Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – ZUPUDPP – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – Skl. US: U-I-43/13-8) ter na podlagi 17. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 30/15) je Občinski svet Občine Zagorje ob Savi na 12. redni seji dne 27. 6. 2016 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje IZ 8 – Zajc (del) na Izlakah
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt (OPPN v nadaljevanju) za območje IZ 8 – Zajc (del) na Izlakah, ki vsebuje:
– ureditveno območje OPPN s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji,
– zasnove projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture ter obveznosti priključevanja nanjo,
– rešitve in ukrepi za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve tre druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN)
Z OPPN se načrtuje prostorska ureditev dela območja IZ 8 – Zajc na Izlakah. Znotraj ureditvenega območja OPPN se določijo pogoji glede posegov v obstoječe objekte in pogoji glede nadaljnjega razvoja območja.
Določijo se pogoji za gradnjo novih stavb – stanovanjska dejavnost, pogoji za izvedbo javne gospodarske infrastrukture ter pogoji za ureditev okolice stavb v okviru lastnih parcel.
I. TEKSTUALNI DEL
II. KARTOGRAFSKI DEL
III. OBVEZNE PRILOGE
IV. SPLOŠNI DEL
V. SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA
OPPN za območje IZ 8 – Zajc (del) na Izlakah, je izdelalo podjetje OSA arhitekti d.o.o., pod številko naloge 14-161.
Ureditveno območje OPPN predstavlja del ureditvenega območja Občine Zagorje ob Savi.
II. UREDITVENO OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(ureditveno območje OPPN)
Ureditveno območje OPPN obsega del parcele št. 146/1 (del) k. o. Izlake.
Meja ureditvenega območja OPPN je razvidna iz grafičnih prilog.
Pri izdelavi OPPN je bilo upoštevano zemljiško knjižno stanje z dne 13. 1. 2015.
Površina ureditvenega območja OPPN znaša skupaj 0,5 ha.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
(opis vplivov in povezav s sosednjimi območji)
Območje se bo prometno napajalo iz obstoječe državne ceste in preko obstoječe lokalne dostopne ceste.
Javna gospodarska infrastruktura
Predvideni objekti bodo priključeni na omrežje za zagotavljanje minimalne komunalne oskrbe (vodovod, kanalizacija, odvodnjavanje padavinskih vod, elektro NN napajanje).
Predvideni objekti se bodo ogrevali na toplotne črpalke ali druge alternativne vire ogrevanja.
Predvidena gradnja ne bo imela negativnih vplivov na varnost pred požarom ter na higiensko in zdravstveno varstvo okolice. Prav tako ne bo vplivala na varnost pri uporabi nepremičnin v okolici.
Predvidena gradnja bo vplivala na podobo krajine. Zelene površine znotraj ureditvenega območja OPPN bodo omilile prehod med intenzivno pozidanim območjem in ruralno pokrajino.
(opis rešitve načrtovanih objektov)
Funkcionalne enote – gradbene parcele, ki so namenjene gradnji stavb, so enovite parcele, razporejene tako, da je vsak predvideni objekt na svoji gradbeni parceli z vso pripadajočo ureditvijo.
(opis načrtovane ureditve zunanjih površin)
Krajinska ureditev v okviru posameznih parcel, mora upoštevati krajinske značilnosti prostora, v katerega je ureditveno območje umeščeno.
Za zasaditev z avtohtono vegetacijo se uporabijo naslednje avtohtone rastline:
– avtohtona drevesa: mali jesen, veliki jesen, gaber,
– avtohtone grmovnice: leska, češmin.
Ograje
Ograje na celotnem ureditvenem območju OPPN so predvidene kot lahke žičnate ograje ali lesene ograje, ki so lahko postavljene na nizki parapetni zid, ali brez njega. Parapetni zid je visok do 50 cm, merjeno od kote terena. Višina celotne ograje (skupaj s parapetnim zidcem je 1,50 m maksimalno. Razen ograje je vse ostale ureditve na gradbenih parcelah treba izvesti tako, da v času gradnje ne bo izkopov, poškodb ali drugih mehanskih vplivov na sosednjem zemljišču. V nasprotnem primeru je potrebno pridobiti soglasje mejaša.
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
Regulacijski elementi
Posegi v prostor upoštevajo regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen:
– regulacijska linija (RL) razmejuje površine v javni rabi, dostopne vsakomur pod enakimi pogoji, od površin v nejavni rabi (parcelna meja v grafiki),
– Gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti vsaj z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti (oranžna linija).
