Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13), 39. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-C, Uradni list RS, št. 43/11), Sklepa o začetku pripraveobčinskega podrobnega prostorskega načrta za preselitev kmetijskega gospodarstva Zmrzlikar in kmetijskega gospodarstva Krt (Uradni list RS, št. 52/13) in 18. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 33/07) je Svet Mestne občine Kranj na 18. seji dne 22. 6. 2016 sprejel

(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za preselitev kmetijskega gospodarstva Zmrzlikar in kmetijskega gospodarstva Krt (v nadaljevanju OPPN). OPPN je razdeljen na območje OPPN-a (kmetija Zmrzlikar) in OPPN-b (kmetija Krt).

(2) OPPN je izdelal Mega TEAM d.o.o. pod št. projekta OPPN 4/13, april 2016.

(1) OPPN je sestavljen iz odloka s prilogami in grafičnega dela.

(2) Besedilo odloka sestavljajo:

I. Splošne določbe,

II. Opis prostorske ureditve,

III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor za OPPN-a,

IV. Pogoji za projektiranje in gradnjo za OPPN-a,

V. Pogoji za priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro za OPPN-a,

VI. Rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje narave za OPPN-a,

VII. Umestitev načrtovane ureditve v prostor za OPPN-b,

VIII. Pogoji za projektiranje in gradnjo za OPPN-b,

IX. Pogoji za priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro za OPPN-b,

X. Rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje narave za OPPN-b,

XI. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov za OPPN-a in OPPN-b,

XII. Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom za OPPN-a in OPPN- b,

XIII. Dopustna odstopanja od z OPPN načrtovanih rešitev za OPPN-a in OPPN-b,

XIV. Etapnost izvedbe OPPN,

XV. Vrste dopustnih posegov po prenehanju veljavnosti OPPN,

XVI. Končne določbe.

(3) Grafični del sestavljajo karte:

1. Izsek iz kartografskega dela Izvedbenega prostorskega načrta Mestne občine Kranj (v nadaljnjem besedilu: IPN MOK) s prikazom lege prostorske ureditve v širšem prostoru: karti 1A in 1B;

2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem: karti 2A in 2B;

3. Geodetski načrt območja: karti 3A in 3B;

4. Zazidalna situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro: karti 4A in 4B;

5. Prikaz priključitve objektov na gospodarsko javno infrastrukturo izven območja OPPN: karti 5A in 5B;

6. Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanja narave in kulturne dediščine ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom: karti 6A in 6B;

7. Načrt parcele namenjene gradnji in prikaz fiksne točke: karti 7A in 7B.

(4) Priloge k OPPN:

– prikaz stanja prostora,

– odločbi Ministrstva za kmetijstvo in okolje št. 351-42/2012/4 z dne 21. 2. 2012 in št. 351-68/2012/3 z dne 6. 3. 2012,

– obrazložitev in utemeljitev OPPN,

– povzetek za javnost,

– smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora,

– odločba Ministrstva za okolje in prostor, Sektorja za presojo vplivov na okolje,

– Načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti »Načrt ceste« za gradnjo kmetijskih objektov Krt, OPPN 4b, št. P-2057, april 2016, Planing biro Kranj d.o.o.

(1) Območje OPPN obsega dva, med seboj prostorsko nepovezana posega, na katerih se v Mestni občini Kranj načrtuje gradnja kmetijskih objektov za dvoje kmetijskih gospodarstev, in sicer:

– območje OPPN-a za kmetijsko gospodarstvo Zmrzlikar Antonija, Hrastje 46, 4000 Kranj,

– območje OPPN-b za kmetijsko gospodarstvo Krt Igor, Kurirska pot 7, 4000 Kranj.

(2) Območje OPPN-a obsega kmetijska zemljišča z deli parc. št. 42/2, 40 in 38 vse k.o. Hrastje, v velikosti 4.000,00 m².

