Na podlagi drugega odstavka 43. člena in drugega odstavka 55. člena in za izvrševanje tretjega in četrtega odstavka 42. člena ter v zvezi s 15. točko prvega odstavka 21. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08 in 46/14 – ZON-C) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
o vrstah in moči lovskega orožja, načinu zasledovanja in usmrtitve ranjene živali ter višini odškodnine na divjadi, ki je povzročena s protipravnim lovom
Ta pravilnik določa:
– vrsto, moč lovskega orožja in minimalno moč izstrelkov, s katerimi je dovoljeno loviti posamezne vrste divjadi in živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst;
– način usmrtitve ranjene divjadi in živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst ter divjadi pri izvajanju izrednega posega iz zakona, ki ureja divjad in lovstvo;
– način zasledovanja ranjene divjadi in živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst z lovskim psom in
– višino odškodnine na divjadi, ki je povzročena s protipravnim lovom.
(1) Lovsko orožje je dolgocevno in kratkocevno strelno orožje kategorij B1, B5, B6, C1, C2, C3 in D1 v skladu s predpisom, ki ureja orožje.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je pri lovu dovoljena tudi uporaba strelnega orožja kategorije B4, vendar le če nabojnika ni mogoče napolniti z več kot dvema nabojema.
(3) Kratkocevno strelno orožje se uporablja kot varnostno orožje pri iskanju ranjene divjadi in živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst ter za usmrtilni strel.
(1) Lovsko strelivo so naboji z lovskimi kroglami in naboji s šibrami.
(2) Lovske krogle so krogle s plaščkom, ki vsebujejo jedro, svinčene krogle brez plaščka ter monolitne krogle, stružene iz enega kosa bakra ali zlitin bakra in cinka. Po načinu delovanja se lovske krogle razvrščajo na ekspanzijske lovske krogle, katerih prednji del se nadzirano preoblikuje ali drobi, in nerazširne lovske krogle z ravnim vrhom, ki pri prodiranju povzročajo ustrezne poškodbe tkiva.
(3) Za lov kune belice, kune zlatice, lisice, pižmovke, nutrije, šoje, srake in sive vrane ter za usmrtilni strel so dovoljene tudi nerazširne svinčene, oplaščene ali monolitne krogle s koničastimi ali zaobljenimi vrhovi, ki se ne preoblikujejo in se ne drobijo, ter popolnoma drobljive krogle, ki ob zadetku razpadejo.
(4) Minimalne lastnosti lovskih krogel za lovsko orožje z risano cevjo za lov na posamezne vrste divjadi ali živali zavarovane prosto živeče živalske vrste so določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(lov posameznih vrst divjadi in živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst)
(1) Za lov divjadi se uporablja lovsko orožje in strelivo v skladu z 2. in 3. členom tega pravilnika.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za lov uporablja tudi naslednje lovsko orožje:
– z risano cevjo in naboje z lovskimi kroglami, katerih minimalne lastnosti so določene v prilogi 1 tega pravilnika, za lov divjadi in živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst iz priloge 1 tega pravilnika;
– z naboji s šibrami za lov jazbeca, lisice, šakala, kune belice, kune zlatice, rakunastega psa, pižmovke, nutrije, male poljske divjadi, šoje, srake in sive vrane ter zavarovanih vrst ptic, ki jih je dovoljeno streljati v skladu z dovoljenjem ministra, pristojnega za varstvo narave;
– z gladko cevjo in naboje s kroglo za gladko cev za lov divjega prašiča.
(usmrtitev ranjene divjadi ali živali zavarovane prosto živeče živalske vrste)
(1) Za usmrtitev ranjene divjadi ali živali zavarovane prosto živeče živalske vrste se uporablja lovsko orožje in strelivo v skladu z 2. in 3. členom tega pravilnika.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko:
– za zasledovanje in usmrtitev ranjene nevarne divjadi ali nevarne živali zavarovane prosto živeče živalske vrste uporabi tudi lovsko orožje z gladko cevjo in naboji s kroglami za gladko cev ter naboji s šibrami debeline najmanj 7,65 mm;
– pri izvedbi izrednega posega v skladu z zakonom, ki ureja divjad in lovstvo, ob taki poškodbi ali utemeljenem sumu na bolezen, zaradi katere divjad ni sposobna preživeti v naravnem okolju, za usmrtitev divjadi uporabi nož, vendar mora biti ta uporabljen tako, da divjadi povzroči trenutno smrt.
