Na podlagi 43. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 112/07, 9/11 in 57/12 – ZPOP-1A), 16. in 35. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 123/03 in 105/10) in po predhodnem soglasju ministrice za izobraževanje, znanost in šport št. 007-342/2015/65 z dne 27. 6. 2016 je Upravni odbor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na 5. seji dne 29. 6. 2016 sprejel
o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti
1 SPLOŠNE DOLOČBE
(1) S tem pravilnikom se določa postopek za izbor prejemnikov proračunskih sredstev, ki izvajajo raziskovalno dejavnost, ter spremljanje izvajanja njihovih obveznosti.
(2) S pravilnikom so urejeni postopki javnih razpisov in javnih pozivov ter ocenjevanje prijav za financiranje in sofinanciranje (v nadaljnjem besedilu: (so)financiranje) raziskovalne dejavnosti in podporne dejavnosti k raziskovalni dejavnosti.
(3) (So)financiranje raziskovalne dejavnosti obsega naslednje raziskovalne aktivnosti:
– raziskovalne programe;
– temeljne, aplikativne in podoktorske raziskovalne projekte;
– usposabljanje mladih raziskovalcev v raziskovalnih organizacijah;
– mednarodno znanstveno sodelovanje;
– uveljavljene raziskovalce iz tujine.
(4) (So)financiranje podporne dejavnosti obsega:
I. raziskovalno infrastrukturo, ki zajema:
– infrastrukturne programe;
– nakup raziskovalne opreme;
– nakup mednarodne znanstvene literature in bibliografskih baz ter delovanje osrednjih specializiranih informacijskih centrov za raziskovalno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: OSIC);
II. dejavnosti publicistike:
– izdajanja domačih znanstvenih in poljudnoznanstvenih periodičnih publikacij;
– izdajanja znanstvenih monografij;
III. dejavnosti promocije in povezovanja znanosti, ki zajemajo:
– dejavnosti promocije;
– znanstvene sestanke.
(5) S pravilnikom so urejene tudi obveznosti poročanja prejemnikov sredstev iz državnega proračuna.
(6) Ta pravilnik določa delovanje in organizacijo strokovnih teles kot svetovalnih teles Znanstvenega sveta agencije (v nadaljnjem besedilu: ZSA), pogoje za njihovo imenovanje in razloge za izločitev članov strokovnih teles, pa tudi postopek izogibanja navzkrižju interesov za člane ZSA in strokovnih teles (stalnih in občasnih) ter komisij za ocenjevanje prijav za sofinanciranje predmeta raziskovalne dejavnosti in recenzentov (v nadaljnjem besedilu: zavezanci za navzkrižje interesov).
Vsak drug javni razpis Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija), ki ga ne opredeljujeta ta pravilnik in pravilnik, ki ureja ciljne raziskovalne programe, se izvede tako, da se upošteva postopek, določen v tem pravilniku (poglavja 1–6), kazalnike in merila pa se opredeli v razpisni dokumentaciji.
Namen tega pravilnika je zagotoviti transparentnost postopkov izbora in (so)financiranja aktivnosti iz 1. člena tega pravilnika po mednarodno uveljavljenih načelih za izvajanje teh postopkov in s poudarkom, da ocenjevalni postopki agencije v največji možni meri temeljijo na zunanjih ocenjevalcih oziroma recenzentih.
(1) Raziskovalni program predstavlja zaokroženo področje raziskovalnega dela, za katero je pričakovati, da bo aktualno in uporabno v daljšem časovnem obdobju, in je takega pomena za Republiko Slovenijo, da obstaja državni interes, opredeljen v strategiji za področje raziskovalne in inovacijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: raziskovalna strategija).
(2) Temeljni raziskovalni projekt (v nadaljnjem besedilu: temeljni projekt) je izvirno eksperimentalno oziroma teoretično raziskovanje, ki se izvaja za pridobivanje novega znanja o osnovah pojavov in zaznavnih dejstvih.
(3) Aplikativni raziskovalni projekt (v nadaljnjem besedilu: aplikativni projekt) je izvirno raziskovanje, ki se izvaja za pridobivanje novega znanja, usmerja pa se predvsem k praktičnemu cilju ali namenu. Aplikativni projekt ni industrijska raziskava oziroma projekt s področja eksperimentalnega razvoja.
(4) Podoktorski raziskovalni projekt (v nadaljnjem besedilu: podoktorski projekt) je temeljni ali aplikativni projekt, ki ga izvaja en raziskovalec – podoktorand.
(5) Podoktorand je raziskovalec, pri katerem ni preteklo več kot tri leta po letu zagovora prvega doktorata znanosti.
(6) Mobilnostni raziskovalni projekt je izvirno raziskovalno delo, katerega del se opravi med eno do dvoletnim gostovanjem v eni od raziskovalnih organizacij v tujini, gostovanje pa traja več kot polovico trajanja projekta.
(7) Infrastrukturni program predstavlja vzdrževanje infrastrukture kot podpore raziskovalni dejavnosti v javni raziskovalni organizaciji (v nadaljnjem besedilu: JRO) oziroma raziskovalni organizaciji s koncesijo (v nadaljnjem besedilu: RO s koncesijo), in sicer v obliki instrumentalne podpore, podpore znanstvenim zbirkam, popularizacije znanosti in podpore raziskovalnim programom, ki vsebujejo elemente instrumentalnega centra ali znanstvene zbirke.
(8) Znanstveni sestanek je sestanek, ki je namenjen izmenjavi in preverjanju spoznanj in znanj, ki so plod lastnega raziskovalnega dela znanstvenikov. Znanstveni sestanek je tudi sestanek, ki je namenjen prenosu temeljnih znanstvenih spoznanj v aplikacijo in tehnološki razvoj.
(9) Mednarodni znanstveni sestanek je sestanek, ki poteka v slovenskem jeziku (prvi jezik) in najmanj enem izmed tujih jezikov (drugi jezik), ima mednarodni programski odbor in na katerem je izmed aktivnih udeležencev z referati in vabljenimi predavanji vsaj tretjina udeležencev iz tujine.
(10) Prijavitelji so raziskovalne organizacije (v nadaljnjem besedilu: RO), ki so vpisane v zbirko podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: Evidenca RO), zasebni raziskovalci in drugi upravičeni prijavitelji, pravne ali fizične osebe, ki delujejo na področju raziskovalne dejavnosti ali izvajajo z raziskovalno dejavnostjo povezane aktivnosti ter izpolnjujejo pogoje v skladu z določili tega pravilnika. Če pri prijavi raziskovalne dejavnosti sodeluje več izvajalcev raziskovalne dejavnosti, je prijavitelj matična RO.
(11) Javni razpis (v nadaljnjem besedilu: razpis) je postopek za dodelitev sredstev, ki ga agencija izvede, če mogoči prijavitelji na javni razpis niso znani, javni poziv (v nadaljnjem besedilu: poziv) pa je postopek za dodelitev sredstev, ki ga agencije izvede, če so prijavitelji znani.