(3) Območje OPPN-b obsega del zemljišča parc. št. 1242 k.o. Primskovo, v velikosti 5.988,00 m². Od tega je 3.326,00 m²že obstoječih stavbnih zemljišč, z oznako SK(k), namenjenih gradnji objektov, ki služijo kmetijski proizvodnji, preostali del, v izmeri 2.662,00 m²,pa so kmetijska zemljišča.

Za nemoteno izvedbo in uporabo načrtovanih objektov je izven območja OPPN predvidena tudi izgradnja energetske, komunalne in prometne infrastrukture.

(1) Z OPPN se za dvoje kmetijskih gospodarstev načrtuje gradnja kmetijskih objektov, ki neposredno služijo kmetijski dejavnosti.

(2) V območju OPPN-a je načrtovana gradnja hleva za govejo živino, lagune za gnojevko in gradnja koritastih silosov. Namesto lagune za gnojevko lahko investitor pod hlevom zgradi gnojnično jamo.

(3) V območju OPPN-b je načrtovana gradnja hleva za govejo živino, senika, gnojišča in gradnja koritastih silosov.

(1) Za potrebe širitve in posodobitve obstoječega kmetijskega gospodarstva Zmrzlikar v Hrastju, je načrtovana gradnja novega hleva za krave molznice, lagune in gradnja koritastih silosov. Na obstoječem stavbnem zemljišču, zaradi prostorske utesnjenosti, gradnja novih kmetijskih objektov ni možna, zato je njihova gradnja načrtovana na kmetijskih zemljiščih, ki ležijo severovzhodno od obstoječe kmetije. Novi objekti bodo funkcionalno vezani na obstoječo kmetijo.

(2) Po IPN MOK ležijo parcele, namenjena gradnji, v območju kmetijskih zemljišč, v enoti urejanja prostora (EUP) Sorško polje, SP 2, SP 2/9. Parcela, namenjena gradnji, s treh strani meji na kmetijska zemljišča, na jugu pa na površine podeželskega naselja z oznako SK (EUP Hrastje HR 1, HR 1/2), zato posegi ne bodo negativno vplivali na sosednja območja.

Dopustne so naslednje vrste gradenj:

– gradnja hleva (objekt A1) za max. 110 velike živine (GVŽ). V hlevu so načrtovani tudi spremljajoči prostori (molzišče, mlekarnica, pisarna, sanitarije in garderobe) ter prostor za bolne ali poškodovane živali,

– gradnja dveh koritastih silosov (objekt A2) za spravilo krme,

– gradnja lagune za gnojevko (objekt A3),

– gradnja objektov in naprav za priključitev na energetsko in komunalno infrastrukturo.

(1) Gabariti objektov:

– tlorisni gabarit hleva (objekt A1) je 52,70 m x 24,90 m – 29,30 m;

– višinski gabarit hleva obsega pritličje (P), katerega strop je hkrati tudi streha stavbe, maksimalna kota slemena je 10,60 m nad koto pritličja, pritličje je 5 cm nad terenom; v primeru, da investitor ne izvede lagune za gnojevko, se pod hlevom izvede gnojnična jama;

– streha hleva je simetrična dvokapnica v naklonu 25°, s slemenom v smeri daljše stranice, kritina bo v sivi barvi, v strešini je možna izvedba svetlobnih odprtin, v slemenu pa zračnih odprtin;

– tlorisni gabarit koritastih silosov (objekt A2) je 27,00 m x 12,00 m, višina silosov je 2,00 m, dno silosov bo na koti urejenega terena; nad silosi se lahko izvede streha;

– premer lagune za gnojevko (objekt A3) je 15 m, višina pa 6 m.

