Na podlagi sedmega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G in 65/14) izdaja Vlada Republike Slovenije
o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem
(1) S to uredbo se določajo obveznosti delodajalcev za varovanje delavcev pred tveganji za varnost in zdravje, ki izhajajo ali bi lahko izhajala iz izpostavljenosti delavcev elektromagnetnim sevanjem med njihovim delom, v skladu z Direktivo 2013/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj) (20. posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) in razveljavitvi Direktive 2004/40/ES (UL L št. 179 z dne 29. 6. 2013, str. 1).
(2) S to uredbo se opredeljujejo vsi poznani neposredni biofizikalni učinki in posredni učinki, ki jih povzročajo elektromagnetna sevanja.
(3) Mejne vrednosti izpostavljenosti, določene s to uredbo, so določene na podlagi znanstveno dokazane povezave med kratkoročnimi neposrednimi biofizikalnimi učinki in izpostavljenostjo elektromagnetnim sevanjem.
(4) S to uredbo se ne opredeljujejo domnevni dolgoročni učinki in tveganja, ki so posledica neposrednega dotika vodnikov pod napetostjo.
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
| 1. | Elektromagnetna sevanja (EMS) so statična električna, statična magnetna polja in časovno spreminjajoča se električna in magnetna polja ter elektromagnetna sevanja s frekvencami do 300 GHz. |
| 2. | Neposredni biofizikalni učinki so učinki, ki jih v človeškem telesu neposredno povzroči prisotnost v območju elektromagnetnih sevanj, vključno s termičnimi učinki, kot je segrevanje tkiv zaradi absorpcije energije elektromagnetnih sevanj v tkivu, z netermičnimi učinki, kot je stimulacija mišic, živcev ali čutil, kar lahko škodljivo vpliva na psihično in fizično zdravje izpostavljenih delavcev, ter z električnimi tokovi v okončinah. Stimulacija čutil lahko povzroči prehodne simptome, kot so vrtoglavica ali fosfeni (svetlikanje pred očmi). Ti vplivi lahko povzročijo začasne moteče vplive ali delujejo na zaznavne in druge možganske ali mišične funkcije, kar lahko vpliva na zmožnost delavca za varno opravljanje dela. |
3. Posredni učinki so učinki, ki so posledica izpostavljenosti predmeta elektromagnetnim sevanjem, kar lahko ogrozi varnost ali zdravje delavcev. Posredni učinki so na primer:
– interferenca z medicinsko elektronsko opremo in napravami, vključno s srčnimi spodbujevalniki in drugimi vsadki, ali medicinskimi napravami, ki se nosijo na telesu;
– tveganje izstrelitve feromagnetnih predmetov v statičnih magnetnih poljih;
– sproženje električnih eksplozivnih naprav (detonatorjev);
– požari in eksplozije, ki so posledica vžiga vnetljivih materialov zaradi isker, ki jih povzročijo inducirana polja, kontaktni tokovi ali iskre pri razelektritvah, ter
– kontaktni tokovi.
4. Mejne vrednosti izpostavljenosti so vrednosti, določene na podlagi biofizikalnih in bioloških dognanj, zlasti na podlagi znanstveno dokazanih kratkoročnih in akutnih neposrednih učinkov, to je termičnih učinkov in električne stimulacije tkiv.
5. Mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na zdravje so mejne vrednosti izpostavljenosti, nad katerimi se lahko pojavijo škodljivi učinki na zdravje delavcev, kot je segrevanje ali stimulacija živčnih in mišičnih tkiv.
6. Mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na čutila so mejne vrednosti izpostavljenosti, nad katerimi so lahko začasno motene čutne zaznave in nekoliko motene možganske funkcije delavcev.
7. Opozorilne vrednosti so operativne vrednosti, uvedene za poenostavitev postopka dokazovanja, da so upoštevane ustrezne mejne vrednosti izpostavljenosti, ali kadar je to potrebno, sprejemanja ustreznih varnostnih ali preventivnih ukrepov, določenih v tej uredbi.
8. Nizke opozorilne vrednosti in visoke opozorilne vrednosti za električna polja v prilogi II, ki je sestavni del te uredbe, so vrednosti, ki se nanašajo na specifične varnostne ali preventivne ukrepe, določene v tej uredbi.