(12) Matična RO je tista RO, ki vloži prijavo raziskovalnega programa oziroma raziskovalnega projekta (v nadaljnjem besedilu: projekta), je prva navedena na prijavnem obrazcu in pri kateri je zaposlen vodja raziskovalnega programa oziroma projekta ob prijavi raziskovalnega programa oziroma projekta.
(13) Skupina raziskovalcev je programska skupina, projektna skupina ali katera druga skupina raziskovalcev, ki jo prijavitelj prijavi na razpis ali poziv.
(14) Kriterij je splošni element ocenjevanja, ki se uporablja pri ocenjevanju prijav. Kriteriji, ki se uporabljajo pri posameznem razpisu, so določeni s tem pravilnikom. Za vsak kriterij je določen nabor kazalnikov.
(15) Kazalnik je element ocenjevanja znotraj posameznega kriterija, ki se uporablja pri ocenjevanju prijav. Za vsak kazalnik je določen nabor meril.
(16) Merilo je element ocenjevanja znotraj posameznega kazalnika, ki se uporablja pri ocenjevanju prijav.
(17) Raziskovalna infrastruktura je oznaka za vsebine, urejene v četrtem odstavku 1. člena tega pravilnika, ki jih agencija financira iz državnega proračuna (v nadaljnjem besedilu: agencija financira) in so pomembne kot podporna dejavnost raziskovalni dejavnosti.
(18) Raziskovalna oprema je strojna oziroma programska oprema, ki je nujna za izvajanje raziskovalne dejavnosti po standardih stroke.
(19) Mejna vrednost določa, kolikšno število točk pomeni najvišjo oceno. Uporablja se pri nekaterih kvantitativnih ocenah za pretvorbo vrednosti kvantitativnih ocen (na primer: število točk v informacijskem sistemu raziskovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedili: SICRIS), število citatov) v točke, ki se uporabljajo pri točkovanjih.
(20) Minimalna ocena je najmanjše število točk, ki mora biti doseženo, da se prijava lahko uvrsti v (so)financiranje. Minimalna ocena se lahko določi kot vstopni pogoj za posamezni kriterij ali skupno oceno.
(21) Metodologija ocenjevanja, ki jo na podlagi akta o ustanovitvi agencije za posamezne ocenjevalne postopke, ki jih ureja ta pravilnik (v nadaljnjem besedilu: metodologija), sprejme ZSA, določa mejno vrednost, minimalne ocene, merila s pripadajočim številom točk ter po potrebi podrobnejši postopek ocenjevanja.
(22) Akt poslovanja je interni splošni akt agencije, ki ga sprejme direktor agencije in s katerim se urejajo vprašanja, pomembna za delo in poslovanje agencije (v nadaljnjem besedilu: pravila agencije).
(23) Raziskovalno področje je področje, ki ga prijavitelj v prijavi navede kot primarno raziskovalno področje po seznamu raziskovalnih področij. Seznam raziskovalnih področij je kot priloga sestavni del metodologije.
(24) Polni delovni čas je določen z ekvivalentom polne zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: FTE) in obsega v enem letu 1700 efektivnih ur raziskovalnega dela.
(definicije kvantitativnega vrednotenja raziskovalnega dela)
(1) SICRIS je informacijski sistem raziskovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji (SI je okrajšava za Republiko Slovenijo, CRIS je akronim za uveljavljen angleški izraz Current Research Information System), ki ga razvijata in vzdržujeta Institut informacijskih znanosti (v nadaljnjem besedili: IZUM) in agencija. SICRIS vključuje podatkovne baze o RO, raziskovalnih skupinah, raziskovalcih, raziskovalnih programih in projektih ter kvantitativne vidike raziskovalne dejavnosti, ki se uporabljajo izključno pri merjenju vstopnih pogojev za sodelovanje na razpisih in pozivih, razen v primerih, ki jih ta pravilnik posebej določa. SICRIS je podatkovno povezan s sistemom COBISS.SI.
(2) COBISS.SI je knjižnični informacijski sistem in predstavlja organizacijski model povezovanja knjižnic v nacionalni knjižnični informacijski sistem z vzajemno katalogizacijo, vzajemno bibliografsko-kataložno bazo podatkov (COBIB) in lokalnimi bazami podatkov sodelujočih knjižnic, bazo podatkov o knjižnicah (COLIB), normativno bazo podatkov (CONOR), itd. COBISS.SI med drugim vsebuje tudi centraliziran in standardiziran sistem bibliografij slovenskih raziskovalcev.
(3) Znanstvena uspešnost se v sistemu SICRIS izraža kvantitativno s točkovanjem znanstvenih del (znanstveni članki, znanstvene monografske publikacije in drugi dokumentirani dosežki, samostojni znanstveni sestavki, poglavja v monografskih publikacijah in znanstveni prispevki na konferencah, objavljenih v zbornikih recenziranih znanstvenih prispevkov). Nabor kvantitativnih bibliografskih meril znanstvene in strokovne uspešnosti je določen v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4) Strokovna uspešnost se v sistemu SICRIS izraža kvantitativno s točkovanjem strokovnih del (članki in drugi sestavni deli, monografije in druga zaključena dela, izvedena dela (dogodki) in sekundarno avtorstvo). Nabor kvantitativnih bibliografskih meril strokovne uspešnosti je določen v prilogi 1.
(5) Upoštevane točke v sistemu SICRIS pomenijo vsoto izračunanih točk za znanstveno in strokovno uspešnost po tem pravilniku.
(6) Število čistih citatov (CI) je število citatov brez avto–citatov. Za čisti citat (CI) velja citat, v katerem nobeden od avtorjev ne citira samega sebe. Čisti citati (CI) se ugotavljajo v vzajemni bibliografski bazi COBIB.SI in so povezani z zapisi v bazah Web of Science (v nadaljnjem besedilu: WoS) ali Scopus, pri čemer se upoštevajo identifikacijske številke avtorjev v normativni bazi osebnih imen CONOR.SI.
(7) Tipologija dokumentov oziroma njen del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS.SI (tipologija COBISS) je dokument, na podlagi katerega se razvrščajo bibliografske enote raziskovalcev v sistemu COBISS.SI in je objavljena na spletni stani IZUM.
(pogoji za začetek postopka (so)financiranja)
Agencija lahko začne s postopkom za dodelitev sredstev, če:
– ima za dodelitev sredstev zagotovljena proračunska sredstva v sprejetem programu dela in finančnem načrtu agencije v potrebni višini in
– so izpolnjeni drugi pogoji za prevzemanje obveznosti, ki jih določajo zakoni in podzakonski predpisi.
Direktor agencije (v nadaljnjem besedilu: direktor) pooblasti javnega uslužbenca, ki je na agenciji pristojen za posamezne vsebine (v nadaljnjem besedilu: uradna oseba), koordiniranje in organizacijo ocenjevalnega postopka in postopka izbora prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti oziroma postopka izbora kandidata, ki je prejemnik proračunskih sredstev.
(1) Pogoji za dodelitev sredstev so določeni v tem pravilniku in pojasnjeni v razpisu ali pozivu.
(2) Sredstva se po tem pravilniku dodelijo na podlagi izvedenega razpisa ali poziva.