(2) Konstrukcijska zasnova:

– hlev (objekt A1) je lahko montažen (kovinska, lesena ali armiranobetonska konstrukcija) ali masivno grajen; gnojnična jama bo v armiranobetonski izvedbi;

– strešna konstrukcija hleva bo klasična lesena, kovinska ali iz prefabriciranih armiranobetonskih nosilcev;

– koritasti silosi (objekt A2) in laguna za gnojevko (objekt A3) oziroma gnojnična jama so načrtovani v armiranobetonski izvedbi.

(3) Arhitekturno oblikovanje hleva:

– čelne fasade in parapeti vzdolžnih fasad naj bodo obdelani iz naravnih materialov, daljše stranice fasad je potrebno členiti s slopi. Barva fasade mora biti iz spektra svetlejših naravnih tonov;

– oblikovanje okenskih odprtin v vzdolžnih fasadah se lahko prilagodi sodobni tehnologiji (zračenje hleva).

Povozne površine naj bodo izvedene v asfaltu ali utrjenem makadamu, ostale površine naj se zatravijo in zasadijo z drevesno vegetacijo. Pri zasaditvi naj se ne uporabljajo drevnine, ki so prenašalke hruševega ožiga.

Lega objektov in odmiki od posestnih meja so razvidni iz grafične priloge Zazidalna situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – karta 4A.

Parcela, namenjena gradnji, obsega dele zemljišč parc. št. 42/2, 40 in 38 vse k.o. Hrastje, v velikosti 4.000,00 m² in je prikazana na karti 7A, kjer je določena tudi fiksna točka.

Dovoz do načrtovanih objektov bo speljan preko obstoječega dvorišča kmetije, ki je prometno navezana na lokalno cesto LC-251 011 Tacen–Trboje–Kranj. Manipulativne površine morajo biti zasnovane tako, da se vozila čelno vključujejo na javno cesto.

(1) Vodovodno omrežje

– Za kmetijsko dejavnost (hlev) je predvidena ločena priključitev vode od stanovanjskega objekta. Merilna naprava je predvidena na jugozahodni strani investitorjevega zemljišča ob cesti Tacen–Trboje–Kranj. Od merilne naprave do novega hleva je potrebno zgradi nov vodovodni priključek.

– Investitor si mora na parceli, namenjeni gradnji, zagotoviti interno požarno varnost. Nov nadzemni hidrant je predviden na jugozahodni strani načrtovanega hleva. Voda za požarno varnost se preko merilne naprave zagotavlja iz javnega vodovoda v količini 10 l/s.

(2) Odvajanje odpadih voda

Odpadne komunalne vode iz sanitarij, ki bodo locirane v hlevu, bodo speljane v obstoječo greznico.

(3) Elektroenergetsko omrežje

– Objekt bo priključen na obstoječe nizkonapetostno omrežje (NN). Priključna točka je transformatorska postaja (TP) Staro Hrastje. Nov NN izvod bo od TP Staro Hrastje, do načrtovanega hleva potekal po obstoječi dovozni cesti. V območju dovozne ceste se delno koristi obstoječo EK cev. Od konca EK cevi do nove merilne omarice pa je potrebno izvesti izkop v katerega se položi kabel. Prostostoječa merilna omarica bo postavljena ob parcelni meji, na stalno dostopnem mestu.

– Po meji območja OPPN potekajo obstoječi 20 kV kablovodi, ki so namenjeni napajanju porabnikov na širšem območju. Pred pričetkom gradbenih del je potrebno obstoječe elektroenergetske vode označiti in jih po potrebi zaščititi oziroma prestaviti izven območja gradbenih posegov.

(4) Telekomunikacijsko omrežje

Po območju potekajo obstoječe telekomunikacijske naprave Telekoma Slovenije d.d., katere je potrebno pred pričetkom del označiti, prestaviti in ustrezno zaščititi.

(5) Ogrevanje

Objekti ne bodo ogrevani.