9. Nizke opozorilne vrednosti za magnetna polja v prilogi II te uredbe so vrednosti, ki se nanašajo na mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na čutila, visoke opozorilne vrednosti pa se nanašajo na mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na zdravje.
(mejne vrednosti izpostavljenosti in opozorilne vrednosti)
(1) Fizikalne veličine izpostavljenosti elektromagnetnemu sevanju so navedene v prilogi I, ki je sestavni del te uredbe. Mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na zdravje, mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na čutila in opozorilne vrednosti v frekvenčnem območju od 0 Hz do 10 MHz so navedene v prilogi II te uredbe. Mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na zdravje, mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na čutila in opozorilne vrednosti v frekvenčnem območju od 100 kHz do 300 GHz so navedene v prilogi III, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Delodajalec v skladu s to uredbo zagotovi, da izpostavljenost delavcev elektromagnetnim sevanjem ne presega mejnih vrednosti izpostavljenosti za vplive na zdravje in vplive na čutila za netermične učinke iz priloge II te uredbe in za termične učinke iz priloge III te uredbe. Delodajalec dokazuje, da izpostavljenost delavcev elektromagnetnim sevanjem ne presega mejnih vrednosti iz prejšnjega stavka z uporabo ustreznih postopkov za ocenjevanje izpostavljenosti iz 4. člena te uredbe. Kadar izpostavljenost delavcev elektromagnetnim sevanjem preseže mejne vrednosti izpostavljenosti, delodajalec nemudoma ukrepa v skladu z osmim odstavkom 5. člena te uredbe.
(3) Če je dokazano, da opozorilne vrednosti iz prilog II in III te uredbe niso presežene, se šteje, da delodajalec upošteva mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na zdravje in čutila.
(4) Če izpostavljenost presega opozorilne vrednosti, mora delodajalec ukrepati v skladu z drugim odstavkom 5. člena te uredbe, razen če iz ocene tveganja izhaja, da mejne vrednosti izpostavljenosti niso presežene in je mogoče izključiti tveganja za varnost.
(5) Kadar je s prakso ali postopkom upravičeno, lahko izpostavljenost preseže:
1. nizke opozorilne vrednosti za električna polja iz preglednice B1 priloge II te uredbe, če niso presežene mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na čutila iz preglednice A3 priloge II te uredbe ali da
– niso presežene mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na zdravje iz preglednice A2 priloge II te uredbe;
– so s posebnimi varnostnimi ukrepi preprečeni razelektritve z iskro in kontaktni tokovi iz preglednice B3 priloge II te uredbe ter
– so bili delavci obveščeni o možnih prehodnih simptomih in zaznavah zaradi vplivov na osrednji in periferni živčni sistem;
2. nizke opozorilne vrednosti za magnetna polja iz preglednice B2 priloge II te uredbe, vključno v glavi in trupu, med izmeno, če niso presežene mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na čutila iz preglednice A3 priloge II te uredbe ali da:
– so mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na čutila presežene le začasno;
– mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na zdravje niso presežene (preglednica A2 priloge II te uredbe);
– so, če pride do prehodnih simptomov, ki vključujejo čutne zaznave in vplive na delovanje osrednjega živčnega sistema v glavi iz devetega odstavka 5. člena te uredbe, sprejeti ukrepi v skladu s tem odstavkom ter
– so bili delavci obveščeni o pojavih iz 6. točke 6. člena te uredbe.
(6) Ne glede na določbe drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena lahko izpostavljenost preseže:
1. mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na čutila iz preglednice A1 priloge II te uredbe med izmeno pod pogojem, da:
– so presežene le začasno;
– niso presežene mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na zdravje iz preglednice A1 priloge II te uredbe;
– so bili izvedeni posebni varnostni ukrepi v skladu s sedmim odstavkom 5. člena te uredbe;
– so, če pride do prehodnih simptomov, ki vključujejo vplive statičnega magnetnega polja, kot sta vrtoglavica in slabost iz devetega odstavka 5. člena te uredbe, sprejeti ukrepi v skladu s tem odstavkom ter
– so bili delavci obveščeni o pojavih iz 6. točke 6. člena te uredbe;
2. mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na čutila iz preglednice A3 priloge II te uredbe in preglednice A2 priloge III te uredbe med izmeno, pod pogojem, da:
– so presežene le začasno;
– niso presežene mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na zdravje iz preglednice A2 priloge II te uredbe ter preglednic A1 in A3 priloge III te uredbe;
– so, če pride do prehodnih simptomov, ki lahko vključujejo čutne zaznave in vplive na delovanje osrednjega živčnega sistema v glavi, ki jih povzročijo spremenljiva magnetna polja, sprejeti ukrepi v skladu z devetim odstavkom 5. člena te uredbe ter
– so bili delavci obveščeni o pojavih iz 6. točke 6. člena te uredbe.