(3) Raziskovalec, ki se v okviru prijavitelja prijavi na razpis ali poziv kot vodja raziskovalnega in infrastrukturnega programa, projekta, mentor, vodja znanstvenega sestanka ali vodja skupine raziskovalcev prijavitelja in sicer kot gostitelj uveljavljenega raziskovalca iz tujine (v nadaljnjem besedilu: vodja raziskovalne dejavnosti), na posameznem razpisu ali pozivu lahko kandidira samo z enim predlogom za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prijava).
2 POSTOPEK ZA (SO)FINANCIRANJE
2.1 Razpis in poziv
(izdelava predloga razpisa in poziva)
(1) Pri izdelavi predloga razpisa in poziva se upoštevajo raziskovalna strategija, morebitne usmeritve pristojnega ministrstva in razpoložljiva proračunska sredstva. Direktor lahko ustanovi komisijo za izdelavo predloga razpisa in poziva.
(2) Predlog razpisa in poziva obravnava ZSA ter predlaga njegove dopolnitve oziroma spremembe.
(najava razpisa in poziva)
Agencija najavi načrt vseh razpisov in pozivov za tekoče leto na svojih spletnih straneh. Najava vsebuje: predvideni datum objave (mesec in leto), naziv razpisa in poziva, pravne podlage za objavo razpisa in poziva, rok za oddajo prijav, rok za seznanitev z rezultati, način za predložitev prijav (elektronsko, tiskano ali oboje) in kontaktne osebe.
(objava razpisa in poziva)
(1) Sklep za objavo razpisa in poziva sprejme direktor. Razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh agencije. Poziv prijaviteljem se lahko objavi le na spletnih straneh agencije.
(2) Ob objavi razpisa in poziva agencija na svojih spletnih straneh objavi rokovnik poteka izvajanja razpisa in poziva, ki sproti prikazuje tudi faze izvajanja razpisa in poziva.
(vsebina objave razpisa in poziva)
(1) Objava razpisa in poziva vsebuje zlasti:
– naziv in sedež agencije;
– pravno podlago za izvedbo razpisa ali poziva, v kateri se navede tudi metodologija ocenjevanja prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti;
– predmet razpisa ali poziva;
– navedbo pogojev za kandidiranje na razpisu ali pozivu ter kriterijev za ocenjevanje;
– okvirno višino sredstev, ki so na voljo za predmet razpisa ali poziva;
– določitev obdobja, v katerem se porabijo dodeljena sredstva;
– razpisno ali pozivno dokumentacijo z navedbo vrste dokazil o izpolnjevanju pogojev;
– način, obliko in rok za predložitev prijav;
– kraj, datum in čas odpiranja prijav;
– rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu razpisa ali poziva;
– kraj in čas, v katerem zainteresirani lahko dvignejo razpisno ali pozivno dokumentacijo, ter spletni naslov, na katerem je dostopna razpisna ali pozivna dokumentacija.
(2) Agencija lahko v razpisu in pozivu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavi tudi druge podatke, če so potrebni glede na vrsto predmeta razpisa in poziva.
(razpisna in pozivna dokumentacija)
(1) Agencija v razpisni in pozivni dokumentaciji navede vse pogoje, ki jih mora prijavitelj izpolnjevati, da se uvrsti v izbor za dodelitev sredstev oziroma izbor kandidata, in vse potrebne podatke, ki jih mora vsebovati vloga, da se šteje kot formalno popolna. Razpisna in pozivna dokumentacija vsebujeta metodologijo ocenjevanja prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti, podzakonske predpise agencije, predpisan obrazec prijave, vzorec pogodbe in po potrebi druge obrazce ter različna pravila agencije.
(2) Agencija na svojih spletnih straneh ponudi prijavitelju dostop do razpisne in pozivne dokumentacije.
(3) Prijavitelj se prijavi na razpis in poziv z oddajo prijave in zahtevanih dokazil. Dodatne dokumentacije, ki jo prijavitelj na lastno pobudo priloži prijavni dokumentaciji, agencija v postopku ocenjevanja ne upošteva.
Podatke o predmetu razpisa in poziva, ki jih vsebuje prijava, določa ta pravilnik v poglavju o posebnostih posameznih razpisov in pozivov.
(1) Prijava na razpis in poziv se izvede v okviru elektronskega prijavnega sistema v elektronski obliki s kvalificiranim digitalnim podpisom. Prijavitelj lahko prijavo iz upravičenih razlogov odda v tiskani obliki, pri čemer mora biti tiskana različica enaka elektronski, ki ni digitalno podpisana. Pri razpisih in pozivih, pri katerih elektronski prijavni sistem s kvalificiranim digitalnim podpisovanjem ni vzpostavljen, je prijava tiskana. Če je prijava tiskana, se v razpisu in pozivu lahko določi, da se na določen elektronski poštni naslov odda tudi elektronska oblika prijave. Obrazec prijave prijavitelj izpolni v slovenskem in angleškem jeziku oziroma samo v slovenskem jeziku, če razpis in poziv tako določa.
(2) Prijavo podpišejo osebe, ki jih določa razpis oziroma poziv.
(3) Če se prijavo na razpis in poziv neposredno odda v glavni pisarni, glavna pisarna sprejem prijave v tiskani obliki potrdi na posebnem obrazcu o prejemu prijave in ga izda prijavitelju.
(1) Prijavo se odda do roka, ki je določen v objavi razpisa oziroma poziva.
(2) Predložena tiskana prijava se odda v zaprti ovojnici. Na ovojnici se napiše besedilo »ne odpiraj – prijava«, navedba razpisa oziroma poziva, na katerega se nanaša, ter naziv in naslov prijavitelja.
2.2 Vodenje postopka odpiranja prijav
(komisija za odpiranje prijav)
(1) Postopek odpiranja prijav razpisa in poziva vodi komisija za odpiranje prijav (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo s pisnim sklepom imenuje direktor.
(2) Število članov komisije določi direktor. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in najmanj polovica članov komisije so zaposleni v agenciji.
(1) Odpiranje prejetih prijav se izvede v roku, ki je predviden v razpisu in pozivu, pri čemer naj bo rok od izteka roka za oddajo prijav do odpiranja največ osem dni.
(2) Odpiranje prejetih prijav je praviloma javno. Kadar je predvideno javno odpiranje prijav, se postopek odpiranja izvede najpozneje v treh delovnih dneh od dneva, ki je predviden kot rok za oddajo prijav. Komisija lahko odloči, da odpiranje ni javno, kadar je število prejetih prijav veliko.
(3) Komisija na seji, ki jo skliče predsednik komisije, odpira samo v roku oddane in pravilno označene ovojnice ter pri tem evidentira dokaze, da so bile prijave nepravočasne oziroma nepravilno označene. Pri elektronskih prijavah odpiranje pomeni evidentiranje seznama prispelih prijav v okviru elektronskega prijavnega sistema. Nepravočasne in nepravilno označene prijave se s spremnim dopisom neodprte vrnejo prijavitelju, razen, če z ovojnice ni mogoče razbrati prijavitelja in se prijava odpre. Dokazila, da so bile prijave nepravočasne oziroma nepravilno označene, so sestavni del uradne dokumentacije. Pri elektronsko prispelih prijavah komisija evidentira dokaze, da so bile prijave nepravočasne oziroma nepravilno označene.