Objekt lahko presega gradbeno linijo s funkcionalnimi elementi, ki ne vplivajo bistveno na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstreški, nastopne stopnice, vhodi, vetrolovi in podobno.
Oblikovanje objektov
Pri oblikovanju novogradenj je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– objekti se morajo držati navedenih regulacijskih elementov,
– grajeni morajo biti iz trajnih materialov,
– podkletitev objektov je dopustna ni pa nujna.
Lega stavb
Lega stavb je določena v karti »Načrt parcelacije – tehnični elementi za zakoličenje novih gradbenih parcel in objektov«, kjer je s koordinatami v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu natančno določena lega posameznih objektov in velikost ter lega posameznih parcel.
Posebna merila in pogoji za oblikovanje objektov
– lega posameznih stavb 1/1 je določena in razvidna iz karte »Ureditvena situacija«, dovoljeno je odstopanje navznoter,
– tolerance tlorisnih dimenzij stavb so ±1,00 m,
– največja dopustna višina slemena posameznega objekta Hs = 9.00 m, odstopanje je možno navzdol,
– objekti so etažnosti (K)+P+1 ali (M),
– streha je simetrična ali asimetrična dvokapnica,
– najmanjši odmiki objektov od parcelnih mej so 4,0 m, manjši odmik je dovoljen s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča,
– dovoljena je gradnja vseh vrst nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z veljavno Uredbo. Dovoljen je odmik le teh 1,5 m od parcelne meje,
– višinske kote objektov so določene in razvidne iz karte »Ureditvena situacija«, dovoljeno je odstopanje ± 0,5 m.
(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih)
Obstoječi objekti po tem odloku so vsi objekti, ki se nahajajo v ureditvenem območju OPPN in so v izvedeni fazi v času trajanja in sprejetja OPPN.
V času trajanja OPPN so na vseh obstoječih objektih dovoljena investicijsko-vzdrževalna dela.
Dovoljene so:
– rekonstrukcije, dozidave in nadzidave v okviru gabaritov in pod pogoji, ki veljajo za novogradnje v ureditvenem območju OPPN.
Spremembe namembnosti v okviru dejavnosti (poslovna ali poslovno stanovanjska, mirna obrt, manjša trgovina).
Dopustne so tudi rušitve vseh obstoječih objektov. Po odstranitvi objekta se lahko na njihovem mestu postavi nov objekt pod pogoji, ki veljajo za novogradnje v ureditvenem območju OPPN, skladno z veljavno zakonodajo.
(pogoji za gradnjo enostavnih objektov)
Pomožni infrastrukturni objekti
Na celotnem ureditvenem območju OPPN je dovoljena gradnja tistih pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za priključitev predvidenih objektov na javno gospodarsko infrastrukturo, ali ki dopolnjujejo in izboljšujejo priključitev na javno gospodarsko infrastrukturo obstoječih objektov. Pomožni infrastrukturni objekti se lahko postavijo skladno s soglasjem upravljavca.
Urbana oprema
Na celotnem ureditvenem območju OPPN je dovoljeno postaviti:
– na gradbiščih v času gradnje montažno sanitarno opremo, ki je lahko tudi v zabojniku, če je njegova tlorisna površina do 20 m2, višina pa do 4,0 m,
– vodnjak oziroma okrasni bazen, arhitektonsko zasnovan in plastični zbiralnik za vodo, če je njegova tlorisna površina do 100 m2,
– izvesne table so dovoljene, če so s svojim skrajnim robom postavljene min. 0,50 m od ceste. Gledana tlorisna projekcija.
Oglaševanje na svetilkah javne razsvetljave ni dovoljeno. Postavitev reklam v območju cestnega telesa ni dovoljeno. Postavitev reklamnih panojev na ograjah ni dovoljeno.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(pogoji za prometno urejanje)
Ureditveno območje OPPN se napaja preko dveh cest, iz obstoječe regionalne ceste in preko obstoječe lokalne ceste. Vsak objekt ima svoj uvoz iz obstoječe lokalne ceste.
Povezovalne ceste na območju OPPN-ja morajo biti načrtovane in grajene po najbolj ugodni trasi terena s čim blažjimi nakloni in blagimi krivuljami ter z vso potrebno komunalno infrastrukturo. Vse ceste morajo biti načrtovane skladno z veljavnimi zakoni in pravilniki.
