kulturna krajina Ljubljansko barje (dediščina).
(2) Pred posegi v prostor in gradnjo stavb, ter vseh vrst objektov se izvede predhodne arheološke raziskave na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(3) Potrebno je upoštevati varstvene režime, ki veljajo za kulturne spomenike, vključno z njihovimi vplivnimi območji ter varstvene režime, ki veljajo za varstveno območje dediščine.
(4) Potrebno je pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege, ki ga izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine.
(5) Načrtovani objekti morajo biti na zunaj oblikovalsko poenoteni in neizstopajoči.
(6) Robove območja in parkirne površine je potrebno obsaditi z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo, da bo zmanjšan degradacijski vpliv na kulturno krajino Ljubljanskega barja in čimbolj prikrit pogled na parkirane površine.
(7) Na območju ni potrebno izvesti celovite presoje vplivov na okolje.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(rešitve in ukrepi za varstvo pred požarom)
(1) V okviru varstva pred požarom se skladno s predpisi s področja požarnega varstva izvedejo naslednji ukrepi:
– intervencijske poti in površine,
– zunanje hidrantno omrežje,
– potrebni odmiki med objekti,
– poti za evakuacijo.
(2) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
18.1. Intervencijske poti in površine
(1) Vsa zemljišča v ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so v primeru požara dostopna po občinski cesti in po predvidenih cestah. Hidrantno omrežje in intervencijske poti so prikazane na karti št. 12 »Načrt požarnega varstva«
(2) Utrjene intervencijske poti in dostopi morajo biti široki najmanj 3 m s potrebnimi razširitvami v območju radijev. Vse povozne površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti dimenzionirane na osni pritisk 10 t.
(1) Predvideni objekti v območju so večji od 600 m2, zato ti objekti potrebujejo delovne površin za gasilna vozila. Delovne površine za gasilska vozila so prikazana na karti št. 13 »Načrt požarnega varstva«.
(1) V primeru požara se za gašenje uporablja voda iz predvidenega javnega hidrantnega omrežja v naselju.
(2) Hidranti so predvideni na medsebojni razdalji največ 80 m.
(3) Intervencijske poti, postavitvene površine in hidranti so prikazani v načrtu Požarnega varstva.
(1) Z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Glede odmikov je potrebno upoštevati ustrezne Tehnične smernice glede požarne varnosti v stavbah, ter tako prilagoditi zasnovo in lokacijo posameznih stavb.
(2) Potrebno je zagotoviti odmike od mej in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve v skladu s Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah.
(1) Evakuacijsko pot in evakuacijske površine predstavljajo dostopne ceste v naselju.
(ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Način gradnje je treba prilagoditi projektnemu pospešku tal, ki za večino obravnavane lokacije znaša 0,25 (v g), le na manjšem delu območja OPPN na zahodu znaša 0,225 (v g). Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne protipotresne ukrepe.
(2) Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta opredeljeno v 6. členu tega odloka se ne nahaja v območju poplavne ogroženosti, razen njen zahodni del (parcela 636/4), na kateri velja ogroženost za stoletne vode, vendar pa na ta parcela ni namenjena za gradnjo stavb. Kanal, ki po obstoječem stanju poteka po vzhodnem robu parcele 636/4 se malenkost premakne, kot je določeno na karti »Vodno gospodarstvo«, karta 12. Sicer pa naj nove ureditve ne bi vplivale na povečano nevarnost poplav kakor je opredeljeno v 15. členu točke 15.5.
(3) Območje OPPN se ne nahaja na območju visoke podtalne vode. Prav tako se območje občinskega podrobnega prostorskega načrta ne nahaja v območju erozivnosti in plazovitosti terena.
(4) Pri izdelavi projektne dokumentacije za enoto urejanja »C – Gradnja nove stavbe telovadnice« in »E – Gradnja nove stavbe fitnesa« je potrebno izdelati novo prometno zasnovo, kjer bodo prikazani vsi dostopi in intervencijske poti do posameznih stavb.
Za območje občinskega podrobnega prostorskega načrta niso predvideni ukrepi za obrambo.
Parcelacija zemljišča je določena na karti Načrt parcelacije – karta št. 6. Zemljišče sestavljajo parcele: P1(7111m2), P2(1789m2), P3(1841m2), P4(3690m2), P5(1618m2), P6 (5176m2).