II. OBVEZNOSTI DELODAJALCEV
(ocenjevanje tveganj in ugotavljanje izpostavljenosti)
(1) Delodajalec v skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, oceni vsa tveganja, ki izhajajo iz elektromagnetnih sevanj na delovnem mestu, in če ocena tveganja tako pokaže, izmeri ali izračuna ravni elektromagnetnih sevanj, ki so jim delavci izpostavljeni. Delodajalec oceno tveganja objavi skladno z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu.
(2) Pri izdelavi ocene tveganja iz prejšnjega odstavka delodajalec upošteva praktične smernice, ki jih je pripravila Evropska komisija in so objavljene na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za delo, ter druge nacionalne ali mednarodne smernice, vključno s podatkovnimi zbirkami o izpostavljenosti, če te obstajajo. Delodajalec lahko upošteva tudi ravni emisij in druge podatke za zagotavljanje varnosti, ki jih v zvezi z opremo zagotovi proizvajalec ali distributer v skladu s predpisi Skupnosti, vključno z oceno tveganja, če se nanaša na izpostavljenost na delovnem mestu ali kraju namestitve opreme.
(3) Če ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je izpostavljenost pod mejnimi vrednostmi izpostavljenosti, se ocenjevanje izpostavljenosti izvede na podlagi meritev ali izračunov. V skladu z dobro prakso se pri tem upošteva merilna negotovost merskih ali računskih postopkov, kot na primer napake numeričnih izračunov, modeliranje virov, geometrija modela ter električne lastnosti tkiv in materialov.
(4) Ocene, meritve in izračune iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena načrtujejo in obdobno izvajajo strokovni delavci za varnost in zdravje pri delu v skladu s to uredbo in zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu. Podatke iz ocen, meritev ali izračunov ravni izpostavljenosti je treba hraniti na način, ki omogoča poznejše primerjanje rezultatov in zaključke.
(5) Pri izdelavi ocene tveganja zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem mora delodajalec nameniti posebno pozornost:
1. mejnim vrednostim izpostavljenosti za vplive na zdravje, mejnim vrednostim izpostavljenosti za vplive na čutila in opozorilnim vrednostim iz 3. člena ter prilog II in III te uredbe;
2. frekvencam, ravnem, trajanju in vrsti izpostavljenosti, vključno z njihovo porazdelitvijo po telesu delavca in prostorsko porazdelitvijo v delovnem okolju;
3. vsem neposrednim biofizikalnim učinkom;
4. vsem učinkom na varnost in zdravje posebno ogroženih delavcev, predvsem delavcev, ki nosijo aktivne ali pasivne medicinske vsadke, kot so srčni spodbujevalniki, in delavcev z medicinskimi napravami, ki se nosijo na telesu, kot so inzulinske črpalke. Prav tako mora delodajalec nameniti posebno pozornost nosečim delavkam;
5. vsem posrednim učinkom;
6. obstoju nadomestne opreme, načrtovane za zmanjšanje ravni izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem;
7. podatkom, pridobljenim z zdravstvenim nadzorom;
8. informacijam, ki jih zagotovi proizvajalec opreme;
9. drugim informacijam na področju varnosti in zdravja;
10. sočasni izpostavljenosti več virom elektromagnetnih sevanj;
11. sočasni izpostavljenosti virom elektromagnetnih sevanj različnih frekvenc.
