Na podlagi prvega odstavka 71. člena in v zvezi s tretjim odstavkom 94. člena Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 17/11) izdaja Vlada Republike Slovenije
o spremembah in dopolnitvah Uredbe o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah
V Uredbi o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah (Uradni list RS, št. 22/10 in 17/11 – ZZasV-1) se v 3. členu doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Oceno stopnje tveganja, načrt varovanja in pogodbo, sklenjeno z izvajalcem, morajo zavezanci hraniti na varovanem območju ali v objektu, kjer se izvajajo javne prireditve.«.
V tretjem odstavku 5. člena se v prvem stavku za besedo »sodeluje« doda besedilo »z zavezancem,«.
8. člen se spremeni tako, da se glasi:
(minimalni obseg varovanja)
(1) Varovano območje je lahko varovano z videonadzorom. Videonadzor se vzpostavi na mestih, kjer se zadržuje ali giblje večje število udeležencev, kot so vhod, plesišče, točilni pult, prostor pred garderobo in druge izpostavljene lokacije.
(2) Na varovanem območju brez videonadzora se delovna mesta določijo tako, da zagotavljajo najmanj enega varnostnika do 50 obiskovalcev, najmanj dva varnostnika nad 50 do 100 obiskovalcev, najmanj tri varnostnike nad 100 do 200 obiskovalcev in najmanj štiri varnostnike nad 200 do 300 obiskovalcev.
(3) Na varovanem območju z videonadzorom se delovna mesta varnostnikov določijo tako, da zagotavljajo najmanj enega varnostnika do 50 obiskovalcev, najmanj dva varnostnika nad 50 do 100 obiskovalcev in najmanj tri varnostnike nad 100 do 300 obiskovalcev in na vsakih nadaljnjih 200 obiskovalcev zagotavljajo še najmanj enega varnostnika.
(4) Na varovanem območju, ki sprejme nad 300 obiskovalcev, je videonadzor obvezen.
(5) Če iz ocene stopnje tveganja izhaja, da je stopnja nevarnosti srednja ali visoka, se ne glede na določbi drugega in tretjega odstavka tega člena število delovnih mest in varnostnikov poveča v skladu z načrtom varovanja.
(6) Na varovanem območju, ki sprejme nad 300 obiskovalcev in na katerem je glede na načrt varovanja mogoče pričakovati hkratni prihod množice obiskovalcev in večji pritisk množice, je treba zagotoviti mehanske ovire za usmerjanje obiskovalcev ali za preprečitev njihovega vstopa na prireditveni prostor.
(7) Mehanske ovire ne smejo ogrožati varnosti. Ob mehanskih ovirah morajo biti določena dodatna delovna mesta v skladu z načrtom varovanja.
(8) Na vidnem mestu objekta mora biti skladno z določbami predpisov, ki urejajo varstvo pred požari, označeno največje število obiskovalcev, ki jih objekt lahko sprejme (zmogljivost). Med javno prireditvijo mora zavezanec zagotoviti, da izvajalec varovanja spremlja trenutno število obiskovalcev ter ga na zahtevo sporoči policiji in inšpektorjem. Z ukrepi izvajalca varovanja je treba zagotoviti, da v varovani objekt ali del objekta ne vstopi več udeležencev kot je zmogljivost objekta ali dela objekta.«.
10. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Zavezanci morajo inšpektorju, ki opravlja nadzor nad izvajanjem te uredbe, omogočiti vpogled v oceno stopnje tveganja, načrt varovanja in pogodbo, sklenjeno s subjektom iz 3. člena zakona.
(2) Zavezanci morajo policiji omogočiti vpogled v načrt varovanja.«.
11. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki:
1. ne obvesti ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, o prenehanju opravljanja dejavnosti (drugi odstavek 4. člena);
2. od izvajalca s podpisom ne prevzame načrta varovanja (prvi odstavek 7. člena);
3. o izdelavi načrta varovanja ne obvesti ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, ali če obvestilo ne vsebuje predpisanih podatkov (drugi in tretji odstavek 7. člena).
(2) Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 400 do 600 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 4.000 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki:
1. ne vzpostavi ali ne zagotovi izvajanja službe varovanja v skladu z načrtom varovanja (3. člen);
2. ne hrani ocene stopnje tveganja, načrta varovanja in pogodbe, sklenjene z izvajalcem, na varovanem območju (peti odstavek 3. člena);
3. ne sodeluje z izdelovalcem pri izdelavi ocene stopnje tveganja (tretji odstavek 5. člena);
4. ne zagotovi izdelave ocene stopnje tveganja ob upoštevanju predpisanih elementov (5. člen);
5. ne zagotovi izdelave načrta varovanja ali načrta varovanja z vsemi predpisanimi elementi (6. člen);
6. ne zagotovi, da izvajalec varovanja spremlja trenutno število obiskovalcev in podatkov ne posreduje policiji in inšpektorjem (osmi odstavek 8. člena);
7. ne zagotovi izvajanja predpisanega najmanjšega možnega obsega varovanja (8. člen);
8. ne zagotovi izvajanja predpisanega varovanja majhnih prireditev (9. člen);
9. inšpektorju ne omogoči vpogleda v oceno stopnje tveganja, načrt varovanja ter pogodbo, sklenjeno z izvajalcem varovanja ali ocene stopnje tveganja (prvi odstavek 10. člena);
10. ne omogoči policiji vpogleda v načrt varovanja (drugi odstavek 10. člena).
(5) Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(6) Z globo od 600 do 1.200 eurov se za prekršek iz četrtega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.«.
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00717-5/2016
Ljubljana, dne 21. julija 2016
EVA 2015-1711-0001
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