Največja dovoljena osna obremenitev tovornih vozil po občinskih cestah je 6 ton, oziroma skladno s postavljeno signalizacijo. V času gradnje je potrebno tovorna vozila prilagoditi trasi in nosilnosti ceste, lastnosti in stanju ceste po kateri vozijo. Z izgradnjo cestnega priključka se ne sme poslabšati ali zmanjšati stabilnost cestnega telesa, cestnih brežin in vozišča ali njegove maksimalne nosilnosti.
Gradnja na območju cestnega sveta občinske ceste mora biti izvedena na podlagi geološkega poročila oziroma geološkega strokovnega mnenja.
Zasebni cestni priključki morajo biti izvedeni tako, da voda s priključka ne teče ali zateka na občinsko cesto – urejeno lastno odvodnjavanje: prečna kanaleta z rešetko, robna rešetka za odtok vode, ustrezni prečni naklon.
Mirujoči promet
Na območju ureditvenega območja OPPN so vsa parkirišča, ki so namenjena stanovalcem in obiskovalcem urejena v okviru lastnih parcel.
Vsako parkirno mesto znotraj posameznih parcel je velikosti min. 3.50 m x 5.50 m. Dovoljena je gradnja nadstrešnice ali garaže etažnosti P, max Ho = 3,00 m.
(pogoji za komunalno in energetsko infrastrukturo)
Predvideni objekti bodo priključeni na obstoječo in projektirano komunalno in energetsko infrastrukturo. OPPN obravnava komunalne in energetske priključke do priključnega mesta na komunalno in energetsko infrastrukturo, četudi le-ti segajo izven ureditvenega območja OPPN.
Potek posameznih vodov komunalne in energetske infrastrukture je razviden iz grafičnih prilog.
Komunalni priključki so predvideni za vse parcele v ureditvenem območju OPPN individualno.
Investitor si je dolžan pred izvedbo komunalne in energetske infrastrukture pridobiti projekte PGD in soglasja upravljavcev ter PZI.
Predvideni objekti bodo priključeni na:
vodovodno omrežje,
kanalizacijsko omrežje,
električno omrežje,
TK in KTV omrežje na željo investitorja.
Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev. Pred izvedbo je potrebno na terenu natančno določiti lego posameznih vodov.
Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati pogoje posameznih upravljavcev in usmeritve tega OPPN. Zaradi tega so dopustna odstopanja od rešitve v lokacijskem načrtu (trase, zasnove), ki so strokovno in ekonomsko utemeljena in se z njimi strinjajo posamezni upravljavci.
Vodooskrba
Za zagotovitev minimalne komunalne oskrbe se v primeru, da omrežje za oskrbo s pitno vodo še ni zgrajeno, kot dokazilo o zagotavljanju minimalne komunalne oskrbe šteje dokazilo, da je to omrežje vključeno v Občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednja leta. Če omrežje minimalne komunalne oskrbe ni vključeno v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednja leta, je potrebno skleniti pogodbo o opremljanju zemljišča. V primeru, da pogodba ni sklenjena, lahko investitor ne glede na določbe prostorskega akta zagotovi minimalno komunalno oskrbo tudi na način, ki omogoča samooskrbo objekta in sledi napredku tehnike.
V šestih mesecih po končani gradnji javnega vodovodnega omrežja se morajo nanj priključiti vsi objekti, ki na javno vodovodno omrežje še niso priključeni in je zanje priključitev mogoča. Lastnike nepremičnin k priključevanju pozove pristojni upravljavec javnega vodovodnega omrežja.
Elektrika
Na obravnavanem območju so naslednji elektroenergetski vodi in objekti:
– nizkonapetostno omrežje.
Obstoječe nadzemno NN omrežje se rekonstruira v zemeljsko izvedbo. Predlagana trasa NN KB bo potekala severno od predvidenih objektov in se kablira. Na obstoječi A drog, ki se nahaja na parceli št. 266, k. o. Izlake, na katerem bo priključen predviden NN KB, je treba namestiti pred napetostne odvodnike. Potrebno je zgraditi novo priključno (PS) merilno omarico (PMO), ki ima možnost vgradnje dveh električnih merilnih garnitur. Omarica se nahaja ob dostopni cesti. Tako bo mogoča individualna priključitev posameznega stanovanjskega objekta na distribucijsko omrežje. Nova PS PMO bo priključena v TP 20/0,4 kV Spodnji Prhovec, ki se napaja iz RTP 110/20 kV Potoška vas. Energetsko omrežje v točki priključitve omogoča TN sistem ozemljitve.