(6) Na delovnih mestih, dostopnih javnosti, ni treba oceniti izpostavljenosti delavcev pod pogojem, da je bilo že opravljeno ovrednotenje obremenitve okolja zaradi sevanja v skladu s predpisi, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju in so v njih določene omejitve upoštevane za delavce, ter da so tveganja za varnost in zdravje izključena. Kadar se oprema, namenjena za javno uporabo, uporablja v skladu s svojim namenom in je skladna s pravom Skupnosti o proizvodih, ki določa strožje ravni varovanja, kot so določene v tej uredbi, ter se ne uporablja nobena druga oprema, se šteje, da so ti pogoji izpolnjeni.
(7) Delodajalec mora v izjavi o varnosti z oceno tveganja opredeliti, katere ukrepe je treba po tej uredbi sprejeti. V skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, je treba oceno tveganja posodabljati, še zlasti če so nastale znatne spremembe, zaradi katerih se lahko spremeni raven varnosti in zdravja pri delu, ali če ugotovitve zdravstvenega nadzora pokažejo, da je to potrebno. Ocena tveganja lahko vključuje razloge, zakaj delodajalec meni, da nadaljnja podrobna ocena tveganja zaradi narave in obsega tveganj v zvezi z elektromagnetnimi sevanji ni potrebna.
(preprečevanje ali zmanjševanje tveganj)
(1) Delodajalec ob upoštevanju tehničnega napredka in temeljnih načel za varnost in zdravje pri delu, določenih v zakonu, ki ureja varnost in zdravje pri delu, zagotovi, da se tveganja, ki izhajajo iz izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem, odpravijo pri viru ali zmanjšajo na najnižjo možno mero.
(2) Razen če ocena tveganja pokaže, da mejne vrednosti izpostavljenosti niso presežene in je mogoče izključiti tveganja za varnost, delodajalec na podlagi ocene tveganja tedaj, ko so presežene opozorilne vrednosti iz 3. člena ter prilog II in III te uredbe, izdela in izvaja program tehničnih ali organizacijskih ukrepov ali tehničnih in organizacijskih ukrepov za preprečevanje izpostavljenosti, ki presega mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na zdravje in čutila, zlasti tako, da:
1. uvaja druge delovne postopke, ki imajo za posledico manjšo izpostavljenost elektromagnetnim sevanjem;
2. upoštevaje delo, ki ga je treba opraviti, izbira delovno opremo, ki oddaja manj elektromagnetnih sevanj;
3. uvaja tehnične ukrepe za zmanjšanje emisij elektromagnetnih sevanj, kadar je to potrebno, s koordiniranimi ali sinhroniziranimi varnostnimi mehanizmi, zasloni in podobnimi mehanizmi za varovanje zdravja;
4. pripravlja in izvaja opozorilne ukrepe za razmejitev in dostop, kot so signali, označbe, talne oznake ali pregrade, da se omeji dostop ali zagotovi nadzor nad njim;
5. s pomočjo tehničnih sredstev in usposabljanja delavcev v primeru izpostavljenosti električnim poljem izvaja ukrepe in postopke za obvladovanje razelektritev z iskro in za obvladovanje kontaktnih tokov;
6. pripravlja in izvaja ustrezne programe za vzdrževanje delovne opreme, delovnih mest in sistemov delovnih mest;
7. načrtuje in razporeja delovna mesta;
8. omejuje trajanje in raven izpostavljenosti;
9. zagotovi ustrezno osebno varovalno opremo.
(3) Delodajalec na podlagi ocene tveganja izdela in izvaja program tehničnih ali organizacijskih ukrepov ali tehničnih in organizacijskih ukrepov za preprečevanje tveganj za posebej ogrožene delavce ter vseh tveganj, ki so posledica posrednih učinkov.
(4) Poleg zagotavljanja informacij delodajalec skladno z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, ukrepe iz tega člena prilagodi zahtevam posebej ogroženih delavcev ali individualnim ocenam tveganja, zlasti za tiste delavce, ki so prijavili uporabo aktivnih ali pasivnih medicinskih vsadkov, kot so srčni spodbujevalniki, uporabo medicinskih naprav, ki se nosijo na telesu, kot so inzulinske črpalke, ali za noseče delavke, ki so delodajalca obvestile o nosečnosti.