(način zasledovanja ranjene divjadi in velikih zveri)
(1) Lovec obvesti upravljavca lovišča o vsakem oddanem strelu z lovskim orožjem na parkljasto divjad ali veliko zver, ki ni padla na mestu ali v njegovem vidnem polju. Upravljavec lovišča, skupaj z lovcem, poskrbi, da se opravi pravilen in temeljit kontrolni pregled nastrela, pri čemer se uporabi izšolanega in preizkušenega psa krvoslednika v skladu s predpisi, ki urejajo področje kinologije.
(2) Lovec obvesti upravljavca lovišča o vsakem oddanem strelu z lovskim orožjem z risano cevjo na divjad, ki ni divjad iz prejšnjega odstavka, ki ni padla na mestu ali v njegovem vidnem polju. Če se upravljavec lovišča, skupaj z lovcem, odloči za kontrolni pregled nastrela, mora pri tem uporabiti izšolanega in preizkušenega psa v skladu s predpisi, ki urejajo področje kinologije.
(3) Za iskanje ranjenih velikih zveri se uporablja le tiste pse, pri katerih so poleg dela po krvnem sledu preverjene tudi njihove vedenjske lastnosti na sledu velikih zveri v skladu s predpisi, ki urejajo področje kinologije.
(4) Če lovska organizacija nima lastnih psov in vodnikov, usposobljenih za delo po krvnem sledu, mora za iskanje ranjene divjadi in velikih zveri najeti vodnike s preizkušenimi psi v delu po krvnem sledu.
(5) Vodniki iz prejšnjega odstavka zasledujejo ranjeno divjad in velike zveri tudi preko meja matičnega lovišča. Vodnik v tem primeru v sodelovanju z upravljavcem lovišča pred prestopom lovske meje obvesti vodstvo lovišča, v katerega namerava vstopiti. Če to iz objektivnih razlogov ni izvedljivo, mora o tem vodstvo vstopnega lovišča obvestiti takoj, ko je to mogoče. Upravljavec lovišča, kamor je ranjena divjad ali velika zver vstopila, mora dovoliti iskanje in nuditi potrebno pomoč vodnikom s preizkušenimi psi v delu po krvnem sledu.
(6) Upravljavec lovišča, kjer je bila divjad ali velika zver prvotno streljana, po uspešnem iskanju ranjene divjadi ali velike zveri postane lastnik celotne uplenjene divjadi ali velike zveri v skladu z zakonom, ki ureja divjad in lovstvo, oziroma zakonom, ki ureja ohranjanje narave.
(7) Upravljavec lovišča o iskanjih ranjene divjadi in velikih zveri letno obvešča inšpektorat, pristojen za lovstvo, na obrazcu Letni načrt lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom iz predpisa, ki ureja načrte za upravljanje z divjadjo.
(višina odškodnine na divjadi)
(1) Za škodo na divjadi, ki je povzročena s protipravnim lovom, je upravljavec lovišča upravičen do odškodnine po ceniku iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: cenik).
(2) Višina odškodnine iz prejšnjega odstavka se določi po ceniku iz priloge 2 tega pravilnika ne glede na spol, starost in stanje posameznega osebka divjadi.
(3) Jajca pernate divjadi (poljske jerebice, fazana, race mlakarice, šoje, srake in sive vrane) se zaračunavajo po polovični višini odškodnine, določene v prilogi 2 tega pravilnika za ustrezno vrsto divjadi.
(4) Odpadlo rogovje osebkov moškega spola, starejših od dveh let, vrst divjadi srna, navadni jelen in damjak, se zaračuna v višini ene desetine višine odškodnine, določene v prilogi 2 tega pravilnika za ustrezno vrsto divjadi.
(5) Cenik se uporablja tudi za določanje višine odškodnine za osebke divjadi, njihove dele oziroma trofeje, za katere je bilo uplenitelju oziroma imetniku s pravnomočno sodbo pristojnega sodišča dokazano, da divjad ni bila zakonito uplenjena.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o vrstah in moči lovskega orožja, načinu zasledovanja ranjene ali obstreljene živali ter višini škode na divjadi, ki je povzročena s protipravnim lovom (Uradni list RS, št. 73/05).
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-514/2014
Ljubljana, dne 12. julija 2016
EVA 2014-2330-0225
Mag. Dejan Židan l.r.
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