Javna razsvetljava
V neposrednem območju OPPN – ja je že urejena javna razsvetljava, zato zaradi predvidene gradnje ni potrebno načrtovati dodatne javne razsvetljave.
Kanalizacija
Za zagotovitev minimalne komunalne oskrbe se v primeru, da omrežje za kanalizacijo še ni zgrajeno, kot dokazilo o zagotavljanju minimalne komunalne oskrbe šteje dokazilo, da je to omrežje vključeno v Občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednja leta. Če omrežje minimalne komunalne oskrbe ni vključeno v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednja leta, je potrebno skleniti pogodbo o opremljanju zemljišča. V primeru, da pogodba ni sklenjena, lahko investitor ne glede na določbe prostorskega akta zagotovi minimalno komunalno oskrbo tudi na način, ki omogoča samooskrbo objekta in sledi napredku tehnike.
Dovoljena je priključitev fekalnih odpadnih vod na individualno malo biološko čistilno napravo (MČN) do izvedbe javnega kanalizacijskega sistema.
V šestih mesecih po končani gradnji javnega kanalizacijskega omrežja se morajo nanj priključiti vsi objekti, ki na javno kanalizacijsko omrežje še niso priključeni in je zanje priključitev mogoča. Priključna kanalizacija objektov mora biti izvedena tako, da bo mogoč kasnejši priklop na sistem javne kanalizacije.
Lastnike nepremičnin k priključevanju pozove pristojni upravljavec javnega kanalizacijskega omrežja.
Padavinske odpadne vode
Za zagotovitev minimalne komunalne oskrbe se v primeru, da omrežje za odvodnjavanje padavinskih odpadnih vod še ni zgrajeno, kot dokazilo o zagotavljanju minimalne komunalne oskrbe šteje dokazilo, da je to omrežje vključeno v Občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednja leta. Če omrežje minimalne komunalne oskrbe ni vključeno v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednja leta, je potrebno skleniti pogodbo o opremljanju zemljišča. V primeru, da pogodba ni sklenjena, lahko investitor ne glede na določbe prostorskega akta zagotovi minimalno komunalno oskrbo tudi na način, ki omogoča samooskrbo objekta in sledi napredku tehnike.
Za natančno določitev načina odvodnjavanja padavinskih odpadnih vod s strešin, utrjenih delov dvorišč in parkirnih površin ter manipulativnih površin in cestnega priključka mora biti narejeno natančno geomehansko poročilo, iz katerega bo razviden način odvodnjavanja le-teh.
Padavinske odpadne vode iz utrjenih delov dvorišč, parkirišč, cestnega priključka ali objekta morajo biti pred iztekom v javni kanalizacijski sistem predhodno ustrezno prečiščene.
V šestih mesecih po končani gradnji sistema odvodnjavanja padavinske odpadne vode se morajo nanj priključiti vsi objekti, ki na sistem še niso priključeni in je zanje priključitev mogoča. Lastnike nepremičnin k priključevanju pozove pristojni upravljavec sistema odvodnjavanja padavinske odpadne vode.
V primeru ponikovalnega polja bo potrebno le tega izvesti tako, da bo dno ponikovalnice v slabo vezanem konglomeratu. Ponikovalnica naj bo locirana izven vplivnega območja objekta. Ponikovalnica naj se dimenzionira glede na pričakovane količine odpadne meteorne vode in prepustnost, skladno z določili geomehanskega poročila.
TK in KTV omrežje
V bližini območja potekajo TK in KTV vodi, tako da je priključitev na le-te mogoča. Priključitev je možno izvesti iz obstoječe samostoječe omarice KKS (1.7), kjer je potreben podboj lokalne ceste proti omarici.
Za priključitev novih objektov na TK omrežje se uporabijo PVC cevi premera 125 mm in PEHD cevi premera 50 mm, jašek in stebriček na začetku gradbene cone, ki omogoča vgraditev prenosnega medija.
Priključitev na TK in KTV kabelsko kanalizacijo je možen, ni pa obvezen.