(6) Zbiranje in odvoz odpadkov

– Za zbiranje odpadkov je znotraj parcele za gradnjo predvidena lokacija za postavitev tipskega zabojnika. Za odvoz in odlaganje odpadkov je zadolžen izvajalec gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

– Izkopni material je treba trajno deponirati izključno na za to določene deponije, oziroma se jih v največji možni meri uporabi na parceli za gradnjo za zasipanje objektov in izravnavo terena.

– V času gradnje se gradbeni odpadki sproti odvažajo na najbližjo deponijo.

(1) Varstvo kulturne dediščine

– V območju OPPN-a ni objektov in območij varovanih kot kulturni spomenik, ni enot registrirane kulturne dediščine in ni registriranih arheoloških najdišč.

– V neposredni bližini območja je evidentirana enota kulturne dediščine, EŠD 22112 Hrastje pri Kranju – Enojni kozolec. Posegi v območje enote kulturne dediščine niso predvideni.

– Pred pričetkom izvedbe zemeljskih del na območju je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča, investitor ali odgovorni vodja del mora o dinamiki del pisno obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.

– Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja oziroma lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodja del, ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območno enoto Kranj, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče, z izdajo odločbe, določi za arheološko najdišče dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

(2) Ohranjanje narave

V območju ni evidentiranih naravnih vrednot ali območij pomembnih za ohranjanje biotskih raznovrstnosti.

(1) Lastnik kmetijskega gospodarstva Krt sedaj kmetijsko dejavnost opravlja v okviru prostorsko utesnjene kmetije, locirane ob Kurirski poti na Primskovem. Na obstoječi lokaciji širitev oziroma posodobitev kmetije ni možna, zato je načrtovana preselitev kmetije na območje severovzhodno od Primskovega, kjer sta v neposredni bližini že zgrajeni dve novi kmetiji.

(2) Na novi lokaciji je načrtovana gradnja hleva za govejo živino, senika in gradnja koritastih silosov. Predvideni kmetijski objekti ležijo delno na stavbnih, delno pa na kmetijskih zemljiščih, vendar so zaradi celostnega urejanja v OPPN-b zajeta tako stavbna kot kmetijska zemljišča.

(3) Po IPN MOK parcela, namenjena gradnji, leži delno v območju kmetijskih zemljišč v EUP Kranj Primskovo KR P 15, delno pa na površinah kmetij, ki so namenjene gradnji objektov, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji in stanovanjem kmetij, z oznako SK(k), EUP KR P 7. Parcelo s treh strani obkrožajo kmetijska zemljišča, na zahodu pa meji na obstoječo kmetijo (Šenk), zato posegi ne bodo negativno vplivali na sosednja območja.

Dopustne so naslednje vrste gradenj:

– gradnja hleva za govejo živino (objekt B1) max. 70 velike živine (GVŽ). V hlevu so načrtovani tudi spremljajoči prostori (molzišče, mlekarnica, pisarna, sanitarije in garderobe) ter prostor za bolne ali poškodovane živali,

– gradnja senika (objekt B2),

– gradnja koritastih silosov (objekt B3),

– gradnja gnojišča,

– razširitev dovozne poti in gradnja objektov in naprav za priključitev na energetsko in komunalno infrastrukturo.

(1) Gabariti objektov:

– tlorisni gabarit hleva (objekt B1) je 24,50 m x 42,00 m + 9,00 m (nadstrešek), na vzhodni strani hleva je predvideno gnojišče tlorisnih dimenzij 6,00 m x 9,00 m;

– višinski gabarit hleva obsega pritličje (P), katerega strop je hkrati tudi streha stavbe, maksimalna kota slemena je 10,30 m nad koto pritličja, ki je 10 cm nad terenom;

– streha hleva je simetrična dvokapnica v naklonu 25°, s slemenom v smeri daljše stranice, kritina bo v sivi barvi, v strešini je možna izvedba svetlobnih odprtin, v slemenu pa zračnih odprtin;

– tlorisni gabarit senika (objekt B2) je 12,00 m x 25,00 m;

– višinski gabarit senika je P+podstrešje;

– streha nad senikom je simetrična dvokapnica v naklonu 25°, s slemenom v smeri daljše stranice, kritina bo v sivi barvi;

– tlorisni gabarit koritastih silosov (objekt B3) je 18,00 m x 45,00 m, višina silosov je 2,00 m, dno silosov bo na koti urejenega terena.

