Vsebina Uradnega lista

Na podlagi drugega odstavka 8. člena, drugega odstavka 21. člena, petega odstavka 31. člena, osmega odstavka 32. člena, drugega odstavka 38. člena, sedmega odstavka 39. člena, tretjega odstavka 40. člena, petega in šestega odstavka 43. člena, tretjega odstavka 44. člena in šestega odstavka 77. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 81/10 – uradno prečiščeno besedilo) minister za infrastrukturo izdaja

(1) Ta pravilnik določa pojem ultralahkih letalnih naprav in njihovo delitev, pogoje za njihovo uporabo, vzdrževanje in izdelavo, vpis v evidenco ultralahkih letalnih naprav in plovnost ultralahkih letalnih naprav, pogoje za pooblaščenega izvajalca za izvajanje pregledov plovnosti in izdajanje dovoljenj za letenje, oznake in obvestila o omejitvah ultralahkih letalnih naprav, minimalno opremo ultralahkih letalnih naprav, pilota in drugih oseb ter pogoje za usposabljanje, izpite, dovoljenja in pooblastila pilotov ultralahkih letalnih naprav.

(2) Ta pravilnik se ne uporablja za motorna jadralna padala brez podvozja in motorne jadralne zmaje brez podvozja, za katere se uporabljajo predpisi, ki urejajo jadralne zmaje in jadralna padala.

Pristojni organ za nadzor po tem pravilniku je Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija).

(1) Ultralahka letalna naprava (v nadaljnjem besedilu: naprava) je zrakoplov posebne kategorije, z motornim pogonom ali brez njega, ki se v zraku krmari okoli dveh ali treh osi z odklonom krmil ali s premikom masnega središča oziroma s kombinacijo obeh in se za njegovo uporabo ne zahteva homologacija tipa zrakoplova.

(2) Naprave so lahko enosedežne ali dvosedežne, s pilotom ali brez pilota, in se delijo na naslednje vrste:

1. ultralahka motorna letala,

2. ultralahki helikopterji,

3. ultralahki giroplani,

4. motorna jadralna padala s podvozjem,

5. motorni zmaji ter motorni jadralni zmaji s podvozjem,

6. ultralahka jadralna letala in

7. zrakoplovi brez posadke.

(3) Med naprave iz prejšnjega odstavka spadajo tudi zrakoplovi, za katere certifikat tipa ali spričevalo o plovnosti oziroma dovoljenje za letenje ni izdano na podlagi Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES (UL L št. 79 z dne 19. 3. 2008, str. 1) in z njo povezanih izvedbenih predpisov ter sodijo v eno od naslednjih kategorij:

1. letala, helikopterji in motorna padala, ki imajo največ dva sedeža in največjo vzletno maso (MTOW), ki ne presega:

– 300 kg za kopensko letalo oziroma helikopter enosed ali

– 450 kg za kopensko letalo oziroma helikopter dvosed ali

– 330 kg za amfibijsko ali vodno letalo oziroma helikopter enosed ali

– 495 kg za amfibijsko ali vodno letalo oziroma helikopter dvosed, če je njegova največja vzletna masa, kadar se uporablja kot vodno letalo oziroma helikopter in kot kopensko letalo oziroma helikopter, pod obema ustreznima zgornjima mejama MTOW, ali

– 472,5 kg za kopensko letalo dvosed, opremljeno s sistemom reševalnega padala, pritrjenim na ogrodje, ali

– 315 kg za kopensko letalo enosed, opremljeno s sistemom reševalnega padala, pritrjenim na ogrodje,

2. eno- ali dvosedežni giroplani z največjo dovoljeno vzletno maso, ki ne presega 560 kg;

3. jadralna letala z največjo dovoljeno lastno maso, ki ne presega 80 kg pri enosedu ali 100 kg pri dvosedu, vključno s takšnimi, ki se dvignejo v zrak s pomočjo nog;

4. zrakoplovi brez posadke z operativno maso, ki ne presega 150 kg, razen modelov, ki ne ogrožajo varnosti letenja;

5. vsak drug zrakoplov z največjo dovoljeno lastno maso, vključno z gorivom, ki ne presega 70 kg.

(4) Jadralna letala s pomožnim motorjem se glede zahtev za atestiranje uvrščajo v enega izmed razredov, navedenih v 1. točki prejšnjega odstavka.

Naprava se sme uporabljati za letenje, če:

– je vpisana v evidenco naprav ali register zrakoplovov,

– izpolnjuje pogoje za varno letenje in ima veljavno dovoljenje za letenje naprave,

– ima sklenjeno predpisano zavarovanje odgovornosti,

– ima pilot oziroma oseba, ki upravlja napravo, predpisano licenco in

– izpolnjuje druge pogoje, določene s pravili letenja.

(1) Naprava se sme uporabljati za športno in rekreacijsko letenje, za usposabljanje pilotov naprav, dela v zraku, kot jih določa Priročnik ICAO o delu v zraku (ICAO Doc 9408), in oglaševanje. Uporaba naprave za prevoz potnikov, blaga in oziroma ali pošte proti plačilu ali nadomestilu ni dovoljena.

(2) Naprava se sme uporabljati samo v skladu z namenom uporabe, ki je vpisan v dovoljenje za letenje naprave iz 24. člena tega pravilnika.

Naprave vzletajo in pristajajo na letališčih in vzletiščih, ki so primerna za posamezno vrsto naprave v skladu z navodili za uporabo letališča oziroma vzletišča.

(1) Naprava lahko leti v zračnem prostoru Republike Slovenije v skladu s predpisi, ki urejajo pravila o letenju zrakoplovov.

(2) Naprava sme leteti takrat, ko so izpolnjeni pogoji za letenje po pravilih vizualnega letenja (VFR), in sicer v času od pol ure pred sončnim vzhodom do pol ure po sončnem zahodu.

(3) Hrup, ki ga povzroča motorna naprava pri letenju na višini 300 metrov nad zemeljsko površino (QFE) s polno močjo ter največjo vodoravno hitrostjo, ne sme presegati 65 dB oziroma 78 dB za giroplan, merjeno s tal, razen če s predpisi o hrupu zrakoplovov ni določena drugačna vrednost. Pri tem se za napravo, ki jo je vsaj v 51-odstotnem deležu zgradil ljubitelj ali nepridobitno združenje ljubiteljev za svoje namene in brez komercialnih ciljev, dopušča instrumentalno ugotavljanje hrupnosti naprave v letu s primerjavo hrupa z drugim zrakoplovom, ki izpolnjuje pogoje iz tega odstavka.

(4) Prepovedano je letenje naprave nad določenim območjem, ki je v skladu z zakonom razglašeno za prepovedano ali pogojno prepovedano cono.

(5) Naprava lahko leti v nekontroliranem zračnem prostoru razreda G, ki je objavljen v Zborniku zrakoplovnih informacij (AIP) Republike Slovenije.

(6) Naprava lahko leti pod najmanjšo višino, določeno za vizualno letenje v skladu s predpisi, ki urejajo pravila o letenju zrakoplovov, če je pri tem zagotovljena najmanjša varna višina, ki zagotavlja uspešen pristanek, če motor neha delovati.

(7) Ne glede na prejšnji odstavek pa mora naprava leteti najmanj 300 metrov nad skupinami ljudi ter 50 metrov nad daljnovodi, cestami, železnicami, žičnicami, antenskimi sistemi in drugimi podobnimi objekti, če je pri tem zagotovljena višina, ki zagotavlja uspešen pristanek, če motor neha delovati.