(1) O odpiranju prijav komisija vodi zapisnik, ki vsebuje predvsem:
– naslov, prostor in čas odpiranja in formalnega pregleda prijav;
– predmet razpisa in poziva;
– imena navzočih članov komisije;
– imena oziroma nazive prijaviteljev, ki so vložili prijave;
– ugotovitve o pravočasnih oziroma prepoznih prijavah ter o pravilno oziroma nepravilno označenih ovojnicah in
– ugotovitve o formalni popolnosti prijav.
(2) Zapisnik podpišejo predsednik in člani komisije. Če je odpiranje prijav javno, je priloga k zapisniku seznam predstavnikov prijaviteljev, ki so bili navzoči pri odpiranju.
(nepopolna dokumentacija – dopolnitev prijav)
(1) Komisija v osmih delovnih dneh od konca odpiranja prijav pisno pozove tiste prijavitelje, katerih prijave niso bile formalno popolne, da jih v roku dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od osmih delovnih dni od prejema poziva komisije. Prijave so formalno nepopolne, če gre za manjša odstopanja od zahtev razpisne in pozivne dokumentacije, ki v skladu s postavljenimi merili za izbor prijave ne vplivajo na vsebino prijave, ocenjevanje in razvrstitev posamezne prijave.
(2) Nepopolne prijave, ki jih prijavitelj v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolni, se zavrže s sklepom, ki ga izda direktor ali oseba, ki jo direktor pooblasti. Zoper sklep je dovoljen ugovor, in sicer v 15 dneh od vročitve. Prijavitelj mora v ugovoru natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga ugovor. Ugovor se lahko vloži samo zaradi kršitve postopka izbora ali očitne napake.
(3) Komisijo za ugovore s pisnim sklepom imenuje direktor. Število članov komisije za ugovore določi direktor. Komisijo za ugovore sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in najmanj polovica članov morajo biti zaposleni v agenciji.
(4) Komisija za ugovore pripravi predlog odločitve o ugovoru. Direktor predlog odločitve o ugovoru pošlje upravnemu odboru v sprejem.
(5) Upravni odbor o ugovoru odloči v 30 dneh od prejema ugovora. Upravni odbor mora svojo odločitev obrazložiti.
(6) Pritožba zoper odločitev upravnega odbora ni mogoča, mogoč pa je upravni spor.
(administrativno preverjanje izpolnjevanja pogojev)
(1) Agencija pri vsaki formalno popolni prijavi preveri upravičenost prijavitelja in izpolnjevanje razpisnih in pozivnih pogojev.
(2) Prijava, pri kateri niso izpolnjeni vsi razpisni in pozivni pogoji, se zavrne s sklepom, ki ga izda direktor ali oseba, ki jo direktor pooblasti. Zoper sklep je v 15 dneh od vročitve dovoljen ugovor. Prijavitelj mora v ugovoru natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga ugovor. Ugovor se lahko vloži samo zaradi kršitve postopka izbora ali očitne napake.
(3) Komisijo za ugovore s pisnim sklepom imenuje direktor. Število članov komisije za ugovore določi direktor. Komisijo za ugovore sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in najmanj polovica članov morajo biti zaposleni v agenciji.
(4) Komisija za ugovore pripravi predlog odločitve o ugovoru. Direktor predlog odločitve o ugovoru pošlje upravnemu odboru v sprejem.
(5) Upravni odbor o ugovoru odloči v 30 dneh od prejema ugovora. Upravni odbor mora svojo odločitev obrazložiti.
(6) Pritožba zoper odločitev upravnega odbora ni mogoča, mogoč pa je upravni spor.
V postopku za izbor prijav se obravnavajo tiste prijave, ki izpolnjujejo pogoje, določene z razpisom in razpisno dokumentacijo ali pozivom in pozivno dokumentacijo. Ob ugotovljenih vsebinskih nejasnostih agencija lahko pozove prijavitelje k dodatnim pojasnilom oziroma dopolnitvam.
Dokumentacija in podatki, ki jih vsebujejo prijave, se v času trajanja izbora za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti uporabljajo kot interno gradivo.
2.3 Akti odločanja v ocenjevalnem postopku
(ocenjevalci in predlog prednostnega seznama)
(1) Prijave ocenjujejo domači recenzenti, tuji recenzenti, paneli, občasna strokovna telesa (v nadaljnjem besedilu: strokovna telesa) ali strokovne komisije.
(2) Kadar prijave ocenjuje strokovna komisija, predsednika in njene člane imenuje direktor. Število članov komisije določi direktor. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in najmanj polovica članov komisije so zaposleni v agenciji. Strokovna komisija ocenjuje prijave v primerih, ko je to določeno s tem pravilnikom.
(3) Recenzente imenuje strokovno telo. Če med ocenjevalnim postopkom posamezen recenzent odkloni sodelovanje oziroma se ugotovi, da ni dovolj ustreznih recenzentov na posameznem raziskovalnem področju glede na vsebino prijav in v okviru seznama recenzentov, ki ga predhodno enkrat letno potrdi ZSA, ni mogoče imenovati novih recenzentov, lahko strokovno telo imenuje dodatne recenzente za izvedbo ocenjevalnega postopka. Prijavitelj lahko v prijavi navede recenzente, za katere ne želi, da ocenjujejo njegovo prijavo.
(4) Naloga recenzentov je izdelava ocene za posamično prijavo, prispelo na razpis ali poziv, in sodelovanje pri prijavi usklajene ocene, v skladu s tem pravilnikom, metodologijo in razpisom.
(5) Rezultat dela strokovnega telesa, strokovne komisije ali panela v okviru ocenjevalnega postopka je predlog prednostnega seznama prijav, obravnavanih v ocenjevalnem postopku, vključno s predlogom višine dodeljenih finančnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: predlog prednostnega seznama prijav), če v tem pravilniku ni drugače določeno.
(1) Predlog prednostnega seznama prijav obravnava ZSA in na njegovi podlagi s sklepom sprejme predlog sklepa o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti s predlogom prednostnega seznama prijav (v nadaljnjem besedilu: predlog sklepa ZSA o izboru prijav), če ni s tem pravilnikom drugače določeno.
(2) ZSA lahko delno spremeni predlog prednostnega seznama prijav s svojim predlogom sklepa o izboru prijav, vendar ne v več kot petih odstotkih prijav glede na vse izbrane prijave, pri čemer ravna v skladu z določili razpisne ali pozivne dokumentacije ter glede na obseg razpoložljivih proračunskih sredstev. Če so med obravnavanimi prijavami prijave članov ZSA oziroma članov upravnega odbora agencije, ne sme biti izvedena nobena sprememba v zvezi s prijavami članov ZSA oziroma članov upravnega odbora agencije. Vrstni red v predlogu prednostnega seznama prijav, ki ga sprejme ZSA, je po izvedeni spremembi tak, da si odobrene prijave sledijo po ocenah. Vse spremembe se obrazložijo.