Zakoličbene točke:
T1 X=454885.684465 Y=97284.821518
T2 X=454891.297107 Y=97285.985690
T3 X=454898.541235 Y=97284.857516
T4 X=454872.505589 Y=97247.773940
T5 X=454891.860000 Y=97236.490000
T6 X=454898.618861 Y=97233.320110
T7 X=454896.080000 Y=97229.020000
T8 X=454874.690000 Y=97192.640000
T9 X=454873.153956 Y=97188.222880
T10 X=454837.680000 Y=97166.910000
T11 X=454836.701816 Y=97168.546846
T12 X=454824.040203 Y=97160.981684
T13 X=454802.720000 Y=97147.690000
T14 X=454808.638468 Y=97137.779898
T15 X=454785.461000 Y=97123.670000
T16 X=454795.305136 Y=97107.151349
T17 X=454780.202953 Y=97087.082991
T18 X=454758.990000 Y=97100.320000
T19 X=454733.911844 Y=97076.888028
T20 X=454715.775000 Y=97059.940000
T21 X=454711.513935 Y=97064.458058
T22 X=454635.897428 Y=97144.653601
T23 X=454683.001823 Y=97169.165273
T24 X=454848.214159 Y=97255.124871
T25 X=454875.973622 Y=97263.939464
T26 X=454876.144484 Y=97265.588498
T27 X=454889.171300 Y=97276.30580
T28 X=454868.051653 Y=97255.331510
T29 X=454687.229536 Y=97161.222316
T30 X=454702.375905 Y=97147.680914
T31 X=454748.175394 Y=97099.117239
T32 X=454751.841357 Y=97102.676468
T33 X=454701.584779 Y=97155.795755
T34 X=454706.466527 Y=97166.724928
T35 X=454709.182562 Y=97168.138493
T36 X=454758.309506 Y=97193.706699
T37 X=454765.677227 Y=97192.344322
T38 X=454794.751328 Y=97144.707460
T39 X=454792.091520 Y=97133.878101
T40 X=454772.825850 Y=97122.38091
T41 X=454761.496790 Y=97112.809251
T42 X=454775.497546 Y=97117.971295
T43 X=454776.725146 Y=97115.673835
T44 X=454821.927970 Y=97164.440629
T45 X=454806.105106 Y=97154.778263
T46 X=454804.099016 Y=97158.063389
T47 X=454797.335822 Y=97153.933387
T48 X=454774.252140 Y=97191.734683
T49 X=454781.015334 Y=97195.864685
T50 X=454779.009244 Y=97199.149811
T51 X=454801.046156 Y=97212.606839
T52 X=454826.024230 Y=97171.773032
T53 X=454832.244230 Y=97175.543032
V območju, ki se ureja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, so kot javno dobro opredeljena zemljišča, kjer poteka dovozna cesta oziroma je potek ceste opredeljen z kategorizacijo javne poti.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(etapnost izvedbe prostorske ureditve)
(1) Izdelava projekta se vrši v etapah v naslednjem vrstnem redu po etapah.
1. Prestavitev in ureditev vodotoka
2. Komunalna ureditev
3. Prometna ureditev
4. Izgradnja stavb
5. Zunanja ureditev
(2) Ureditve od točke 2. do 5. se lahko gradijo istočasno oziroma v soodvisnosti.
(drugi pogoji in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) V času gradnje je treba zagotoviti geotehnični nadzor in reden nadzor stanja obstoječih objektov zaradi gradbenih posegov v njihovi bližini.
(2) Gradnjo je treba načrtovati tako, da območje gradbišča in njegove ureditve ne bo posegalo na zemljišča zunaj ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(3) Kadar se bo v času gradnje posegalo na sosednja zemljišča, si mora investitor pridobiti soglasje lastnikov teh zemljišč.
(4) Investitorji sodelujejo 100-odstotno pri izvedbi tiste javne infrastrukture, ki je potrebna za realizacijo objektov v ožjem območju (ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta), v širšem območju pa v deležu, ki pripada njim (cestno omrežje, vodovod, kanalizacija). Obveznost investiranja se opredeli z pogodbo o opremljanju med občino in investitorji.
VIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) Odlok velja do preklica oziroma do takrat, ko ga nadomesti nek drug izvedbeni akt.
(2) Po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta so na zgrajenih objektih dovoljena investicijsko – vzdrževalna dela.
(3) Dopustne so tudi rušitve enostanovanjskih objektov.
(4) Za vse navedene posege se kot usmeritve za oblikovanje objektov smiselno upoštevajo določila 9., 10. in 11. člena tega odloka, za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov pa določila 13. člena tega odloka.
Občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja BR_23-del je stalno na vpogled pri:
– Občini Brezovica,
– Upravni enoti Ljubljana, Izpostava Vič - Rudnik.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor in Medobčinski inšpektorat.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Brezovica.
Št. 12/16
Brezovica, dne 24. junija 2016
Metod Ropret l.r.