(1) Letenje naprave v kontroliranem zračnem prostoru je prepovedano, razen v primerih iz drugega, tretjega in petega odstavka tega člena.

(2) Pristojna služba za vodenje zračnega prometa lahko izjemoma dovoli letenje naprave v kontroliranem zračnem prostoru, če so podane okoliščine, ki štejejo za izredne dogodke med letenjem zrakoplova v skladu s predpisi, ki urejajo pravila o letenju zrakoplovov.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena je letenje naprave v kontroliranem zračnem prostoru dovoljeno, če gre za let:

1. na letalski prireditvi, in sicer pod pogojem, da je naprava opremljena z ustrezno radijsko postajo;

2. v CTR letališča, na katerem je letenje naprav urejeno z odobrenim načinom in pogoji za varno letenje, če je pristajalna hitrost naprave najmanj 38 vozlov in pod pogojem, da je naprava opremljena z ustrezno radijsko postajo in radarskim odzivnikom, pilot pa poseduje pooblastilo za letenje v kontroliranem zračnem prostoru ali licenco zasebnega oziroma športnega pilota (LAPL oziroma PPL) ali licenco višje kategorije, izdano v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1178/2011 z dne 3. novembra 2011 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalsko osebje v civilnem letalstvu v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 311 z dne 25. 11. 2011, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2016/539 z dne 6. aprila 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 1178/2011 glede usposabljanja pilotov, preizkušanja in rednega preverjanja za navigacijo na podlagi zmogljivosti (UL L št. 91 z dne 7. 4. 2016, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1178/2011/EU); radarski odzivnik ni potreben za letenje v coni letališča, če je to predvideno v odobrenih postopkih za varno vzletanje in pristajanje na določenem letališču;

3. v drugih delih kontroliranega zračnega prostora, če potovalna hitrost naprave presega 76 vozlov in pod pogojem, da je naprava opremljena z ustrezno radijsko postajo in radarskim odzivnikom, če se odzivnik zahteva glede na razred zračnega prostora, pilot pa poseduje pooblastilo za letenje v kontroliranem zračnem prostoru ali licenco zasebnega oziroma športnega pilota (LAPL oziroma PPL) ali licenco višje kategorije, izdano v skladu z Uredbo 1178/2011/EU.

(4) Če pogoji iz prejšnjega odstavka glede potovalne hitrosti, opremljenosti z radijsko postajo ter radarskim odzivnikom niso izpolnjeni, izvajalec služb zračnega prometa zavrne načrt leta. Izvajalec služb zračnega prometa zavrne načrt leta tudi, če prometni pogoji, pretok zračnega prometa ali obveznosti v zvezi nadzorom zračnega prostora Republike Slovenije in zunanje meje Evropske unije ne omogočajo varne izvedbe leta naprave ali katerega koli drugega zrakoplova.

(5) Pred izvedbo leta v kontroliranem zračnem prostoru mora pilot naprave pristojni navigacijski službi zračnega prometa predložiti načrt leta. Izvajalec navigacijske službe zračnega prometa načrt leta zavrne in let naprave v kontroliranem zračnem prostoru prepove, če prometne okoliščine v zračnem prostoru nameravanega leta ne zagotavljajo varne izvedbe leta.

(6) Ne glede na določbe tega člena je šolanje pilotov naprav v kontroliranem zračnem prostoru dovoljeno, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

– učitelj letenja naprave ima pooblastilo za letenje v kontroliranem zračnem prostoru oziroma ima najmanj licenco zasebnega oziroma športnega pilota (LAPL oziroma PPL), izdano v skladu z Uredbo 1178/2011/EU, s pooblastilom za vrsto naprave,

– naprava izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka tega člena,

– pristojni izvajalec služb zračnega prometa ni zavrnil načrta leta.

(1) Dovoljenje za letenje naprave, izdano v skladu s 24. členom tega pravilnika, velja samo za letenje v Republiki Sloveniji.

(2) Za letenje naprave v drugo državo je treba pridobiti dovoljenje oziroma soglasje pristojnih organov države, kamor je naprava namenjena, in vsake države, ki jo namerava preleteti.

(3) Mednarodni let naprave se izvede tako, da se vzlet in pristanek izvedeta le z letališča oziroma na letališče, ki je odprto za mednarodni zračni promet, in v skladu z določbami prejšnjega člena, če se let izvede v kontroliranem zračnem prostoru. Vstop v zračni prostor druge države se opravi v skladu z zahtevami države vstopa, če z mednarodno pogodbo ali dogovorom med pristojnimi navigacijskimi službami zračnega prometa zadevnih držav ni drugače določeno.

(4) Ne glede na določbe tega člena se lahko let naprave znotraj schengenskih meja začne ali konča na vsakem letališču, ki je namenjeno notranjim letom, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena.

Tuja naprava lahko leti v slovenskem zračnem prostoru na podlagi načrta leta, v katerega se med opombe napiše kratica UL (ang. ultralight), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1. tuja naprava ima dovoljenje za letenje naprave v smislu 24. člena tega pravilnika oziroma drug ustrezen dokument, ki ga je za letenje naprave v drugi državi izdal pristojni organ te države;

2. pilot tuje naprave ima veljavno dovoljenje pilota za to vrsto naprave in zračni prostor, v katerem namerava leteti, ki ga je izdal pristojni organ tuje države;

3. tuja naprava ima potrdilo o sklenjenih obveznih zavarovanjih, ki velja za območje Republike Slovenije;

4. tuja naprava izpolnjuje pogoje glede jakosti hrupa iz tretjega odstavka 7. člena tega pravilnika;

5. tuja naprava ima dovoljenje za delo radijske postaje, če je vgrajena v napravo;

6. tuja naprava in pilot izpolnjujeta pogoje iz 31. do 35. člena tega pravilnika.

Naprave se lahko gradijo amatersko oziroma se proizvajajo serijsko.

Amatersko zgrajen zrakoplov je zrakoplov, ki ga je vsaj v 51-odstotnem deležu zgradil ljubitelj ali nepridobitno združenje ljubiteljev za svoje namene in brez komercialnih ciljev.

Za amatersko gradnjo naprav se uporabljajo predpisi, ki urejajo amatersko gradnjo zrakoplovov.

(1) Serijska proizvodnja naprav je izdelava naprav, njihovih sklopov, delov ali opreme pri pooblaščenem proizvajalcu, ki temelji na atestu tipa naprave.

(2) Serijska proizvodnja naprav brez atesta tipa naprave iz 15. člena tega pravilnika ni dovoljena.

(1) Atest tipa naprave je dokument, s katerim se potrjuje, da tip naprave ustreza zahtevam iz 16. in 17. člena tega pravilnika.

(2) Atestiranje je postopek, s katerim se ugotovi, ali tip naprave ustreza zahtevam iz 16. in 17. člena tega pravilnika in določbam priročnika za letenje in vzdrževanje naprave, kar se ugotovi s preizkušanjem.

(3) Preizkušanje iz prejšnjega odstavka sme opravljati oseba, ki je pridobila pooblastilo, ki ga izda agencija, s katerim dokazuje, da izpolnjuje pogoje glede prostorov, opremljenosti s tehničnimi sredstvi za delo, osebja in operativno-tehničnih postopkov za izvajanje atestiranja, kar opredeli v organizacijskem priročniku. Preizkušanje se opravlja pod nadzorom pooblaščene uradne osebe agencije.

(4) Glede izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo predpisi iz tretjega odstavka 19. člena tega pravilnika.