Ogrevanje
Predvideno je ogrevanje na toplotne črpalke, ali drug alternativni vir ogrevanja. Predvideno je individualno ogrevanje za vsak stanovanjski objekt ločeno.
Faznost gradnje komunalne in energetske infrastrukture
Faznost gradnje komunalnih in energetskih vodov je možna glede na zastavljeno faznost gradnje posameznih objektov ali sklopov le teh skladno s soglasjem upravljavcev posameznih vodov.
Odpadki
Odpadki se zbirajo na gradbenih parcelah objektov. Pri obratovanju objektov v ureditvenem območju OPPN bodo nastajali komunalni odpadki, ki se bodo zbirali v za to namenjenih posodah in jih bo odvažalo javno podjetje na mestno deponijo.
Lokacijo zabojnikov je potrebno predvideti ob predvidenih javnih površinah (zabojnik za preostanek komunalnih odpadkov, organskih odpadkov ter embalaže). Najbližji ekološki otok je oddaljen cca 200 m (ulica Medijske Toplice).
Odstopanja pri izvedbi komunalnih in energetskih vodov
Odstopanja pri trasah komunalnih in energetskih vodov ter naprav so dovoljena s soglasjem upravljavcev. Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih in energetskih vodov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe komunalnih vodov, ki jih v fazi priprave OPPN ni bilo mogoče predvideti.
Vsi vodi komunalne in energetske infrastrukture naj se izvedejo v cestnem telesu ali ob cesti ter v nadaljevanju na lastni parceli investitorja.
Posebni pogoji za komunalno in energetsko infrastrukturo
Vsa potrebna javna komunalna infrastruktura mora biti zgrajena že pred gradnjo individualnih objektov oziroma stanovanjskih hiš na območju OPPN-ja. Dovoljena je fazna gradnja komunalne infrastrukture.
Investitor je dolžan za vso komunalno infrastrukturo, ki bo dana v last in upravljanje Občine Zagorje ob Savi, urediti potrebne služnostne in ostale zemljiško knjižne pogodbe za gradnjo in vzdrževanje te infrastrukture, vključno s parcelacijo objekta, vpisom v ZK in uporabnim dovoljenjem.
V. REŠITVE, UKREPI IN USMERITVE ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
Med izvajanjem del na ureditvenem območju OPPN je potrebno upoštevati naslednje ukrepe:
– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin v suhem in vetrovnem vremenu,
– preprečevanje nekontroliranega raznašanja materialov z območja urejanja na javne prometne površine,
– upoštevanje emisijskih norm za gradbeno mehanizacijo in vse naprave, ki se uporabljajo pri izvajanju del,
– prepovedano sežiganje odpadnih materialov, ki nastanejo med gradnjo.
Vse naprave, ki so predvidene za uporabe, naj ustrezajo predpisanim tehničnim in varnostnim zahtevam.
Vsi izpusti iz objekta (klimatski, ostali zračniki) naj se namestijo na strehe objektov (če je to mogoče). Vsi izpusti snovi v zrak morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
Utrjene manipulativne površine na območju OPPN je treba ohraniti v čistem stanju.
Prevozna sredstva naj bodo v stanju mirovanja na območju OPPN ugasnjena.
Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati določila veljavnih predpisov s področja varovanja zraka, tako, da ne bodo presežene posamezne dovoljene vrednosti.
Parkirišča in manipulativne površine ter cestne površine je potrebno izvesti vodotesno tako, da ni možen iztok v podtalje. Kanalizacija in priključki, lovilci olj in maščob morajo biti izvedeni vodotesno. Pri ravnanju v času gradnje je potrebno upoštevati predpise s področja varovanja okolja.
Z rodovitno prstjo tal, ki se odstrani z matične podloge, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst se mora odstraniti tako, da se ohranja njena plodnost in količina. Preprečiti je potrebno mešanje živice in mrtvice. Rodovitna zemlja se začasno odlaga na največ 1.2 m visoke nasipe.
Površine, ki bodo med urejanjem območja OPPN razgaljene, je treba ponovno zasuti, površinsko komprimirati, humusirati in zatraviti, če na teh površinah ni predvidena zazidava (zelene površine).
V primeru razlitja nevarnih snovi v času gradnje, naj se izvedejo sanacijski ukrepi s takojšnjim izkopom onesnažene zemljine in z deponiranjem na ustrezno lokacijo.