(3) Glasovanje se zaradi možnega navzkrižja interesov iz 229. člena tega pravilnika lahko izvede tako, da se prijave, o katerih se glasuje, razvrsti v skupine glede na posamezno znanstveno vedo (v nadaljnjem besedilu: veda).
(4) Na podlagi predloga sklepa ZSA o izboru prijav direktor sprejme obrazloženi sklep o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti s seznamom izbora prijav (v nadaljnjem besedilu: sklep direktorja o izboru prijav).
(obvestilo o rezultatih izbora)
(1) Agencija na podlagi sklepa direktorja o izboru prijav izda prijaviteljem individualno obvestilo o rezultatih izbora prijav (v nadaljnjem besedilu: obvestilo).
(2) Obvestilo vsebuje podatke o prijavi in obsegu (so)financiranja, če je bila prijava izbrana za (so)financiranje, če ni s tem pravilnikom drugače določeno.
(3) V obvestilu se posebej navedejo podatki o skupnem številu točk in posebej število točk, dobljeno po posameznih elementih ocenjevanja, ter pouk o pravnem sredstvu. V obrazložitvi obvestila se utemelji odločitev.
(objava rezultatov izbora prijav)
(1) Agencija na svojih spletnih straneh objavi sprejeti seznam izbranih in neizbranih prijav najpozneje v petih dneh od dneva odposlanih obvestil. Seznam izbranih in neizbranih prijav za financiranje raziskovalnih programov, ki jih izvajajo RO s koncesijo oziroma JRO in RO s koncesijo, agencija na svojih spletnih straneh objavi najpozneje v petih dneh po dokončnosti odločb ministra, pristojnega za znanost.
(2) V seznamu iz prejšnjega odstavka so rezultati predstavljeni po ocenjevalnih skupinah (po vedah ali področjih, po tipu projekta in podobno) in po skupnem številu točk, če ni v tem pravilniku drugače določeno.
(3) Izbrane prijave za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti se v seznamu navedejo z izvajalci raziskovalne dejavnosti in vodji raziskovalne dejavnosti.
(4) Neizbrane prijave za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti se v seznamu navedejo samo z zaporednimi številkami, tako da ni mogoče ugotoviti identitete posamezne prijave.
2.4 Pravna sredstva
(ugovor po evalvacijskem postopku)
(1) Prijavitelj ima v 15 dneh od prejema obvestila pravico vložiti ugovor. V ugovoru se natančno opredelijo razlogi, zaradi katerih ga vlaga. Predmet ugovora ne morejo biti pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje prijav. Ugovor ni mogoč glede znanstvene presoje (ocene) recenzenta. Predmet ugovora je lahko samo kršenje postopka izbora ali očitna napaka. Ocena je lahko posredno predmet ugovora samo, če se prijavitelj v ugovoru sklicuje na konkretno kršitev postopka izbora ali očitno napako.
(2) Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.
(3) Prijavitelj ima v fazi izvajanja ocenjevalnega postopka pravico seznaniti se s pisnimi ocenami svojega predloga, pri čemer se izključi informacije o recenzentih.
(1) Komisijo za ugovore s pisnim sklepom imenuje direktor. Število članov komisije za ugovore določi direktor. Komisijo za ugovore sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in najmanj polovica članov so zaposleni v agenciji.
(2) Komisija za ugovore pripravi predlog odločitve o ugovoru. Direktor predlog odločitve o ugovoru pošlje upravnemu odboru agencije v sprejem.
(3) Upravni odbor agencije o ugovoru odloči v 30 dneh od prejema ugovora in svojo odločitev obrazloži.
(4) Pritožba zoper odločitev upravnega odbora agencije ni mogoča, mogoč pa je upravni spor.
(objava dokončnih rezultatov izbora)
(1) Agencija na svoji spletni strani objavi seznam dokončno izbranih in neizbranih prijav najpozneje v petih dneh po odločitvi upravnega odbora agencije o ugovorih.
(2) V seznamu iz prejšnjega odstavka so rezultati predstavljeni po ocenjevalnih skupinah (po vedah ali področjih, po tipu projekta in podobno) in po skupnem številu točk, navedena pa so tudi odobrena sredstva.
(3) Dokončno izbrane prijave za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti so v seznamu predstavljene s prijavitelji in vodji raziskovalne dejavnosti.
(4) Dokončno neizbrane prijave za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti so v seznamu predstavljene samo z zaporednimi številkami, da ni mogoče ugotoviti identitete posamezne prijave.
(zahtevek za preverjanje sklepa v postopku izvajanja)
Zoper sklep direktorja oziroma od direktorja pooblaščene osebe, s katerim se urejajo pravice in obveznosti posameznikov oziroma pravnih oseb v postopku izvajanja raziskovalne dejavnosti, izbrane za (so)financiranje, je dovoljen zahtevek za preverjanje sklepa, ki se vloži v osmih dneh od vročitve sklepa. O zahtevku za preverjanje sklepa odloči komisija v sestavi najmanj treh članov, ki jo imenuje direktor. Odločitev komisije je dokončna.
(1) Za ocenjevanje prijav na razpise in pozive se uporabljajo naslednji elementi: kriteriji, kazalniki in merila.
(2) Za vsak kriterij se lahko uporablja večje število kazalnikov. Vrednotenje kazalnikov se opravi z enim ali več merili. Posamezni kazalnik ali merilo lahko predstavlja kvantitativna ocena ali ocena recenzentov. Recenzenti ob oceni podajo tudi kratko opisno oceno oziroma komentar po posameznih elementih ocenjevanja.
(3) Največje število točk, ki jih prijava lahko dobi za posamezni kriterij in nabor kazalnikov, je določeno s tem pravilnikom. Največje število točk, ki jih prijava dobi za posamezno merilo, je določeno v metodologiji.
(kriteriji in njihovo splošno vrednotenje)
(1) Za ocenjevanje raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev se uporabljajo naslednji kriteriji:
– znanstvena odličnost raziskovalcev,
– relevantnost dosežkov raziskovalcev in
– sposobnost delovanja in vitalnost skupine raziskovalcev.
(2) Za ocenjevanje vsebine prijav se uporabljajo naslednji kriteriji:
– znanstvena, tehnološka oziroma inovacijska odličnost,
– potencialni vpliv zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav ter
– kakovost in učinkovitost izvedbe in upravljanja.
(3) Za ocenjevanje učinkov podporne dejavnosti se uporabljata naslednja kriterija:
– kakovost opravljene podporne dejavnosti in
– relevantnost podporne dejavnosti.
(4) Za ocenjevanje vsebine prijav za (so)financiranje podporne dejavnosti se uporabljajo naslednji kriteriji:
– kakovost prijave podporne dejavnosti,
– potencialni vpliv zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav ter
– kakovost in učinkovitost izvedbe in upravljanja.