(5) Po uspešno opravljenem atestiranju se izda atest tipa naprave na podlagi:

1. tehnične dokumentacije o proizvodnji naprave,

2. izračunov in poročil o preizkusih naprave,

3. priročnika za letenje in vzdrževanje naprave ter

4. poročila o opravljenem preizkušanju.

Tehnična dokumentacija o proizvodnji tipa naprave iz prejšnjega člena mora zajemati:

1. risbo naprave v treh projekcijah, sestavnice glavnih sklopov in posebno zapletenih sklopov ter risbe detajlov, po katerih je mogoče izdelati napravo,

2. seznam materiala, polizdelkov in izdelkov, iz katerih se izdeluje naprava,

3. aerodinamični izračun naprave z izračunom stabilnosti in krmarljivosti,

4. statični izračun naprave z rezultati preizkušanja trdnosti naprave,

5. izračun mas vseh delov naprave, koristnega tovora, goriva in maziva, mase pilota ter izračun lege masnega središča in največje vzletne mase naprave,

6. opis tehnoloških postopkov pri proizvodnji.

(1) Izračuni in preizkušanja naprave iz 15. in 16. člena tega pravilnika se določijo z odobrenimi tehničnimi zahtevami za izdelavo posamezne vrste naprave, ki jih na predlog proizvajalca predhodno odobri agencija.

(2) Preizkušanje tipa naprave se opravi po programu preizkušanja na zemlji in v zraku, ki ga na predlog proizvajalca predhodno odobri agencija. Preizkušanje ne sme biti krajše od 30 ur letenja, obsega najmanj 60 vzletov in pristankov in mora vsebovati najmanj:

– dviganje na višino do zgornje meje zmogljivosti naprave,

– lete, ki ustrezajo največji avtonomiji leta, skrajšani za 20 minut,

– lete z največjo in najmanjšo hitrostjo za določene konfiguracije letala (npr. lega podvozja, zakrilc ipd.),

– lete v pogojih mejnih leg središča težišča letala,

– lete z največjo vzletno maso.

(4) Preizkušanje tipa naprave v zraku sme opravljati testni pilot naprave. O preizkušanju proizvajalec vodi dnevnik, vsak preizkus pa posebej dokumentira.

(5) Po opravljenem preizkušanju na zemlji in opravljenih preizkusnih letih pooblaščena uradna oseba agencije napiše poročilo o sposobnosti naprave v skladu z zahtevami atesta določenega tipa naprave.

(6) Na podlagi poročila o preizkusih iz prejšnjega odstavka proizvajalec izdela priročnik za letenje in vzdrževanje tipa naprave.

(1) Priročnik za letenje in vzdrževanje naprave mora vsebovati podatke in navodila o:

1. namenu,

2. masi,

3. območju dovoljenega premikanja masnega središča,

4. sposobnostih,

5. stabilnosti in krmarljivosti,

6. omejitvah uporabe,

7. vzdrževanju,

8. pogonu in njegovem vzdrževanju (ne velja za ultralahka jadralna letala) in

9. predpoletnem pregledu, sestavljanju, razstavljanju in skladiščenju naprave.

(2) Za vzdrževanje po priročniku je odgovoren lastnik, za predpoletni pregled pa pilot naprave.

(3) Za naprave so obvezni letni pregledi po priročniku za letenje in vzdrževanje naprave, ki ga izda proizvajalec. Letne preglede opravlja lastnik naprave ali druga oseba, ki jo pooblasti lastnik.

(4) Lastnik naprave mora zagotoviti redno vodenje knjige zrakoplova, ki jo izda agencija. Za rednost vodenja knjige zrakoplova in točnost podatkov je odgovoren lastnik naprave. Knjigo zrakoplova mora lastnik naprave hraniti kot trajno dokumentacijo.

(5) Na napravi se lahko izvajajo samo tiste spremembe in velika popravila, za katera je izdelana tehnična dokumentacija iz 16. člena tega pravilnika, ki jo odobri agencija.

(1) Pred začetkom proizvodnje določenega tipa naprave mora proizvajalec za vsak določen tip naprave pridobiti dovoljenje za proizvodnjo, ki ga izda agencija.

(2) Dovoljenje za proizvodnjo določenega tipa naprave se izda, če vlagatelj poleg splošnih pogojev, predpisanih za opravljanje take dejavnosti, izpolnjuje tudi posebne pogoje glede prostorov, osebja, operativno-tehničnih postopkov, opreme in organiziranosti sistema nadzora kakovosti, kar opredeli v organizacijskem priročniku proizvajalca, ki ga odobri agencija.

(3) Glede izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo posebne pogoje za gradnjo in spremembe na zrakoplovu, motorju, propelerju, padalu in opremi zrakoplova, načinu izdelave tehnično-tehnološke dokumentacije in tehničnem nadzoru gradnje.

(4) Vlogi za izdajo dovoljenja za proizvodnjo določenega tipa naprave mora vlagatelj priložiti:

1. atest tipa naprave, ki ga želi proizvajati, s pripadajočo tehnično dokumentacijo iz 1. točke petega odstavka 15. člena tega pravilnika in

2. podatke ter dokumentacijo glede izpolnjevanja pogojev iz drugega odstavka tega člena.

(1) Proizvajalec naprav mora zagotoviti nadzor kakovosti proizvodnje, ki jo izvaja nadzornik gradnje v skladu z organizacijskim priročnikom proizvajalca. Nadzornik gradnje mora imeti ustrezno izobrazbo in potrebne izkušnje, ki so primerne glede na zahtevnost proizvodnje.

(2) Vsaka naprava mora biti po končani izdelavi preizkušena na zemlji in v zraku. Preizkušanje, ki se dokumentira, se mora opraviti po programu preizkušanja serijsko izdelane naprave, ki ga na predlog proizvajalca odobri agencija.

(3) Preizkušanje naprave v zraku lahko opravi pilot, ki ima najmanj 200 ur samostojnega letenja na vrsti naprave, ki se preizkuša in je seznanjen s tehnikami preizkušanja, tipom naprave, priročnikom za letenje in programom preizkušanja ter namenom preskusnega leta. Izpolnjevanje pogojev dokumentira proizvajalec. Pilotu, ki preizkuša naprave v zraku, se prizna 100 ur naleta, če ima vsaj 100 ur samostojnega naleta kot pilot licence, pridobljene na podlagi Uredbe 1178/2011/EU.

(1) Po uspešno opravljenem preizkušanju naprave proizvajalec za vsako napravo izda potrdilo proizvajalca o ustreznosti naprave, s katerim potrjuje, da je naprava sposobna za varno letenje.

(2) Potrdilo proizvajalca iz prejšnjega odstavka se izda na obrazcu ULN-01, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.

(3) Potrdilu iz prejšnjega odstavka mora proizvajalec priložiti:

1. poročilo o preizkušanju naprave po programu preizkušanja,

2. poročilo o tehtanju in legi masnega središča naprave,

3. poročilo o kontroli geometrije naprave in

4. seznam standardne in dodatne opreme naprave.

Stroške postopka atestiranja tipa naprave nosi vlagatelj.

(1) V Evidenco naprav Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: evidenca naprav) se vpiše naprava, ki ima slovenski ali tuji atest za določen tip naprave ali drug ustrezen dokument, ki se lahko prizna v skladu s tem členom.

(2) Naprava, ki je bila izdelana v tujini, se na vlogo lastnika naprave vpiše v evidenco naprav. Vloga mora vsebovati:

– dokazilo o lastništvu naprave,

– atest za tip naprave,

– priročnik za letenje in vzdrževanje naprave,

– dokumentacijo, iz katere je razvidno, po katerih tehničnih zahtevah za izdelavo je naprava izdelana, in

– v primeru rabljene naprave dokazilo o načinu vzdrževanja naprave za zadnja tri leta.