Na erozijsko ogroženem območju je potrebno pred posegi v prostor zagotoviti ustrezne proti erozijske ukrepe. Za posege na območju, kjer so zaznani erozijski procesi, je v fazi izdelave projektne dokumentacije potrebna posebna geomehanska preveritev.
(varstvo kmetijskih površin)
Poseganja na kmetijska zemljišča v okolici OPPN ne pričakujemo. V primeru poseganja v kmetijska zemljišča, se po končanem urejanju zemljišče povrne v stanje, primerno za kmetijske namene.
Pri načrtovanju in opredelitvi posameznih dejavnosti je potrebno upoštevati določila vseh veljavnih predpisov s področja varstva voda.
Pri urejanju območja se morajo uporabljati transportna sredstva, ki so brezhibna, stroji in naprave, ki so tehnično brezhibni.
Pri urejanju prostora je dovoljena uporaba samo tistih materialov, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje.
Vozne in parkirne površine na gradbenih parcelah naj bodo izvedene z vodotesno utrditvijo, ograjene z betonskimi robniki in nagnjeni proti iztokom, ki naj bodo opremljeni s peskolovi in lovilniki olj.
Nevarnih tekočin ni dovoljeno hraniti nad neutrjenimi površinami. Nevarne tekočine v objektih in nad utrjenimi površinami je treba hraniti nad lovilnimi posodami oziroma nad lovilniki razlitih tekočin.
Morebitni nadzemni rezervoarji morajo biti izdelani, postavljeni in opremljeni tako, da je vedno in brez posebnih priprav mogoča kontrola tesnosti.
Padavinske odpadne vode naj se prednostno odvajajo na ponikovanje, če je to možno.
Padavinske odpadne vode, ki odtekajo z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin, je treba speljati v ponikanje ali naravni odvodnik preko lovilca olj, ki ga je treba redno vzdrževati in po potrebi čistiti.
Skladno z veljavno zakonodajo s področja varstva pred hrupom se zagotovijo vsi potrebni ukrepi, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene.
Območje ureditvenega območja OPPN se nahaja v III. stopnji varstva pred hrupom.
Pred začetkom urejanja območja OPPN, naj se pripravi načrt izvajanja del. Načrt mora biti pripravljen tako, da bo ob njegovem upoštevanju začasna obremenitev s hrupom na sprejemljivi ravni.
Zbiranje, skladiščenje, prevoz in predelava odpadkov morajo biti izvedeni tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in da niso uporabljeni postopki in metode, ki bi čezmerno obremenjevali okolje, zlasti pa:
– čezmerno obremeniti vode, zraka, tal,
– čezmerno obremenjevati s hrupom ali vonjavami,
– bistveno poslabšali življenjske razmere za živali in rastline ali
– škodljivo vplivati na krajino ali območja, zavarovana po predpisih o varstvu narave in predpisih o varstvu kulturne dediščine.
(varstvo naravne dediščine)
Ureditveno območje OPPN se nahaja izven naravovarstvenih območij in izven območij, ki bi naravnih vrednot. Območje OPPN se ne nahaja znotraj območja Natura 2000.
(varstvo kulturne dediščine)
Na obravnavanem območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine.
Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja del naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Ljubljana vsaj 14 dni pred pričetkom zemeljskih del.
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheoloških ostalin.
Znotraj ureditvenega območja OPPN se morajo pojavljati območja z višinsko razgibano vegetacijo, s katero bo doseženo biotsko ravnotežje. Znotraj OPPN naj se poleg zatravitev na parcelah predvidi zasaditev drevesnih in grmovnih vrst. Krajinska ureditev območja OPPN mora upoštevati krajinske značilnosti prostora, v katerega je ureditveno območje umeščeno.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(rešitve in ukrepi za varstvo pred požarom)
V okviru varstva pred požarom se izvedejo naslednji ukrepi:
– intervencijske poti in površine
– požarna voda in hidrantno omrežje
– potrebni odmiki med objekti
– poti za evakuacijo.
Intervencijske poti in površine
Vsa zemljišča v ureditvenem območju OPPN so v primeru požara dostopna po javnih dostopnih cestah. Uvozi na posamezne funkcionalne enote morajo ustrezati širinam in radiem glede na SIST DIN 14090.
Vse dostopne ceste ustrezajo standardu SIST DIN 14090. Javne ceste in tudi notranje ceste so dovolj široke, da je na njih mogoče zagotoviti delovne površine.