(2) Konstrukcijska zasnova:

– načrtovana je masivna ali montažna gradnja hleva (objekt B 1), strešna konstrukcija hleva je lahko klasična ali montažna, gnojišče bo v armiranobetonski izvedbi;

– senik (objekt B2) je lahko masivne ali montažne izvedbe, strešna konstrukcija je lahko klasična ali montažna;

– koritasti silosi (objekt B3) so načrtovani v armiranobetonski izvedbi.

(3) Arhitekturno oblikovanje:

– čelne fasade in parapeti vzdolžnih fasad naj bodo obdelani iz naravnih materialov, daljše stranice fasad je potrebno členiti s slopi. Barva fasade mora biti iz spektra svetlejših naravnih tonov;

– oblikovanje okenskih odprtin v vzdolžnih fasadah se lahko prilagodi sodobni tehnologiji (zračenje hleva).

(1) Utrjene in povozne površine naj bodo izvedene v asfaltu ali v utrjenem makadamu, ostale površine naj se zatravijo in zasadijo. Pri zasaditvi naj se ne uporabljajo drevnine, ki so prenašalke hruševega ožiga.

(2) Okoli parcele, namenjene gradnji, je dopustna postavitev varovalne žične ograje. Ograja se lahko zgradi do meje sosednjih zemljišč vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednja zemljišča.

Lega objektov in odmiki od posestnih meja so razvidni iz grafične priloge Zazidalna situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – karta 4B.

Parcela, namenjena gradnji obsega del parc. št. 1242, k.o. Primskovo, v velikosti 5.988,00 m² in je prikazana na karti 7B, kjer je določena tudi fiksna točka.

(1) Dovoz do načrtovanih objektov bo urejen z jugozahodne strani, preko obstoječe makadamske poti (zemljišče parc. št. 1239 k.o. Primskovo), ki se navezuje na kategorizirano javno pot z oznako JP 688631. V ta namen se izvede rekonstrukcija obstoječe poljske poti na parceli 1239 k.o. Primskovo, v dolžini cca 220 m. Zaradi preozke parcele obstoječe poljske poti se cesta razširi na sosednja zemljišča, parc. št.: 1237, 1238 in 1242, vse k.o. Primskovo. Širina vozišča bo 3.5 m z obojestransko gramozno bankino širine 0.25 m, skupaj 4.00 m.

(2) Na območje kmetijskega gospodarstva je predviden uvoz širine 9,67 m, s priključnimi radii 5.0 m.

(1) Vodovodno omrežje

– Po območju poteka obstoječe transportno vodovodno omrežje dimenzij DN 200 mm, z varovalnim pasom 3 m, v katerega z gradnjo novih objektov ne posegamo.

– Objekti načrtovanega kmetijskega gospodarstva se lahko priključijo na obstoječe sekundarno vodovodno omrežje, ki poteka po Jezerski cesti. Od Jezerske ceste je po dostopni poti potrebno zgraditi nov sekundarni vodovod. Na predviden vodovod se priključi tudi obstoječe kmetijsko gospodarstvo, ki je zgrajeno zahodno območja OPPN-b, na naslovu Jezerska cesta 86 c in ostali načrtovani objekti ob trasi sekundarnega vodovoda.

– Sekundarno vodovodno omrežje mora zagotavljati tudi vodo za požarno varnost v količini 10 1/s. Znotraj območja urejanja se voda za požarno varnost preko merilne naprave zagotavlja iz javnega vodovoda.