(3) Vpis naprave iz prejšnjega odstavka v evidenco naprav se zavrne, če naprava ne izpolnjuje tehničnih zahtev, ki veljajo v Republiki Sloveniji, ali če nista izkazana lastništvo in ustreznost atesta za tip naprave ali če priročnik za letenje in vzdrževanje naprave nima potrebnih vsebin in zahtev za njegovo varno uporabo in letenje ali če iz predloženega dokazila o načinu vzdrževanja izhaja, da rabljena naprava ni bila vzdrževana.

(4) Če v Republiki Sloveniji še niso določene tehnične zahteve za izdelavo naprave ali opremo naprave, za katero predlagatelj zahteva vpis v evidenco naprav, mora vlagatelj zahtevi za vpis naprave v evidenco naprav priložiti tudi tehnične zahteve za izdelavo naprave in seznam opreme naprave.

(5) Atest za tip naprave oziroma drug ustrezen dokument za določen tip naprave, ki ga je izdala druga država oziroma pooblaščeni organ te države, se prizna na podlagi ustrezne tehnične dokumentacije in preizkusov v zraku, če naprava izpolnjuje najmanj zahteve slovenskih predpisov oziroma zahteve slovenskim predpisom enakovrednih tujih predpisov.

(6) V primeru spremembe lastništva naprave sta obvezna pregled naprave in posodobitev podatkov z evidentiranjem prenosa lastništva v knjigi zrakoplova, ki ga opravi lastnik naprave oziroma oseba, ki jo za to pooblasti lastnik naprave. O opravljenem pregledu in točnosti podatkov v knjigi zrakoplova mora prejšnji lastnik novemu lastniku naprave podati pisno izjavo.

(7) Vpis tuje amatersko grajene naprave v evidenco naprav ni dovoljen.

(1) Plovnost naprave pomeni sposobnost naprave za letenje, ki jo ugotavlja agencija oziroma drug pooblaščeni izvajalec.

(2) Na zahtevo lastnika ali uporabnika naprave agencija izda dovoljenje za letenje naprave, za katero se v skladu s 24., 25. in 26. členom tega pravilnika ugotovi, da izpolnjuje pogoje za varno letenje.

(3) Vlogi za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka vlagatelj priloži:

1. poročilo komisije, izdelano v skladu s predpisi, ki urejajo amatersko gradnjo zrakoplovov, oziroma atest tipa naprave, če gre za serijsko proizvodnjo naprav,

2. priročnik za letenje in vzdrževanje naprave,

3. potrdilo, iz katerega izhaja, da hrup naprave ne presega omejitev, določenih v tem pravilniku (ne velja za naprave brez motorja),

4. dovoljenje za delo radijske postaje, če je vgrajena v napravo, in

5. potrdilo proizvajalca o ustreznosti naprave.

(4) Dovoljenje za letenje naprave je spričevalo o sposobnosti naprave za varno letenje in dokaz o vpisu v evidenco naprav.

(5) Dovoljenje za letenje naprave se izda na obrazcu ULN-02, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.

(6) Dovoljenje za letenje naprave mora biti med letom v napravi oziroma na njej oziroma ga mora imeti pilot naprave pri sebi.

(7) Potrdilo iz 3. točke tretjega odstavka tega člena izda oseba, ki ima pooblastilo za opravljanje meritev hrupa.

(1) Plovnost naprave se ugotavlja s:

1. pregledom naprave in njene dokumentacije,

2. preizkusom naprave na zemlji in

3. preizkusom naprave v zraku.

(2) S pregledom naprave se ugotovi, ali naprava ustreza atestu tipa naprave. S pregledom dokumentacije naprave se ugotovi, ali se je letenje in vzdrževanje naprave izvajalo v skladu s priročnikom o letenju in vzdrževanju naprave. Pregled obsega tudi nadzor izvedbe plovnostno-tehničnih zahtev.

(3) S preizkusom na zemlji se ugotovi delovanje vseh sistemov naprave in delovanje motorja na vseh delovnih področjih njegovega delovanja. Delovanje sistemov naprave se ugotavlja po priročniku o letenju in vzdrževanju naprave, delovanje motorja pa po programu proizvajalca motorja.

(4) Preizkus naprave v zraku je preizkus naprave v okviru omejitev, določenih v priročniku o letenju in vzdrževanju naprave. Preizkus naprave v zraku opravi pilot naprave, ki ima najmanj 100 ur samostojnega letenja na ustrezni vrsti naprave.

(5) Za ugotavljanje plovnosti naprave se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo postopek in način ugotavljanja plovnosti zrakoplovov, če niso v nasprotju z določbami tega pravilnika.

Dovoljenje za letenje naprave velja eno leto in se lahko podaljša v skladu s prejšnjim členom.

(1) Pooblaščeni izvajalec mora imeti za pridobitev pooblastila za opravljanje pregledov plovnosti ustrezne prostore in tehnično opremo ter organizacijski priročnik, ki ga pred izdajo pooblastila odobri agencija.

(2) Organizacijski priročnik iz prejšnjega odstavka mora:

1. izkazati strokovno usposobljenost osebja v skladu z 28. členom tega pravilnika ter način vzdrževanja njihove usposobljenosti, imeti mora vzpostavljen sistem pooblaščanja takega osebja in razvite postopke za ugotavljanje kompetenc ter dokazovati ustrezno vodenje in kontrolo teh postopkov znotraj svoje organizacijske strukture. Postopki, ki jih odobri agencija, morajo jasno določati omejitve, znotraj katerih se osebju izdajajo pooblastila;

2. imeti vzpostavljen sistem nadzora stalne plovnosti, kar pomeni, da mora pooblaščeni izvajalec:

a) dokazovati, da ima vzpostavljen sistem nadzora stalne plovnosti, ki ga vzdržuje na način, da lahko izvaja periodične preglede plovnosti in izdaja ter podaljšuje dovoljenja za letenje naprav iz njegovega obsega pooblastil;

b) zagotavljati, da je stalna plovnost vsake naprave, katere pregled plovnosti izvaja, taka, da:

– naprava ostaja v odobreni konfiguraciji,

– so odobrene vse spremembe na napravi,

– so vse zahteve in priporočila proizvajalca naprave izpolnjene,

– je vse predpisano vzdrževanje izvedeno,

– so bili instrumenti pregledani, preizkušeni in odobreni skladno z zahtevami,

– je bilo preverjanje v letu naprave izvedeno po odobrenem programu preverjanja v letu,

– masa in pozicija masnega središča naprave ustrezata zahtevam;

c) imeti vzpostavljen proces za izvedbo pregleda plovnosti vsake naprave, katere plovnost nadzira, ustrezen zahtevam tega pravilnika;

3. imeti navedene naslednje informacije:

a) izjavo odgovornega vodje, ki potrjuje, da so priročnik in z njim povezani dokumenti skladni s tem pravilnikom;

b) splošen opis obsega del glede na pooblastilo;

c) nazive, imena in funkcije naslednjih oseb, ki se štejejo kot obvezne:

– odgovorni vodja;

– tehnični vodja nadzora stalne plovnosti naprav;