V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za nove objekte na gradbenih parcelah v ureditvenem območju je treba zagotoviti utrjene intervencijske poti in dostope do stavb, če to zahtevajo požarni predpisi. Ti morajo biti široko najmanj 3.0 m s potrebnimi rešitvami v območju radijev.
Vse povozne površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti dimenzionirane na osni pritisk 10 ton.
Požarna voda in hidrantna mreža
V primeru požara se bo za gašenje požara uporabljala voda iz javnega vodovodnega omrežja, na katero se bo navezalo interno hidrantno omrežje.
Če se v fazi projektiranja izkaže, da javno vodovodno omrežje ne zadošča za potrebe gašenja, si mora investitor na lastni gradbeni parceli zagotoviti ustrezno požarno varnost v skladu s požarnimi predpisi.
Intervencijske poti so vse javne dostopne poti na območju OPPN.
Odmiki
Z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji za posamezno stavbo v ureditvenem območju OPPN v skladu s požarnimi predpisi.
V času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne ukrepe, da se zmanjša možnost za nastanek požara in preprečitev širitve na sosednje zemljišče.
Evakuacijske poti
V projektni dokumentaciji je potrebno predvideti način varne evakuacije iz objektov na proste površine ob njih. Dalje je evakuacija možna po sistemu javnih cest v ureditvenem območju OPPN. Evakuacijske poti ne smejo biti predvidene preko sosednjih zemljišč, če to niso javne površine.
(drugi ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Obravnavana lokacija se nahaja v seizmičnem območju z intenziteto VII. Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost.
Za ureditveno območje OPPN niso predvideni ukrepi za obrambo.
(drugi pogoji in ukrepi za gradnjo objektov)
Zaradi zahtevnosti terena je potrebno pri izdelavi projekta PGD upoštevati Preliminarno geološko in geotehnično poročilo, št. E008-2013, ki ga je izdelalo podjetje Gecko d.o.o.
Pri projektiranju in izvedbi morajo biti upoštevane zahteve navedene v EC7. Glede na opravljene preiskave in ogled terena je bilo ugotovljeno, da je potrebno upoštevati vse zahteve v poglavju 5.0 Preliminarnega geološkega in geotehničnega poročila, ki je priloženo elaboratu. Pred gradnjo je potrebno še dodatno preveriti globalno stabilnost pobočja v sedanjem stanju in v primeru, ko na pobočje pritiska dodatna obtežba, ki jo povzročata stanovanjska objekta. Prav tako bo potrebno preveriti tudi stabilnost brežin gradbene jame glede na izbrano varianto globine temeljenja.
Parcelacija zemljišč je razvidna iz grafičnih prilog.
Dovoljeno je združevanje ali razdruževanje parcel.
Podatki za zakoličbo parcel
Površine in podatki za količbo parcel so prikazani v grafičnih prilogah.
Mejne točke parcel in objektov so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so priloga tega odloka.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(etapnost izvedbe prostorske ureditve)
Možna je smiselna fazna gradnja po sklopih.
Vsaka posamezna faza predstavlja objekt in pripadajočo javno gospodarsko infrastrukturo.
(drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN)
Gradnjo je potrebno načrtovati tako, da območje gradbišča in njegove ureditve ne bo posegalo na zemljišča zunaj ureditvenega območja OPPN. Kadar se bo v času gradnje poseglo na sosednja zemljišča, si mora investitor pridobiti soglasje lastnikov teh zemljišč.
IX. ROKI ZA IZVEDBO PROSTORSKE UREDITVE IN ZA PRIDOBITEV ZEMLJIŠČ
(roki za izvedbo prostorske ureditve in za pridobitev zemljišč)
Ni predpisanih posebnih rokov za prostorsko ureditev in pridobitev zemljišč.
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
Odlok OPPN velja do preklica oziroma do takrat, ko ga nadomesti neki drugi izvedbeni akt.
Po prenehanju veljavnosti OPPN so na zgrajenih objektih dovoljena investicijsko-vzdrževalna dela, rekonstrukcije, rušitve objektov ter novogradnje na mestu porušenih objektov.
OPPN je stalno na vpogled na Oddelku za okolje in prostor Občine Zagorje ob Savi.
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-8/2014-19
Zagorje ob Savi, dne 27. junija 2016
Matjaž Švagan l.r.