(5) Na podlagi ocene tveganja je treba delovna mesta, na katerih obstaja verjetnost, da so delavci izpostavljeni elektromagnetnim sevanjem, ki presegajo opozorilne vrednosti iz prilog II in III te uredbe, označiti z ustreznimi varnostnimi znaki v skladu s predpisi, ki urejajo varnostne znake na področju varnosti in zdravja pri delu. Taka delovna mesta je treba opredeliti, dostop do njih pa ustrezno omejiti. Kadar je dostop do teh delovnih mest ustrezno omejen zaradi drugih razlogov in so delavci obveščeni o tveganjih zaradi elektromagnetnih sevanj, varnostni znaki in omejevanje dostopa posebej za elektromagnetna sevanja niso potrebni.
(6) Za primere iz 1. točke petega odstavka 3. člena te uredbe se izvedejo posebni varnostni ukrepi, kot so usposabljanje delavcev, uporaba tehničnih sredstev in osebne varovalne opreme, na primer ozemljitev sredstev za delo, prevodna povezava delavcev s sredstvi za delo (izenačitev potenciala), po potrebi pa tudi uporaba izolacijskih čevljev, rokavic in zaščitnih oblačil v skladu predpisi, ki urejajo osebno varovalno opremo na področju varnosti in zdravja pri delu.
(7) Pri uporabi 1. točke šestega odstavka 3. člena te uredbe se izvedejo posebni varnostni ukrepi, kot je nadzor nad gibanjem.
(8) Delavci ne smejo biti izpostavljeni vrednostim nad mejnimi vrednostmi izpostavljenosti za vplive na zdravje in nad mejnimi vrednostmi izpostavljenosti za vplive na čutila, razen če so izpolnjeni pogoji iz 1. točke prvega odstavka 9. člena oziroma tretjega, četrtega, petega ali šestega odstavka 3. člena. Če so kljub sprejetim ukrepom, ki jih sprejme delodajalec, mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na zdravje in mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na čutila presežene, delodajalec takoj sprejme dodatne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti pod te mejne vrednosti. Delodajalec mora ugotoviti in zabeležiti razloge, zaradi katerih so bile mejne vrednosti izpostavljenosti presežene, ter ustrezno dopolniti varnostne in preventivne ukrepe, da prepreči ponovno prekoračitev mejnih vrednosti. Tako dopolnjene podatke o varnostnih in preventivnih ukrepih mora hraniti na način, ki omogoča poznejšo primerjavo in zaključke.
(9) V primeru izpostavljenosti po tretjem, četrtem, petem in šestem odstavku 3. člena te uredbe in če je delavec prijavil prehodne simptome, delodajalec posodobi oceno tveganja in preventivne ukrepe. Prehodni simptomi lahko vključujejo čutne zaznave in vplive na delovanje osrednjega živčnega sistema v glavi, ki jih povzročijo spremenljiva magnetna polja, ter vplive statičnega magnetnega polja, kot sta vrtoglavica in slabost.
(obveščanje in usposabljanje delavcev)
Delodajalec v skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, in s to uredbo zagotovi, da so delavci, ki so pri delu izpostavljeni tveganjem zaradi elektromagnetnih sevanj, in njihovi predstavniki obveščeni in usposobljeni za delo glede na rezultate ocene tveganja, zlasti pa glede:
1. sprejetih ukrepov v skladu s to uredbo;
2. vrednosti in pojmov mejnih vrednosti izpostavljenosti in opozorilnih vrednosti ter s tem povezanih možnih tveganj in sprejetih preventivnih ukrepov;
3. možnih posrednih učinkov izpostavljenosti;
4. rezultatov ocene, meritev ali izračunov ravni izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem, opravljenih v skladu s 4. členom te uredbe;
5. načina zaznavanja škodljivih učinkov izpostavljenosti na zdravje in poročanja o njih;
6. možnih prehodnih simptomov in zaznav zaradi učinkov na osrednji in periferni živčni sistem;
7. okoliščin, v katerih so delavci upravičeni do zdravstvenega nadzora;
8. varnih delovnih postopkov, s katerimi se izpostavljenost elektromagnetnim sevanjem omeji na najnižjo možno raven;
9. posebno ogroženih delavcev iz 4. točke petega odstavka 4. člena ter tretjega in četrtega odstavka 5. člena te uredbe.
(posvetovanje z delavci in njihovo sodelovanje)
Delodajalec zagotovi posvetovanje z delavci ali njihovimi predstavniki in sodelovanje delavcev ali njihovih predstavnikov glede vsebine iz te uredbe v skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu.