(5) Pri kriterijih, ki sevrednotijo z ocenami na lestvici od 0 do 5, imajo ocene naslednji pomen, če ta pravilnik ne določa drugače:
– 0 (nezadostno): prijava kriteriju v celoti ne ustreza ali ocene ni mogoče podati zaradi pomanjkljivih informacij,
– 1 (nezadostno): prijava kriteriju ne ustreza ali ima resne slabosti,
– 2 (pomanjkljivo): prijava kriteriju ustreza, vendar ima pomembne slabosti,
– 3 (dobro): prijava kriteriju ustreza, vendar ima precej pomanjkljivosti,
– 4 (zelo dobro): prijava kriteriju zelo ustreza, vendar ima manjše pomanjkljivosti,
– 5 (odlično): prijava kriteriju povsem ustreza, morebitne pomanjkljivosti so neznatne.
(6) Natančnost ocene je glede na vrsto razpisa ali poziva opredeljena v metodologiji.
Nabor vseh kazalnikov k posameznim kriterijem iz 33. člena tega pravilnika je urejen v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
(1) Kvantitativne ocene merijo naslednje kazalnike iz priloge 2:
– Kakovost objav (ocena A1, vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne znanstvene uspešnosti v obliki A", A' in A½) (kazalnik 1.1.);
– Odmevnost: število čistih citatov (CI) (kazalnik 1.2.);
– Sredstva iz drugih virov (ocena A3) (kazalnik 2.1.).
(2) Vrednotenje bibliografskih meril znanstvene in strokovne uspešnosti po kriterijih agencije je izvedeno v sistemu SICRIS, v katerem so podatki o raziskovalcu ali skupini raziskovalcev izračunani in izpisani v skladu z določbami tega pravilnika.
(1) Kvantitativna ocena A1 se določi na podlagi upoštevanega števila točk v sistemu SICRIS za objavljena raziskovalna dela za zadnje petletno obdobje in obdobje do datuma zaključka razpisa oziroma poziva v tekočem letu ter točk A", A' in A½. Upoštevano število točk v sistemu SICRIS se določi na podlagi meril za kvantitativno vrednotenje znanstvene in strokovne uspešnosti iz priloge 1 in se za vse vede izračuna tako, da se prejetemu številu točk znanstvene uspešnosti prištejejo točke strokovne uspešnosti, a le v tolikšni višini, da njihov delež ne preseže 15 odstotkov skupnega upoštevanega števila točk. Če je raziskovalec najmanj tri mesece odsoten zaradi izrabe dopusta iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo, bolezni ali poškodbe oziroma drugih primerov odsotnosti, določenih v predpisih o zdravstvenem zavarovanju, oziroma zaposlitve izven raziskovalne dejavnosti, se za izračun ocene A1 za preverjanje pogojev za položaj vodje raziskovalne dejavnosti upošteva ustrezno daljše časovno obdobje. Za izračun točk 2.E (patent, nova sorta) se upošteva zadnje desetletno obdobje. Način izračuna ocene A1 je določena v metodologiji.
(2) Bibliografska merila kvantitativnega vrednotenja znanstvene in strokovne uspešnosti so navedena v prilogi 1.
(3) Znanstvena in strokovna dela (bibliografske enote) so katalogizirana v sistemu COBISS.SI. Verifikacijo ustreznosti razvrstitve bibliografskih enot izvajajo OSIC.
(4) Znanstvena in strokovna dela se vrednotijo s točkami. Vrednotijo se znanstvena uspešnost ter uspešnost prenosa in uporabe znanja (strokovna uspešnost). Število točk se deli s številom avtorjev prispevka, če je avtorjev deset ali manj. Če je avtorjev več kot deset, se število točk deli z izrazom 10*log10N, pri čemer je N število avtorjev (na primer 10*log10N ima vrednost 10 pri desetih avtorjih, 20 pri stotih avtorjih, in 30 pri tisoč avtorjih). Točke strokovne uspešnosti se ne uporabljajo samostojno, ampak se uporabijo samo za dopolnitev točkovanja znanstvene uspešnosti. Če so v objavi poleg avtorjev navedeni tudi člani projektne oziroma programske skupine (angl. study group), se med avtorje objave razdeli 80 odstotkov točk, med člane projektne oziroma programske skupine pa 20 odstotkov točk.
Število čistih citatov je upoštevano za obdobje zadnjih desetih let in v tekočem letu do datuma zaključka razpisa oziroma poziva (dela, ki se citirajo v tem obdobju, so lahko objavljena tudi prej). Citati v sistemu SICRIS so iz zbirke WoS ali Scopus, kjer se upoštevajo citati znanstvenih prispevkov, za katere obstaja polni bibliografski zapis. Zaradi razlike v številu citatov med zbirkama Wos in Scopus se upošteva večje število čistih citatov (CI).
(ocena A3 – faktorji normiranja)
(1) Kvantitativna ocena A3 se določi glede na sredstva za raziskovalno delo za zadnje pet letno obdobje, ki jih raziskovalec pridobi od pogodbenih partnerjev. Sredstva agencije iz državnega proračuna se ne upoštevajo. Pri posameznih razpisih oziroma pozivih se sredstva lahko upoštevajo v nominalni vrednosti glede na izvor sredstev.
(2) Struktura A3 in faktorji normiranja, s katerimi se sredstva glede na izvor množijo, so:
– faktor 1,5: sredstva iz projektov za gospodarstvo – GOSP;
– faktor 1: sredstva iz projektov EU in drugih mednarodnih projektov – MED;
– faktor 0,75: sredstva, pridobljena iz državnega oziroma občinskih proračunov in drugih javnih virov – MIN;
– faktor 0,5: sredstva – DRUGO/GOSP;
– faktor 0,5: sredstva – DRUGO/OSTALO.
Kohezijska sredstva EU in pripadajoča nacionalna soudeležba se ne upoštevajo.
(3) Sredstva GOSP so sredstva za kakovostno raziskovalno povezanost skupine/posameznika z domačo ali tujo gospodarsko družbo, ki se izkazuje kot na primer:
– razvoj in uvajanje novih proizvodov, tehnologij, storitev ali konceptov z inovacijskim potencialom v domače ali tuje gospodarske družbe;
– vložitev mednarodnih patentnih prijav in pridobitev patentov;
– znanstvene objave.
(4) Sredstva GOSP so tudi sredstva za licenčnine ter druga sredstva, pridobljena iz prodaje tehnologije ali patenta, vzorcev ali specializiranega unikatnega izdelka/sistema in tehnološkega demonstratorstva.
(5) Sredstva DRUGO/GOSP in sredstva DRUGO/OSTALO so sredstva, pridobljena iz manj zahtevnega sodelovanja z gospodarstvom oziroma negospodarstvom, in sredstva za manj pomembne storitve iz raziskovalnega in inovativnega udejstvovanja, kot so:
– manj zahtevne storitve na raziskovalni in drugi opremi, ki so lahko na primer: meritve, kalibracije, standardne analize snovi, standardne analize lastnosti vzorcev, standardne obdelave vzorcev in podobno;
– študije in analize, ki niso dokumentirano povezane z raziskovalnim ali razvojnim delom, sodno–izvedenska mnenja, arbitražna mnenja, izvajanje tečajev in podobno;
– izdelava naprav in programskih paketov, ki ne pomeni izvirnih rešitev in ne vsebujejo raziskovalnega prispevka ali ne prispevajo k razvoju nove tehnologije;
– projektiranje, razen če vsebuje nove pristope ali rešitve, ki so dokazljivi v patentih ali znanstvenih objavah.