– vodja zagotavljanja nadzora kakovosti;

d) organizacijsko shemo s prikazom linije odgovornosti;

e) seznam pooblaščenih oseb za izvajanje pregledov plovnosti naprav in izdajanje oziroma podaljševanje dovoljenj za letenje;

f) splošni opis kadrovskih potreb pooblaščenega izvajalca glede na obseg del;

g) postopke, ki opisujejo, kako pooblaščeni izvajalec zagotavlja skladnost s tem pravilnikom;

h) postopek obveščanja agencije o organizacijskih in drugih spremembah pooblaščenega izvajalca;

i) postopek za odobritev spremembe organizacijskega priročnika pooblaščenega izvajalca;

j) zapis ali referenco o vsaki napravi, katere pregled plovnosti izvaja pooblaščeni izvajalec;

k) podroben opis sistema ter načel hranjenja zapisov;

l) splošni opis prostorov na vsakem od naslovov pooblaščenega izvajalca, navedenem v pooblastilu;

m) postopek dopolnjevanja oziroma spreminjanja organizacijskega priročnika, kot je potrebno, da ohranja njegovo vsebino skladno s stanjem svoje organizacije;

4. imeti vzpostavljen sistem nadzora kakovosti, ki:

a) po podelitvi pooblastila zagotavlja agenciji izvajanje nadzora v celotni organizaciji pooblaščenega izvajalca, pod vodstvom odgovornega vodje, kot je opredeljeno v organizacijskem priročniku, ter zagotavlja nadzor nad standardi in zahtevami ter dopolnitvami le-teh, kot izhaja iz pooblastila,

b) dokazuje, da ima vzpostavljen dokumentiran sistem nadzora kakovosti in ga vzdržuje,

c) zagotavlja skladnost z zahtevami tega pravilnika in ima vodjo sistema nadzora kakovosti, ki spremlja ustreznost in pravilnost postopkov, potrebnih za zagotavljanje plovnosti naprav, spremljanje ustreznosti pa mora vključevati povratno informacijo odgovornemu vodji za izvedbo potrebnih korektivnih ukrepov,

d) določa, da za izpolnitev zahtev iz prejšnje točke pooblaščeni izvajalec določi program notranjih presoj, ki bo sprejemljiv za agencijo,

e) določa, da ima agencija ob vsakem primernem času dostop do vseh podatkov, poročil in zapisov, neposredno ali posredno povezanih s preverjanjem naprav v letu, plovnosti naprav, motorjev, propelerjev ali delov naprav, in da ima pravico do navzočnosti pri funkcionalnem preverjanju oziroma testiranju v kakršni koli povezavi z vzpostavljanjem plovnosti ali sposobnosti za letenje naprav, motorjev, propelerjev ali sestavnih delov naprav.

(3) Pooblaščeni izvajalec mora skleniti škodno zavarovanje za primer odgovornosti.

(4) Prvo dovoljenje za letenje izda pooblaščeni izvajalec, pregled plovnosti in podaljšanje dovoljenja za letenje pa osebje pooblaščenega izvajalca.

(5) Pooblaščeni izvajalec je za storitve iz tega člena upravičen zaračunati nagrado v skladu z vsakokrat veljavno Tarifo za izvajanje storitev Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije.

(6) Pooblaščeni izvajalec je dolžan agencijo obvestiti o izdaji oziroma podaljšanju dovoljenja za letenje najkasneje v desetih dneh.

(1) Osebje pooblaščenega izvajalca, ki izvaja preglede plovnosti in izdaja dovoljenja za letenje, mora izpolnjevati naslednje pogoje, in sicer:

– starost najmanj 21 let,

– opravljen strokovni izpit iz splošnega upravnega postopka,

– dokazilo o seznanitvenem usposabljanju za vsaj en tip naprave, pridobljenem pri proizvajalcih tipov naprav oziroma pri organizacijah, pooblaščenih od proizvajalcev tipa naprave,

– katero koli licenca v skladu z Delom 66 Priloge III Uredbe Komisije (EU) št. 1321/2014 z dne 26. novembra 2014 o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih izdelkov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami (UL L št. 362 z dne 17. 12. 2014, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2015/1536 z dne 16. septembra 2015 o spremembi Uredbe (EU) št. 1321/2014 v zvezi z uskladitvijo pravil za stalno plovnost z Uredbo (ES) št. 216/2008, kritičnimi nalogami vzdrževanja ter spremljanjem stalne plovnosti zrakoplovov (UL L št. 241 z dne 17. 9. 2015, str. 16; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1321/2014/EU), ali

– najmanj srednješolska izobrazba z dokazilom o opravljenih modulih M7a, M9a, M10, M12, M16 in M17a za licenco kategorije A, in modul M11b za ultralahka letala ter modul M12 za ultralahke helikopterje in giroplane, v skladu z Delom 66 Uredbe 1321/2014/EU, ter petletne delovne izkušnje na področju vzdrževanja zrakoplovov ali naprav, ali

– veljavno dovoljenje pilota naprave vsaj pet let in opravljen osnovni tečaj za vzdrževanje vsaj enega tipa motorja naprave ali

– najmanj pet let delovnih izkušenj kot nadzornik gradnje zrakoplovov v proizvodni organizaciji za gradnjo zrakoplovov ali kontrolor gradnje amatersko zgrajenih zrakoplovov.

(2) Pooblaščeni izvajalec je dolžan zagotavljati, da njegovo osebje vzdržuje usposobljenost, pri čemer se za vzdrževanje usposobljenosti šteje, da osebje opravi dva pregleda plovnosti na leto ali opravi usposabljanje, ki se nanaša na podaljšanje plovnosti.

(1) Nadzor nad delom pooblaščenega izvajalca izvaja agencija.

(2) Če obstajajo dokazi, da pooblaščeni izvajalec ne izpolnjuje zahtev iz 27. in 28. člena tega pravilnika, se podajo ugotovitve, ki so opredeljene po naslednjih stopnjah:

– ugotovitev prve stopnje je kakršno koli neskladje z zahtevami, ki zniža varnostni standard in ogrozi letalsko varnost,

– ugotovitev druge stopnje je kakršno koli neskladje z zahtevami, ki ni stopnjevano kot ugotovitev prve stopnje.

(3) Po prejemu obvestila o ugotovitvah:

– pooblaščeni izvajalec predlaga načrt korektivnih ukrepov, ki identificira morebitni sistemski vzrok ter vsebuje analizo za namen preprečitve ponovitve. Korektivni ukrepi se v potrditev v dogovorjenem časovnem intervalu predložijo agenciji;

– za ugotovitev prve stopnje lahko agencija predlaga ministru, pristojnemu za infrastrukturo, da prekliče, omeji, v celoti ali delno odvzame pooblastilo do uspešne izvedbe korektivnih ukrepov;

– za ugotovitev druge stopnje agencija določi obdobje za izvedbo korektivnih ukrepov, ki je primerno naravi ugotovitve in za začetek ni daljše od treh mesecev, v primerih, ko glede na naravo ugotovitve in predložitve ustreznega načrta korektivnih ukrepov, pa agencija lahko podaljša rok za izvedbo korektivnih ukrepov;

– v primeru časovno neuspešne izvedbe korektivnih ukrepov, se ugotovitev zviša na ugotovitev prve stopnje in agencija predlaga ministru, pristojnemu za infrastrukturo, sprejem ukrepov iz druge alineje tega odstavka.

(4) Pooblaščeni izvajalec je dolžan agencijo predhodno obveščati o spremembi:

– firme pooblaščenega izvajalca,

– sedeža oziroma lokacije pooblaščenega izvajalca,

– dodatne lokacije pooblaščenega izvajalca,

– odgovornega vodje,

– katere koli od obveznih oseb, zahtevanih v organizacijskem priročniku,

– prostorov, postopkov, obsega del in osebja, če bi te spremembe lahko vplivale na pooblastilo pooblaščenega izvajalca.