(1) Zaradi preprečevanja in pravočasnega ugotavljanja negativnih učinkov izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem na zdravje se izvaja zdravstveni nadzor ter vodi zdravstvena dokumentacija in zagotavlja dostop do nje v skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu.
(2) Pooblaščeni izvajalec medicine dela za vsakega delavca, za katerega se izvaja zdravstveni nadzor po prejšnjem odstavku, izdela in redno dopolnjuje osebno zdravstveno dokumentacijo, ki obsega ugotovitve izvedenega zdravstvenega nadzora. Zdravstveno dokumentacijo je treba hraniti na način, ki omogoča poznejše zaključke, pri čemer je treba zagotoviti varovanje osebnih podatkov. Kopije pomembne dokumentacije pooblaščeni izvajalec medicine dela predloži inšpekciji, pristojni za delo, na njeno zahtevo. Vsak delavec ima pravico do vpogleda v zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša nanj. Zdravstveni nadzor je treba opraviti na podlagi ocene tveganja.
(3) Če delavec poroča o neželenih ali nepričakovanih učinkih na zdravje ali kadar se ugotovi, da izpostavljenost presega mejne vrednosti izpostavljenosti, mora delodajalec zadevnim delavcem zagotoviti zdravstvene preglede ali individualni zdravstveni nadzor.
(4) Delodajalec zagotovi zdravstveni nadzor in zdravstvene preglede po tej uredbi med delovnim časom, delavca pa v zvezi z njimi ne bremenijo nobeni stroški.
Ne glede na prvi odstavek 5. člena te uredbe lahko delodajalec odstopa od obveznosti iz 3. člena te uredbe v naslednjih primerih:
1. izpostavljenost lahko preseže mejne vrednosti izpostavljenosti, če je povezana z namestitvijo, preskušanjem, uporabo, razvojem, vzdrževanjem ali raziskavami naprav za slikanje bolnikov z magnetno resonanco v zdravstvu, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
– pri oceni tveganja, izvedeni v skladu s 4. členom te uredbe, se je pokazalo, da so mejne vrednosti izpostavljenosti presežene;
– glede na stanje tehničnega razvoja so bili uporabljeni vsi tehnični ali organizacijski ukrepi ali tehnični in organizacijski ukrepi;
– okoliščine utemeljujejo preseganje mejnih vrednosti izpostavljenosti;
– značilnosti delovnega mesta, delovne opreme ali delovnih postopkov so bile upoštevane ter
– delodajalec dokaže, da so delavci še vedno zaščiteni pred škodljivimi učinki na zdravje in tveganji za varnost, vključno z upoštevanjem navodil za varno uporabo naprav, ki jih zagotovi proizvajalec v skladu s predpisi o medicinskih pripomočkih;
2. za osebje, ki dela v operativnih vojaških objektih ali sodeluje v vojaških dejavnostih, vključno s skupnimi mednarodnimi vojaškimi vajami, se lahko uvedejo enakovredni ali bolj specifični sistemi varovanja, kot so mednarodno dogovorjeni standardi, na primer Natovi standardi, pod pogojem, da so preprečeni škodljivi vplivi na zdravje in tveganja za varnost;
3. za delavce v policiji ter drugih enotah in službah za zaščito, reševanje in pomoč, kadar delajo v posebnih okoliščinah, oziroma ob naravnih in drugih nesrečah, ko se mejne vrednosti izpostavljenosti začasno presežejo, delodajalec pa kljub upoštevanju posebnih značilnosti delovnega mesta, sredstev za delo ali delovnih postopkov in izvedbi tehničnih oziroma organizacijskih ukrepov, določenih v oceni tveganja, nima vpliva na začasno preseganje mejnih vrednosti izpostavljenosti, pod pogojem, da so preprečeni škodljivi vplivi na zdravje in tveganja za varnost.