(6) Za raziskovalce, ki so v gospodarskih družbah zaposleni za polni delovni čas (100 odstotno), se sredstva GOSP in sredstva DRUGO/GOSP upoštevajo do višine, potrebne za izpolnitev pogoja ocene A3 za vodenje aplikativnega projekta.
(ocena A3 – izračun)
(1) Ocena A3 je seštevek vseh realiziranih pridobljenih sredstev, razen sredstev agencije z upoštevanjem faktorjev, ki jih določa 38. člen tega pravilnika. Skupna ocena lahko doseže do deset točk, za kar je treba izkazati pridobljena sredstva v višini 15 FTE cenovne kategorije C-programa.
(2) Ocena A3 je zavedena v sistemu SICRIS. V sistemu SICRIS je poleg specificirane ocene A3 glede na vir prikazan tudi delež vseh pridobljenih sredstev po posameznih virih brez upoštevanja faktorjev in mejne vrednosti, izražen v odstotkih.
(3) Sredstva se upoštevajo vodji projekta oziroma raziskovalcu, ki je odgovoren za izvedbo raziskovalnega dela. Sredstva morajo biti izkazana na računu RO. Raziskovalec mora biti v RO, prek katere uveljavlja sredstva za izračun ocene A3, v delovnem razmerju za tisto leto, za katero uveljavlja sredstva za oceno A3. Delovno razmerje mora biti zavedeno v Evidenci RO. Pri raziskovalcih, ki so manj kot 80 odstotno zaposleni za polni delovni čas za raziskovalno delo, se pri oceni A3 upošteva dodaten normalizacijski faktor: skupna sredstva se množijo s faktorjem 1,5, ki upošteva pedagoško oziroma klinično delo. Pri izračunu se upošteva povprečni odstotek zaposlitve na letni ravni.
(4) Vodja programske skupine lahko na predlog vodje projektne skupine za sredstva, ki se upoštevajo pri oceni A3, opredeli delež (izražen v odstotkih) sodelujočih članov programske skupine za posamezen projekt, ki izraža njihovo vlogo pri pridobitvi teh sredstev. Delež članov projektne skupine za posamezen projekt se določi enkrat, za ves čas trajanja projekta.
(5) Agencija podatke za izračun ocene A3 pridobi neposredno od RO za raziskovalce, ki so v ocenjevalnih postopkih agencije:
– za raziskovalce, ki so v zadnjem zaključenem koledarskem letu člani raziskovalnih programov, agencija pridobi podatke neposredno od RO z vsakoletnim pozivom;
– za raziskovalce, ki niso člani raziskovalnih programov in se kot vodje raziskovalne dejavnosti prijavijo na razpise oziroma pozive agencije, pri katerih se upošteva tudi ocena A3, prijavitelj agenciji posreduje podatke ob razpisu oziroma pozivu v skladu z določbami posameznega razpisa oziroma poziva.
Agencija objavlja podatke o oceni A3 na način, kot je določen v drugem odstavku tega člena.
(6) Pri posameznih razpisih oziroma pozivih se upošteva obdobje zadnje izračunane ocene A3 na dan objave razpisa oziroma poziva.
(7) RO v obrazec, ki ga predpiše agencija, vpiše podatke o sredstvih, pri čemer za vsak finančno ovrednoten parameter poda podatke o listini (pogodba, naročilnica) in partnerju (davčna številka, naziv). RO obrazec izpolni v skladu s pravili agencije. RO s podpisom odgovornih oseb jamči za točnost podatkov v obrazcu.
(maksimalno število točk za ocene in pridobivanje podatkov)
(1) Maksimalno število točk za posamezno kvantitativno oceno je razvidno iz tabele 3.
Tabela 3: Število točk za posamezno kvantitativno oceno.
Vrsta kvantitativne ocene | Vir | Maksimalno število točk |
A1 | SICRIS* | 7 |
A3 | Agencija** | 10 |
* izvedeno iz sistema COBISS.SI
** izračunano na podlagi prejetih podatkov prijaviteljev v skladu s tem pravilnikom
(2) Kvantitativne ocene za posamezni element ocenjevanja in posameznoeznanstvene vede pridobi agencija. Agencija za izračun kvantitativnih ocen uporabi podatke, ki so vpisani v sistemu SICRIS na dan izteka roka za oddajo prijav na razpis oziroma poziv, če v tem pravilniku ali razpisu oziroma pozivu ni drugače določeno.
(3) Kvantitativni podatki se uporabljajo individualno za petletno obdobje oziroma pri izkazovanju citiranosti za desetletno obdobje, pri ocenjevanju skupine raziskovalcev pa lahko tudi za enoletno obdobje. Pri točkovanju znanstvene uspešnosti se upoštevajo razlike med vedami v načinu objavljanja. Upošteva se tudi naravo znanstvenega objavljanja, ki je v mnogih elementih tesno povezano s strokovnim delom.
(4) Če v razpisu oziroma pozivu ni drugače določeno, agencija raziskovalce ocenjuje v vedi in na raziskovalnem področju, ki ju prijavitelj navede v prijavi.
(mejna vrednost A1 in A3)
(1) Ocena za kazalnike A1 in A3 se pod mejno vrednostjo določi linearno med 0 in 7 oziroma 10. Mejne vrednosti so določene v metodologiji. Mejna vrednost za A1 je določena za vsako vedo posebej.
(2) Raziskovalci, ki imajo vrednost A1 večjo od mejne vrednosti, dobijo oceno 7, raziskovalci, ki imajo vrednost A3 večjo od mejne vrednosti, dobijo oceno 10.
(3) Mejni vrednosti mejna A1 in mejna A3 sta določeni tako, da sta blizu najvišjih vrednosti slovenskih raziskovalcev.
(nadpovprečna znanstvena uspešnost)
(1) Kvantitativna ocena A'' (izjemni dosežki v ocenjevalnem obdobju petih let) so točke SICRIS, ki izhajajo iz naslednjih meril ocenjevanja, ki so sestavni del priloge 1:
– patent (evropski, ameriški ali japonski), nova sorta (v prilogi 1 v okviru merila 2.E);
– objava monografije pri založbi s seznama agencije (v okviru merila 2.A);
– članek v prvi ali drugi reviji v JCR iz kategorij SCI- Expanded (v okviru merila 1.A1);
– članek v reviji, ki ima faktor vpliva v JCR večji od osem (v okviru merila 1.A1);
– članek v reviji, ki ima faktor vpliva v JCR (iz kategorij SCI-Expanded) 3-krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij (približno zgornjih pet odstotkov) (v okviru merila 1.A1) _ ne upoštevajo se članki v revijah s faktorjem vpliva, manjšim od tri;
– članek v reviji, ki ima faktor vpliva v JCR (iz kategorij SSCI) 1,5-krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij (približno zgornjih deset odstotkov) (v okviru merila 1.A1);
– članek v zgornji četrtini revij v SNIP iz kategorij Scopus (d) (v okviru merila 1.A1);
– članek v zgornji četrtini revij v SNIP iz kategorij Scopus (h) (v okviru merila 1.A1).