Pooblaščeni izvajalec pridobi pooblastilo, če izpolnjuje pogoje iz 27. in 28. člena tega pravilnika, na podlagi predhodno izvedenega postopka presoje izpolnjevanja navedenih pogojev, ki ga izvede agencija.

Vsaka naprava mora imeti registrsko oznako, določeno v skladu s predpisi, ki urejajo registrske in druge oznake zrakoplovov.

(1) Vsaka naprava mora imeti stabilno pritrjeno identifikacijsko tablico velikosti 10 × 5 centimetrov z vsebino, določeno v obrazcu ULN-03, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.

(2) Naprave morajo imeti na trupu in krilu stabilno pritrjeno serijsko številko naprave, naprave z motorjem na motorju tudi serijsko številko motorja ter na propelerju serijsko številko propelerja.

Vsaka naprava mora imeti na vidnem mestu pilotovega in sopotnikovega sedeža nameščeno čitljivo obvestilo, napisano z velikimi tiskanimi črkami velikosti najmanj 8 milimetrov v slovenskem in angleškem jeziku, iz katerega je razvidno, da naprava ne izpolnjuje zahtev standardov in priporočenih praks Mednarodne organizacije civilnega letalstva za izdajo spričevala o plovnosti zrakoplova. Obvestilo se glasi:

OBVESTILO: ZA TA ZRAKOPLOV NI IZDANO SPRIČEVALO O PLOVNOSTI ZRAKOPLOVA V SKLADU Z MEDNARODNIMI STANDARDI IN PRIPOROČENIMI PRAKSAMI MEDNARODNE ORGANIZACIJE CIVILNEGA LETALSTVA. Z NJIM LETITE NA LASTNO ODGOVORNOST!

NOTICE: THIS AIRCRAFT IS OPERATING WITHOUT A CERTIFICATE OF AIRWORTHINESS ISSUED ACCORDING TO INTERNATIONAL CIVIL AVIATION ORGANIZATION STANDARDS AND RECOMMENDED PRACTICES. FLY AT YOUR OWN RISK.

(1) Naprava z motornim pogonom mora imeti:

1. varnostne pasove, v odvisnosti od vrste naprave,

2. merilec hitrosti,

3. višinomer,

4. količinomer goriva ali možnost optične kontrole količine goriva,

5. kompas,

6. reševalni sistem oziroma sistem reševalnega padala oziroma sistem padala za ponovni dvig (v nadaljnjem besedilu: reševalni sistem), če ga je proizvajalec naprave predvidel za ta tip naprave.

(2) Ultralahko jadralno letalo mora imeti opremo, navedeno iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka.

(3) Odpenjanje varnostnih pasov mora biti možno z enim namernim gibom.

(4) Naprava z motornim pogonom, ki se uporablja v kontroliranem zračnem prostoru mora imeti tudi radijsko postajo in radarski odzivnik ter drugo predpisano opremo in naprave, ki se zahtevajo za določen zračni prostor.

(5) Naprava, razen giroplana, s katerim se opravlja usposabljanje za pilota naprave, mora imeti tudi reševalni sistem.

(1) Na napravi z odprto kabino je obvezna uporaba zaščitne čelade in zaščitnih očal, če čelada nima vizirja. Za letenje z napravo nad jezeri in morjem je v skladu s pravili letenja obvezna uporaba rešilnega jopiča. Na napravi je obvezna uporaba reševalnega padala, če je zahtevana po priročniku o letenju in vzdrževanju naprave.

(2) Pilot naprave ne sme dovoliti, da na isti napravi hkrati z njim leti oseba, ki nima predpisane opreme.

(3) Testni pilot mora imeti reševalno padalo med letenjem v okviru preizkušanja novega tipa naprave, razen giroplana, če naprava ni opremljena z reševalnim sistemom.

(1) Oseba, ki se usposablja za pilota naprave, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

1. da ni mlajša od 16 let;

2. da glede zdravstvenih pogojev izpolnjuje pogoje, ki so določeni s predpisi o zdravstvenih zahtevah, ki jih mora izpolnjevati voznik motornega vozila kategorije B, kar izkaže z zdravniškim spričevalom o opravljenem zdravstvenem pregledu kandidata za voznika oziroma voznika, ki ni starejše od treh mesecev oziroma je imetnik veljavnega zdravniškega spričevala za licenco LAPL ali višje, izdanega v skladu z Uredbo 1178/2011/EU;

3. da je pred praktičnim usposabljanjem za pilota naprave uspešno končala osnovno teoretično usposabljanje po potrjenem programu usposabljanja pilotov za določeno vrsto naprave, kar dokaže z uspešno opravljenim pisnim testom;

4. da je vpisana v register učencev pri organizaciji za šolanje letenja ali drugi registrirani letalski šoli, pri kateri se usposablja;

5. da vlogi za začetek usposabljanja priloži pisno soglasje staršev ali skrbnika, če je mlajša od 18 let.

(2) Usposabljanje za pilota naprave se sme izvajati le po programu usposabljanja za določeno vrsto naprave, ki ga odobri ministrstvo. Za program usposabljanja se smiselno uporabljajo zahteve, ki veljajo za programe usposabljanja za licenco zasebnega oziroma športnega pilota letala, če s tem pravilnikom ni določeno drugače.

(3) Usposabljanje pilotov naprav lahko opravlja organizacija za šolanje letenja ali druga registrirana letalska šola, ki izpolnjuje pogoje, določene s predpisi o licenciranju letalskega osebja – pilotov letal, če s tem pravilnikom ni določeno drugače.

(4) Praktično usposabljanje pilotov naprav se lahko izvaja na vzletiščih z vzletno-pristajalno stezo predpisane dolžine in na letališčih.

(1) Kdor želi opravljati teoretični izpit za pilota naprave, mora vlogi za prijavo na izpit priložiti izjavo registrirane letalske šole, da je kandidat izpolnil določen program teoretičnega usposabljanja.

(2) Po uspešno opravljenem teoretičnem izpitu mora kandidat pristopiti k praktičnemu izpitu najkasneje v 24 mesecih, sicer mora ponovno opraviti teoretični izpit.

(3) Kdor želi opravljati praktični izpit za pilota naprave, mora vlogi za prijavo priložiti:

– dokazilo o naletu na vrsti naprave, kot je predpisano s programom usposabljanja in

– izjavo učitelja letenja naprave, da je kandidat usposobljen za izpit.

(4) Praktični izpit za pilota naprave lahko opravlja oseba, ki je dopolnila 17 let.

(1) Izpit se opravlja pred izpitno komisijo, v katero se najmanj en član imenuje z liste letalskih strokovnjakov. Izpit za pridobitev dovoljenja pilota naprave sestavljata teoretični in praktični del v skladu s programom usposabljanja za določeno vrsto naprave. Izpitno komisijo imenuje agencija.

(2) Teoretični del izpita obsega:

1. osnove aerodinamike in mehanike letenja (teorijo letenja),

2. letalsko meteorologijo,

3. konstrukcije in materiale,

4. pogonsko skupino (motor),

5. letalsko navigacijo,

6. postopke v sili,

7. radiofonijo in VFR-frazeologijo,

8. letalske instrumente,

9. letalske predpise,

10. uporabo naprave,

11. uporabo vzletišč in letališč in

12. letalsko medicino.