(2) Odvajanje odpadih voda

Odpadne komunalne vode iz sanitarij, ki bodo locirane v hlevu, bodo speljane v malo čistilno napravo.

(3) Elektroenergetsko omrežje

– Objekt bo priključen na obstoječe nizkonapetostno omrežje. Priključna točka je TP Gorenje. Nov NN izvod bo potekal od TP Gorenje, do kmetijskega gospodarstva. V območju lokalne ceste (Jezerska cesta) se koristi obstoječo EK cev. Od konca EK cevi do obravnavanega območja je potrebno izvesti izkop, v katerega se položi kabel. Prostostoječa merilna omarica bo postavljena ob dovozni cesti, na stalno dostopnem mestu.

– Po meji območja OPPN potekajo obstoječi 20 kV kablovodi, ki so namenjeni napajanju porabnikov na širšem območju. Pred pričetkom gradbenih del je potrebno obstoječe elektroenergetske vode označiti in jih po potrebi zaščititi oziroma prestaviti izven območja gradbenih posegov.

(4) Ogrevanje

Objekti ne bodo ogrevani.

(5) Zbiranje in odvoz odpadkov

– Za zbiranje odpadkov je znotraj parcele za gradnjo predvidena lokacija za postavitev tipskega zabojnika. Za odvoz in odlaganje odpadkov je zadolžen izvajalec gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

– Izkopni material je treba trajno deponirati izključno na za to določene deponije, oziroma se jih v največji možni meri uporabi na parceli za gradnjo za zasipanje objektov in izravnavo terena.

– V času gradnje se gradbeni odpadki sproti odvažajo na najbližjo deponijo.

(1) Varstvo kulturne dediščine

– Na območju OPPN-b ni objektov in območij varovanih kot kulturni spomenik, ni enot registrirane kulturne dediščine in ni registriranih arheoloških najdišč.

– Pred pričetkom izvedbe zemeljskih del na območju je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča, investitor ali odgovorni vodja del mora o dinamiki del pisno obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.

– Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja oziroma lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodja del, ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območno enoto Kranj, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče, z izdajo odločbe, določi za arheološko najdišče dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

(2) Ohranjanje narave

V območju ni evidentiranih naravnih vrednot ali območij pomembnih za ohranjanje biotskih raznovrstnosti.

(1) Pri načrtovanju, gradnji objektov in naprav ter pri njihovi uporabi je potrebno upoštevati vse predpise in ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje. Le-ti obsegajo varstvo voda, tal, zraka in varstvo pred prekomernim hrupom.

(2) Varstvo voda

– Po podatkih Atlasa okolja območji OPPN a in b ne posegata na vodna, priobalna, poplavno ogrožena ali vodovarstvena območja.

– Padavinske vode s streh bodo speljane v ponikovalnice locirane izven povoznih površin. Padavinske vode s parkirnih in manipulacijskih površin bodo preko lovilca olj speljane v ponikovalnico. Odpadne komunalne vode iz sanitarij, ki bodo locirane v hlevu, bodo speljane v obstoječo greznico (OPPN-a) oziroma malo čistilno napravo (OPPN-b).

– Gnojevka bo shranjena v laguni za gnojevko oziroma gnojnični jami, ki bo vodotesna in na notranji strani premazana s sredstvi odpornimi na kisline in baze in brez iztoka v podtalje. Vodotesnost bo preizkušena, kar se mora dokazati z potrdilom o vodotesnosti. Velikost lagune oziroma jame mora biti dimenzionirana glede na povprečno število živine v hlev oziroma da bo zagotavljala skladiščenje živinskih gnojil preko najdaljšega obdobja, ko je vnos živinskih gnojil prepovedan.

– Odvoz gnojevke se bo izvajal v skladu s področno zakonodajo. Kolikor investitor ne razpolaga z zadostnimi površinami kmetijskih zemljišč, bo za manjkajoče površine moral skleniti pogodbo za odvoz živinskih gnojil.