(1) Z globo od 2.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje delodajalec, ki:
1. ne zagotovi, da izpostavljenost delavcev elektromagnetnemu sevanju ne presega izpostavljenosti, določenih v 3. členu te uredbe;
2. ne oceni vseh tveganj, ki nastanejo zaradi elektromagnetnih sevanj na delovnem mestu, skladno z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, in po potrebi izmeri ali izračuna ravni elektromagnetnih sevanj, ki so jim delavci izpostavljeni (prvi odstavek 4. člena);
3. pri izdelavi ocene tveganja ne upošteva praktičnih smernic, ki jih je pripravila Evropska komisija in so objavljene na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za delo, ter drugih nacionalnih ali mednarodnih standardov ali smernic, vključno s podatkovnimi zbirkami o izpostavljenosti, kadar te obstajajo (drugi odstavek 4. člena);
4. ne posodablja ocene tveganja, še zlasti če so nastale znatne spremembe, zaradi katerih bi ocena tveganja zastarela, ali če ugotovitve zdravstvenega nadzora pokažejo, da je to potrebno (sedmi odstavek 4. člena);
5. ne izdela in izvaja programa tehničnih ali organizacijskih ukrepov ali tehničnih in organizacijskih ukrepov za preprečevanje izpostavljenosti, ki presega mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na zdravje in mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na čutila (drugi odstavek 5. člena);
6. ne izdela in izvaja programa tehničnih ali organizacijskih ukrepov ali tehničnih in organizacijskih ukrepov za preprečevanje tveganj za posebej ogrožene delavce ter vseh tveganj, ki so posledica posrednih učinkov (tretji odstavek 5. člena);
7. ne prilagodi ukrepov zahtevam posebno ogroženih delavcev oziroma individualnim ocenam tveganja, zlasti za tiste delavce, ki so prijavili uporabo aktivnih ali pasivnih medicinskih vsadkov, kot so srčni spodbujevalniki, uporabo medicinskih naprav, ki se nosijo na telesu, kot so inzulinske črpalke, ali za noseče delavke, ki so delodajalca obvestile o nosečnosti (četrti odstavek 5. člena);
8. ne zagotovi, da so delovna mesta, na katerih obstaja verjetnost, da so delavci izpostavljeni elektromagnetnim sevanjem, ki presegajo opozorilne vrednosti, opredeljena in ustrezno označena, dostop do njih pa ustrezno omejen (peti odstavek 5. člena);
9. ne zagotovi, da se izvedejo posebni varnostni ukrepi v primerih iz šestega ali sedmega odstavka 5. člena te uredbe (šesti in sedmi odstavek 5. člena);
10. ne sprejme dodatnih ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti pod mejne vrednosti v primeru iz osmega odstavka 5. člena te uredbe ali ne ugotovi in zabeleži razlogov, zaradi katerih so bile mejne vrednosti izpostavljenosti presežene, ali ne dopolni varnostnih in preventivnih ukrepov, da prepreči ponovno prekoračitev mejnih vrednosti, ali ne hrani podatkov o varnostnih in preventivnih ukrepih na način, ki omogoča poznejšo primerjavo in zaključke (osmi odstavek 5. člena);
11. ne posodobi ocene tveganja in preventivnih ukrepov v primeru iz devetega odstavka 5. člena te uredbe (deveti odstavek 5. člena);
12. ne zagotovi, da so delavci, ki so pri delu izpostavljeni tveganjem zaradi elektromagnetnih sevanj, in njihovi predstavniki obveščeni in usposobljeni za delo glede na ugotovitve ocene tveganja (6. člen);
13. ne zagotovi posvetovanja in sodelovanja delavcev ali njihovih predstavnikov glede zadev iz te uredbe (7. člen);
14. ne zagotovi ustreznih zdravstvenih pregledov ali individualnega zdravstvenega nadzora tistim delavcem, ki so poročali o neželenih ali nepričakovanih vplivih na zdravje, ali kadar je bilo ugotovljeno, da izpostavljenost presega mejne vrednosti izpostavljenosti (tretji odstavek 8. člena);
15. ne omogoči delavcem, da se zdravstveni pregledi ali nadzor opravijo med delovnim časom ali brez stroškov za delavca (četrti odstavek 8. člena).
(2) Z globo od 500 do 4.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(pristojnost za izrekanje globe v okviru razpona)
Prekrškovni organ lahko v postopku prekrška izreče globo v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, vendar znotraj predpisanega razpona.
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-28/2016
Ljubljana, dne 7. julija 2016
EVA 2016-2611-0020
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