(3) Po uspešno opravljenem teoretičnem delu izpita kandidat pristopi k praktičnem delu izpita. Izpitni let se opravi po programu usposabljanja pilotov naprave, ki je določen za vsako vrsto naprave v skladu z drugim odstavkom 36. člena tega pravilnika.

(4) Pilotu naprave z dovoljenjem za določeno vrsto naprave, ki želi pridobiti dovoljenje pilota naprave druge vrste naprave, se na podlagi primerljivih vsebin in zahtevnosti v celoti ali deloma prizna teoretični in praktični del izpita iz drugega odstavka tega člena v skladu s programom usposabljanja za drugo vrsto naprave.

(5) Kandidatu za pilota naprave, ki ima veljavno licenco pilota jadralnega letala, licenco zasebnega oziroma športnega pilota (LAPL oziroma PPL), licenco poklicnega pilota (CPL) ali licenco prometnega pilota (ATPL), se na podlagi primerljivih vsebin in zahtevnosti v celoti ali deloma prizna teoretični del izpita iz drugega odstavka tega člena. Za praktični del usposabljanja mora tak pilot opraviti najmanj pet ur prešolanja, ki se za vsako vrsto naprave določi v skladu z drugim odstavkom 36. člena tega pravilnika, razen imetnikov licence pilota jadralnega letala.

(6) Po uspešno opravljenem izpitu izda agencija dovoljenje pilota naprave.

(1) Z napravo lahko upravlja oseba, ki ima veljavno dovoljenje pilota naprave za to vrsto naprave, izpolnjuje predpisane zdravstvene zahteve in ima tip naprave, ki ga lahko upravlja, vpisan v knjižico letenja.

(2) Pod nadzorom učitelja letenja naprave lahko z napravo upravlja tudi oseba, ki se usposablja za pridobitev dovoljenja pilota naprave, v skladu s 36. členom tega pravilnika.

(3) Preverjanje sposobnosti pilota naprave za upravljanje tipa naprave v okviru posamezne vrste naprave, katerega kandidat še nima vpisanega v knjižico letenja, opravi učitelj letenja naprave s preverjanjem v letu in ugotovljeno sposobnost vpiše v knjižico letenja.

(1) Usposabljanje in preverjanje strokovne usposobljenosti učencev za pilote naprav lahko v skladu s tretjim odstavkom 36. člena tega pravilnika opravlja učitelj letenja naprave, ki ima:

1. najmanj 200 ur letenja, od tega najmanj 10 ur metodskega letenja na vrsti naprave, za katero usposablja, od tega najmanj tri ure metodskega letenja na tipu naprave, za katero usposablja, ter ima veljavno dovoljenje pilota naprave najmanj dve leti pred prijavo na izpit za pridobitev posebnega pooblastila za učitelja letenja naprave za določeno vrsto naprave,

2. opravljen izpit za učitelja letenja naprave določene vrste naprave in

3. v veljavno dovoljenje pilota naprave vpisano ustrezno pooblastilo.

(2) Kdor želi opravljati izpit za pridobitev pooblastila za učitelja letenja naprave za določeno vrsto naprave, mora vlogi za opravljanje izpita priložiti:

1. dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 1. točke prejšnjega odstavka,

2. izjavo učitelja letenja naprave, da je kandidat usposobljen za izpit,

3. dokazilo, da je za opravljanje izpita zagotovljena naprava.

(3) Učitelj letenja naprave lahko opravlja usposabljanje in preverjanje strokovne usposobljenosti kandidatov samo na tipu naprave, ki ga ima vpisanega v knjižico letenja.

(4) Kandidatu za učitelja letenja naprave, ki ima veljavni rating za inštruktorja letenja, izdan v skladu s predpisi o licenciranju letalskega osebja, se na podlagi primerljivih vsebin in zahtevnosti v celoti ali deloma prizna izpolnjevanje pogojev iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena, če opravi najmanj pet ur prešolanja, ki se za vsako vrsto naprave določi v skladu z drugim odstavkom 36. člena tega pravilnika.

(5) Kandidatu za pridobitev pooblastila učitelja letenja naprave se prizna 100 ur zahtevanega naleta iz 1. točke prvega odstavka tega člena, če ima vsaj 100 ur samostojnega naleta kot pilot licence, pridobljene na podlagi Uredbe 1178/2011/EU.

(1) Izpit za učitelja določene vrste naprave se opravi pred komisijo, ki jo imenuje agencija, v katero se najmanj en član imenuje z liste letalskih strokovnjakov. Izpit sestavljata teoretični in praktični del, v skladu s programom usposabljanja za določeno vrsto naprave.

(2) Teoretični del izpita obsega:

1. osnove aerodinamike in mehanike letenja (teorijo letenja),

2. letalsko meteorologijo,

3. pogonsko skupino (motor),

4. letalsko navigacijo,

5. vzdrževanje,

6. postopke v sili,

7. radiofonijo in VFR-frazeologijo,

8. letalske predpise,

9. letalsko medicino s psihofiziologijo in

10. metodiko poučevanja.

(3) Praktični del izpita obsega izpitni let, ki se opravi po programu usposabljanja učitelja letenja naprave, ki je določen za vsako vrsto naprave posebej.

(4) Izpit za učitelja letenja naprave lahko opravlja oseba, ki je dopolnila 19 let.

(1) Testiranje in preizkušanje novih vrst in tipov naprav iz 17. člena tega pravilnika lahko opravlja testni pilot naprave, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1. je star najmanj 21 let,

2. ima najmanj 200 ur letenja, od tega najmanj 100 ur metodskega letenja na isti vrsti naprave, ki jo preizkuša, ter ima veljavno dovoljenje pilota naprave najmanj pet let,

3. je uspešno opravil izpit za testnega pilota naprave,

4. ima v veljavno dovoljenje pilota naprave vpisano ustrezno pooblastilo.

(2) Kandidat, ki želi opravljati izpit za pridobitev pooblastila testnega pilota naprave, mora vlogi za opravljanje izpita priložiti:

1. dokazilo o naletu na vrsti naprave, kot je predpisano s programom usposabljanja,

2. izjavo organizacije za šolanje letenja ali druge registrirane letalske šole, da je izpolnil določeni program usposabljanja,

3. izjavo učitelja letenja naprave, da je kandidat usposobljen za izpit,

4. dokazilo, da je za opravljanje izpita zagotovljena naprava.

(1) Izpit za testnega pilota naprave sestavljata teoretični in praktični del, in sicer v skladu s programom usposabljanja za določeno vrsto naprave.

(2) Teoretični del izpita obsega:

1. aerodinamiko in mehaniko letenja (teorijo letenja),

2. materiale in konstrukcijo naprave,

3. meritve, metode in postopke preizkušanja in

4. postopke v sili.

(3) Praktični del izpita obsega serijo izpitnih letov, ki se opravijo po potrjenem programu usposabljanja za testnega pilota naprave, ki morajo vsebovati vse elemente preizkušanja naprave pred izdajo atesta tipa naprave.

(1) Imetniku dovoljenja pilota naprave se na njegovo zahtevo izda pooblastilo za letenje v kontroliranem zračnem prostoru, če uspešno opravi teoretični in praktični del izpita za letenje v kontroliranem zračnem prostoru.

(2) Teoretični del izpita pilota naprave za pridobitev pooblastila za letenje v kontroliranem zračnem prostoru obsega:

1. letalsko navigacijo z osnovami radionavigacije,

2. pravila letenja v kontroliranem zračnem prostoru,

3. postopke v sili v kontroliranem zračnem prostoru in

4. angleško oziroma slovensko letalsko frazeologijo.