– Odvoz komunalnih odpadkov je na obravnavanem območju organiziran preko javnega podjetja na deponijo nenevarnih odpadkov.

– Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala na priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov, potokov in izvirnih vod ter sprožanje erozijskih procesov ni dovoljeno.

(3) Varstvo tal

– Posegi v tla naj se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Humus naj se pred začetkom gradnje odstrani in deponira tako, da se ohrani njegova rodovitnost.

– Odtoke iz utrjenih in manipulativnih površin je potrebno ustrezno urediti, tako da ne bo prihajalo do onesnaževanja ali iztokov nevarnih snovi v podtalje.

(4) Varstvo zraka

Ukrepi za varstvo zraka v času gradnje predvidevajo predvsem preprečevanje prašenja z območja gradbišča in dovoznih poti.

(5) Varstvo pred hrupom

Po IPN MOK območji prostorskih ureditev spadata v III. stopnjo varstva pred hrupom. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje ne sme presegati predpisane mejne ravni hrupa.

(1) Po podatkih Uprave RS za geofiziko se OPPN a in b nahajata v območju, kjer je vrednost projektnega pospeška tal 0.225 (g) (potresna nevarnost). Glede na cono potresne nevarnosti je potrebno pri pripravi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja predvideti potresno varen način gradnje.

(2) Predvideni prostorski ureditvi ne ležita na območju ogroženem s poplavami in visoko podtalnico ali na erozijskem ter plazovitem območju.

(1) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom se za požarno manj zahtevne objekte dokazuje v elaboratu »zasnova požarne varnosti«, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu »študija požarne varnosti«. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.

(2) Za preprečitev prenosa požara so zagotovljeni zadostni odmiki od meje parcel in med objekti.

Dovozi, manipulacijske in delovne površine ob objektu omogočajo neoviran dovoz in dostop za intervencijska vozila. Pri načrtovanju prostorske ureditve je potrebno zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.

(3) V območju OPPN a in b se voda za požarno varnost preko merilnih naprav zagotavlja iz javnega vodovoda.

(1) V celotnem območju OPPN so pri določanju višinskih gabaritov objektov dovoljene tolerance do + 0,5 m. Vsi objekti so lahko nižji od višin oziroma gabaritov določenih s tem odlokom. Odstopanja navzdol niso omejena. Tlorisne gabarite se lahko presega do ± 10 %.

(2) Dovoljene so tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju, če to, na podlagi ustrezne dokumentacije ali zahtev upravljavcev, pogojujejo primernejši obratovalni elementi in bolj ekonomična investicijska vlaganja.

Prostorske ureditve načrtovane v OPPN-a in v OPPN-b se lahko izvajajo etapno neodvisno.

OPPN preneha veljati, ko je izveden, ko so z načrtom predvideni objekti zgrajeni in v uporabi. Izvedenost oziroma prenehanje njegove veljavnosti ugotovi Svet Mestne občine Kranj z odlokom.

(1) Po prenehanju veljavnosti OPPN se območje ureja z IPN MOK, in sicer po določbah, ki veljajo za območja (EUP) z oznako SK(k). Sprememba namembnosti stavb je dopustna le znotraj skupine nestanovanjskih kmetijskih stavb.

(2) Namenska raba območja, ki se ureja s tem OPPN, se v IPN MOK ne sme spreminjati. Po morebitnem prenehanju opravljanja kmetijske dejavnosti se zemljišča povrnejo v kmetijsko rabo.

Z dnem uveljavitve tega odloka, v območju OPPN, prenehajo veljati določbe Odloka o IPN MOK (Uradni list RS, št. 74/14).

OPPN je s prilogami stalno na vpogled na Mestni občini Kranj ter na Upravni enoti Kranj.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 50/2016 z dne 15. 7. 2016

2212. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za preselitev kmetijskega gospodarstva Zmrzlikar in kmetijskega gospodarstva Krt, stran 7390.