Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13 in 32/16) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 24/16 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 17. seji 27. 6. 2016 sprejel
o razglasitvi nekdanje sladarne pivovarne Union v Ljubljani za kulturni spomenik lokalnega pomena
Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine (EŠD 9464) Ljubljana-Pivovarna Union-Sladarna (v nadaljnjem besedilu: spomenik) na Celovški cesti 22 v Ljubljani.
Spomenik stoji na parceli številka 1401, katastrska občina 1740 – Spodnja Šiška.
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena: Sladarna, zgrajena leta 1923 v sklopu pivovarne Union, je pomemben arhitekturni del prvega celovito zasnovanega industrijskega kompleksa v Ljubljani iz šestdesetih let 19. stoletja, ki se je do konca stoletja razvil v eno največjih podjetij na Kranjskem.
Sladarna je do danes ohranila skoraj nespremenjen arhitekturni značaj; z opustitvijo in prestavitvijo proizvodnega procesa na novo lokacijo v sklopu pivovarne ob koncu sedemdesetih let 20. stoletja je z začetki nastajanja muzejske zbirke in ustanovitvijo Pivovarskega muzeja leta 1986 dobila novo vsebino in pomen.
Pivovarstvo je ena najstarejših delujočih industrij v Sloveniji, tradicijo industrijskega postopka varjenja piva pa pivovarna ohranja z neprekinjenim delovanjem od leta 1867 do danes (z imenom in blagovno znamko Union od leta 1909 dalje); razvoj je prikazan v sklopu muzejske zbirke Pivovarne Union. Celoten razsežen stavbni kompleks s sladarno, sedanjim reprezentančnim objektom pivovarne, predstavlja premišljeno in ambiciozno zasnovano arhitekturno celoto, oblikovano v obsegu in podobi samostojne mestne četrti.
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– celostno ohranjanje varovanih kulturnih, zgodovinskih, umetnostnih, arhitekturnih in industrijskih sestavin spomenika v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti tako na zunanjščini kot v notranjščini z vso originalno opremo;
– redno strokovno vzdrževanje in obnavljanje spomenika in njegovih delov ter vseh ovrednotenih in ohranjenih izvirnih prvin arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine spomenika ter notranje opreme po načelu ohranjanja izvirne lege, oblike, konstrukcijskih elementov, materialov, struktur in barvne podobe;
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot izvirne arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine z rušenjem, odstranjevanjem, kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin;
– v primeru okrnitve spomenika ali njegovega varovanega dela je potrebno zagotoviti strokovno prenovo in vzpostavitev v stanje pred posegom na stroške povzročitelja;
– zagotavljanje ustrezne namembnosti celote in posameznih delov v skladu z varovanimi vrednotami spomenika in njegovimi osnovnimi namembnostmi;
– pri funkcionalnem posodabljanju objekta in dostopa gibalno oviranim je potrebno varovane sestavine spomenika ohranjati v največji možni meri;
– predhodno izdelavo konservatorskega načrta za večje posege v spomenik ali njegovo celovito prenovo.
Vplivno območje spomenika zajema nekdanji industrijski kompleks, zgrajen v letih 1866–1867 v okviru posesti Cekinovega gradu med Celovško cesto in gorenjsko železniško progo po načrtih dunajskega arhitekta Carla Tietza in vodstvom stavbenika Gustava Tönniesa. Od prvotnih proizvodnih prostorov in stavb je ohranjeno starejše jedro pivovarne, kjer se na zunanjščini ohranjenih proizvodnih obratov odraža značaj takratnega arhitekturnega oblikovanja zunanjosti industrijskih objektov; na zunanjosti starejših objektov se oblikovno prepletajo ometane zidne površine z elementi opečnih vertikalnih in ločnih konstrukcijskih sestavin in številnimi okrasnimi poudarki.
Vplivno območje spomenika obsega parcele številka: 1400/2, 1400/3, 1400/5, 1400/7, 1400/8, 1400/9, 1400/10, 1400/11, 1400/12, 1400/13, 1400/14, 1400/15, 1400/16, 1400/17, 1403, 1404/1, 1404/2, 1404/3, 1404/4, 1405, 1406, 1407, 1411, 1412, 1413/1, 1413/2, 1413/3, 1413/4, 1413/5, 1414, 1453/3, 1453/4, 1453/5, 1453/6, 1453/12, 1453/13, 1453/16, 1453/23, 1453/24, 1453/25 in 1453/26, vse katastrska občina 1740 – Spodnja Šiška.
Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje vseh ohranjenih objektov iz obdobja gradnje pivovarne v letih 1866/67 v smislu ohranjanja gabaritov in zunanjega oblikovanja fasad z značilnim prepletanjem ometanih zidnih površin z deli opečnih konstrukcijskih in okrasnih elementov, ohranjanja strukture materialov in barvnih odtenkov;
– varovanje dimnika na parceli številka 1400/13, katastrska občina 1740 – Spodnja Šiška;
– varovanje vodnjakov na parcelah številka 1400/12, 1400/14, 1400/15 in 1404/1, vse katastrska občina 1740 – Spodnja Šiška.
Znotraj varovanih objektov so dopustne spremembe in prilagoditve v skladu s potrebami proizvodnega procesa na objektih, ki se nahajajo na parcelah številka 1404/1, 1404/2, 1404/3, 1404/4, 1405 in 1406, vse katastrska občina 1740 – Spodnja Šiška.
Znotraj vplivnega območja objekti v jugovzhodnem delu tovarniškega kompleksa ne izkazujejo pomembnejših arhitekturnih kvalitet in so dopustne spremembe in posegi v objekte.
Objekti iz prejšnjega odstavka se nahajajo na parcelah številka: 1400/5, 1412, 1413/1, 1413/2, 1413/3, 1413/4, 1413/5, 1414, 1453/3, 1453/4, 1453/5, 1453/6, 1453/12, 1453/13, 1453/16, 1453/23, 1453/24 in 1453/25, vse katastrska občina 1740 – Spodnja Šiška.
V primeru morebitnih potreb po širitvi in posodobitvi proizvodnih procesov pivovarne so v območju parcel iz prejšnjega odstavka dopustne preureditve zunanjih in prometnih površin, dozidave, nadzidave in novogradnje.
Ne glede na določbe tega odloka je dopustno odstopanje od varstvenih režimov za potrebe načrtovanja in izvedbe prostorskih ureditev, ki se načrtujejo z državnim prostorskim načrtom, sprejemljivost vplivov na spomenik pa se preveri ob izdaji mnenj v postopku priprave državnega prostorskega načrta.
Lastnik mora po predhodni najavi omogočiti dostopnost spomenika javnosti tudi v delih, ki sicer javnosti niso namenjeni, vendar v meri, ki ne ogroža osnovnih funkcij ali varovanih sestavin spomenika.
Za vse posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v drugem odstavku 1. člena tega odloka, in objekte v vplivnem območju spomenika na parcelah, navedenih v 5. členu tega odloka.
Meje spomenika so določene na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:2000 in vrisane na topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavna dela tega odloka, hranita zavod in Mestna občina Ljubljana.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 622-4/2016-21
Ljubljana, dne 27. junija 2016
Zoran Janković l.r.