(3) Praktični del izpita pilota naprave za pridobitev pooblastila za letenje v kontroliranem zračnem prostoru obsega izpitne lete, ki se opravijo po odobrenem programu usposabljanja pilotov naprave za pridobitev pooblastila za letenje z napravo v kontroliranem zračnem prostoru, ki morajo vsebovati najmanj:

1. dva vzleta in dva pristanka na letališču, na katerem se izvajajo službe zračnega prometa,

2. eno okoliščino, ki zahteva uporabo postopka v sili, in

3. dva vstopa in izstopa iz kontroliranega zračnega prostora.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena imetnik veljavne licence zasebnega oziroma športnega pilota, licence poklicnega pilota in licence prometnega pilota izpolnjuje pogoje za letenje z napravo v kontroliranem zračnem prostoru, če je usposobljen za letenje na tipu naprave.

(1) Imetniku dovoljenja pilota naprave se na njegovo zahtevo izda pooblastilo za vleko jadralnih letal in vleko oglasnih trakov, če ima 50 ur samostojnega naleta po pridobitvi dovoljenja pilota naprave in uspešno opravi teoretični in praktični del usposabljanja.

(2) Teoretični in praktični del usposabljanja pilota naprave se izvaja po odobrenem programu usposabljanja v registrirani letalski šoli.

(3) Pooblastilo za vleko jadralnih letal ali vleko oglasnih trakov se imetniku dovoljenja pilota naprave na njegovo zahtevo vpiše v dovoljenje pilota naprave na podlagi opravljenega teoretičnega in praktičnega usposabljanja ali na podlagi veljavnega pooblastila za vleko jadralnih letal ali vleko oglasnih trakov, vpisanega v licenco, pridobljeno na podlagi Uredbe 1178/2011/EU.

(1) Prosilec za izdajo posebnega dovoljenja mora za izvajanje dela v zraku vlogi priložiti operativni priročnik, ki mora vsebovati:

1. splošen opis obsega del v zraku;

2. odgovorne osebe;

3. operativno osebje in usposabljanje:

– pogoje za izvajalce usposabljanja,

– vhodne pogoje za operativno osebje,

– začetno in periodično usposabljanje operativnega osebja;

4. standardne postopke pri izvajanju del v zraku na podlagi analize tveganja;

5. opremo naprave;

6. poročanje, standardne obrazce.

(2) Pilot naprave opravlja dela v zraku, ko ima:

1. najmanj 200 ur letenja na določeni vrsti naprave, vključno z naletom, pridobljenim z drugimi licencami,

2. najmanj 10 ur letenja na tipu naprave,

3. opravljen zdravniški pregled za voznike motornih vozil kategorije B v skladu s predpisi o zdravstvenih pogojih, ki jih mora izpolnjevati voznik motornega vozila kategorije B, kar izkaže z zdravniškim spričevalom o opravljenem zdravstvenem pregledu kandidata za voznika oziroma voznika, ki ni starejše od treh mesecev, veljavnim zdravniškim spričevalom, izdanim v skladu z Uredbo 1178/2011/EU v primeru, ko se dela v zraku ne izvajajo proti plačilu, ali zdravniškim spričevalom razreda II v skladu z Uredbo 1178/2011/EU v primeru, ko se dela v zraku opravljajo proti plačilu in

4. izvedeno usposabljanje opredeljeno v operativnem priročniku, ki vsebuje:

– poznavanje zmogljivosti in omejitev določene vrste naprave,

– dela v zraku in njihove značilnosti,

– poznavanje tveganj, ki jih predstavlja specifično delo v zraku,

– opremo, potrebno za dela v zraku,

– letalsko meteorologijo v območju izvajanja del v zraku, če je specifična, in

– najmanj štiri demonstracijske lete za posamezne vrste del v zraku.

(1) Na zahtevo osebe, ki je opravila izpit za pilota naprave oziroma izpit za učitelja letenja naprave, agencija izda dovoljenje pilota naprave oziroma vpiše posebno pooblastilo učitelja letenja naprave v dovoljenje pilota naprave. Glede opravljanja izpitov, postopka in načina izdaje dovoljenja pilota naprave in vpisa pooblastil se smiselno uporabljajo predpisi o licenciranju letalskega osebja – pilotov letal, če niso v nasprotju s tem pravilnikom.

(2) Dovoljenje pilota naprave se izda na obrazcu ULN-04, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.

(3) Veljavnost dovoljenja pilota naprave je štiri leta in se podaljša na vlogo pilota naprave, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1. v primeru rednega podaljšanja:

– opravljen zdravniški pregled za voznike motornih vozil kategorije B v skladu s predpisi o zdravstvenih pogojih, ki jih mora izpolnjevati voznik motornega vozila kategorije B, kar izkaže z zdravniškim spričevalom o opravljenem zdravstvenem pregledu kandidata za voznika oziroma voznika, ki ni starejše od treh mesecev, oziroma veljavno zdravniško spričevalo, izdano v skladu z Uredbo 1178/2011/EU,

– najmanj 10 ur naleta v času veljavnosti dovoljenja ter opravljen kontrolni let z učiteljem letenja naprave iz seznama učiteljev, vpisanih v registriranih letalskih šolah v trajanju vsaj 45 minut ali

– v primeru, da kandidat ne izpolnjuje pogoja zahtevanega naleta iz prejšnje alinee, se opravi preizkus strokovnosti pred komisijo v trajanju najmanj 45 minut;

2. v primeru podaljšanja dovoljenja po izteku njegove veljavnosti (obnova dovoljenja):

– opravljen zdravniški pregled za voznike motornih vozil kategorije B v skladu s predpisi o zdravstvenih pogojih, ki jih mora izpolnjevati voznik motornega vozila kategorije B, kar izkaže z zdravniškim spričevalom o opravljenem zdravstvenem pregledu kandidata za voznika oziroma voznika, ki ni starejše od treh mesecev, oziroma veljavno zdravniško spričevalo iz 36. člena tega pravilnika,

– vpis v register učencev v registrirani letalski šoli, kjer opravi najmanj 5 ur naleta in

– preizkus strokovnosti pred komisijo v trajanju najmanj 45 minut.

(4) Preizkus strokovnosti iz tretje alineje 2. točke prejšnjega odstavka obsega poznavanje uporabe naprave, znanje iz letalskih predpisov, poznavanje postopkov v sili in preverjanje v letu.

Pilot naprave in kandidat za pilota naprave vpisuje svoje letenje na posamezni vrsti naprave v knjižico letenja, ki jo izda agencija. Kandidatu za pilota naprave mora vpisani nalet potrditi učitelj letenja naprave.

Pilot naprave, ki ima veljavno dovoljenje pilota naprave, lahko sodeluje na letalskih prireditvah in tekmovanjih, če ima skupni samostojni nalet z vrsto naprave, s katero sodeluje na letalski prireditvi oziroma tekmovanju, večji od 100 ur.

(1) Postopki za podaljšanje oziroma obnovo dovoljenja iz 47. člena tega pravilnika, začeti pred uveljavitvijo tega pravilnika, se končajo po dosedanjih predpisih.

(2) Imetniki dovoljenja pilota naprave pridobijo zdravniško spričevalo iz 2. točke prvega odstavka 36. člena tega pravilnika ob podaljšanju dovoljenja pilota naprave.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah (Uradni list RS, št. 107/08).

Ne glede na 53. člen tega pravilnika se slovenska frazeologija iz 4. točke drugega odstavka 44. člena tega pravilnika začne uporabljati 1. januarja 2017.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 49/2016 z dne 8. 7. 2016

2111. Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah, stran 7089.