(2) Kvantitativna ocena A' (zelo kakovostni dosežki v petletnem ocenjevalnem obdobju) so točke SICRIS, ki izhajajo iz naslednjih sestavin ocenjevanja:
– patent (evropski, ameriški ali japonski), nova sorta (v okviru merila 2.E);
– članek v zgornji četrtini revij v JCR iz kategorij SCI- Expanded (v okviru merila 1.A1);
– članek v zgornji polovici revij v JCR iz kategorij SSCI (v okviru meril 1.A1, 1.A2);
– članek v zgornjih treh četrtinah revij v SNIP iz kategorij Scopus (d) ali Scopus (h) (v okviru meril 1.A1, 1.A2, 1.A3);
– članek v A&HCI (v okviru merila 1.B);
– objava monografije ali znanstvenega poglavja oziroma sestavka v monografiji pri založbi s seznama agencije; znanstvena monografija, izdana pri tuji ali domači založbi, če je monografija s humanističnih ali družboslovnih področij (po vrstilcu UDK) in se izvaja vrednotenje za humanistiko ali družboslovje (v okviru meril 2.A, 3.A).
(3) Kvantitativna ocena A½ (pomembni dosežki v petletnem ocenjevalnem obdobju) pomeni:
– patent, novo sorto (v okviru merila 2.E);
– članek v zgornji polovici revij v JCR iz kategorij SCI- Expanded ali SSCI (v okviru meril 1.A1, 1.A2);
– članek v zgornjih treh četrtinah revij v SNIP iz kategorij Scopus (d) ali Scopus (h) (v okviru meril 1.A1, 1.A2, 1.A3);
– članek v A&HCI (v okviru merila 1.B);
– objavo monografije ali znanstvenega poglavja oziroma sestavka v monografiji pri založbi s seznama agencije; znanstveno monografijo ali znanstveno poglavje oziroma sestavek v znanstveni monografiji, če je monografija s humanističnih ali družboslovnih področij (po vrstilcu UDK) in se izvaja vrednotenje za humanistiko ali družboslovje (v okviru meril 2A, 2B, 3A, 3B).
(4) Agencija v okviru metodologije določi način upoštevanja nadpovprečne znanstvene uspešnosti (A', A" in A½).
(5) Način kvantitativnega ocenjevanja (točkovanja) za A'', A' in A½ je naveden v prilogi 1.
(6) Kot faktor vpliva se v zbirkah SCI-Expanded in SSCI uporablja JCR, v zbirki Scopus pa SNIP. Scopus (d) predstavlja družboslovne kategorije v bazi SNIP, Scopus (h) pa humanistične kategorije.
(1) Prijavitelj v prijavi po svoji presoji navede do pet najpomembnejših dosežkov na raziskovalnem področju pri projektu in od pet do deset pri programu ter do pet najpomembnejših dosežkov na področju gospodarstva, družbenih ali kulturnih dejavnosti v zadnjih desetih letih.
(2) Agencija bo za projekte in raziskovalne programe, (so)financirane iz državnega proračuna, v sistemu SICRIS objavila osnovne podatke o prijavi, povzetek iz vsebine prijave ter pomen za razvoj znanosti in Republike Slovenije, ki jih je navedel prijavitelj v prijavi.
(3) Bibliografske enote z večjim številom citatov, za katere v WoS ni polnega bibliografskega zapisa, prijavitelj lahko navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v prijavi.
Način ocenjevanja prijav, ki ga opravijo recenzenti, je določen v poglavjih tega pravilnika, v katerih so podrobneje urejene posamezne vrste prijav.
Za izvedbo predmeta razpisa in poziva, ki je bil sprejet v (so)financiranje, agencija sklene s prijaviteljem pogodbo o izvajanju in (so)financiranju. Pogodbo se podpiše najpozneje v treh mesecih od sprejetja sklepa direktorja iz 25. člena tega pravilnika, če ni v tem pravilniku drugače določeno.
(1) Pogodbo o izvajanju in (so)financiranju raziskovalnih aktivnosti iz 1. člena tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: raziskovalna dejavnost) pripravi agencija in jo pošlje prijavitelju (v nadaljnjem besedilu: sopogodbenik) v podpis.
(2) Sopogodbeniki vrnejo agenciji podpisano pogodbo z izpolnjenimi obrazci pogodbene dokumentacije v roku, ki ga določi agencija.
(pomanjkljivosti pogodbene dokumentacije)
(1) Če uradna oseba ugotovi, da je treba katero od sestavin pogodbene dokumentacije dopolniti, obvesti sopogodbenika o pomanjkljivostih pogodbene dokumentacije in ga pozove, da jih dopolni.
(2) Če se sopogodbenik v roku, določenem za dopolnitev pogodbene dokumentacije, ki ni krajši od 14 dni od prejema poziva, ne odzove, se šteje, da je umaknil prijavo za pridobitev sredstev.
(1) Obvezne sestavine pogodbe so:
– naziv in naslov, matična in davčna številka, številka transakcijskega računa agencije in sopogodbenika;
– namen, za katerega so sredstva dodeljena;
– višina dodeljenih sredstev;
– dinamika izplačil dodeljenih sredstev;
– način nadzora nad namensko porabo sredstev, kot na primer:
a. možnost, da agencija kadarkoli preverja namensko porabo sredstev;
b. poročila o poteku in rezultatih porabljenih sredstev v skladu z določili tega pravilnika;
c. dolžnost agencije, da spremlja in nadzira izvajanje pogodbe ter namensko porabo sredstev;
č. določilo, da sopogodbenik ob nenamenski porabi sredstev le-ta vrne v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi;
d. določilo, da sopogodbenik obrazloži in utemelji podaljšanje roka porabe sredstev glede na predvideno dinamiko izplačil;
– določilo glede pravic intelektualne lastnine;
– drugo, kar sledi iz podzakonskih predpisov agencije glede obvezne vsebine pogodb.
(2) V pogodbi direktor določi osebo, zaposleno na agenciji, za spremljanje izvajanja določil pogodbe.
5 SPREMLJANJE IZVAJANJA RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI
(1) Agencija skupaj s strokovnimi telesi spremlja in nadzoruje izvajanje raziskovalne dejavnosti na način in po postopku, določenih s tem pravilnikom in v pogodbi o izvajanju in (so)financiranju raziskovalne dejavnosti.
(2) Spremljanje in nadzor se izvajata pretežno s pomočjo vmesnih in zaključnih poročili (zaključna poročila o izvedenem delu glede raziskovalne dejavnosti in poročila o porabljenih sredstvih) v skladu s tem pravilnikom. Agencija lahko izvaja tudi nadzor nad izvajanjem raziskovalne dejavnosti z obiski pri izvajalcih raziskovalne dejavnosti. Za izvajanje nadzora nad izvajalci raziskovalne dejavnosti agencija lahko najame pooblaščene revizorje, ki v imenu agencije izvedejo nadzor nad porabo sredstev.
(1) Za redno poročanje o izvajanju in (so)financiranju raziskovalne dejavnosti v skladu s pogodbo sta odgovorna vodja raziskovalne dejavnosti in zakoniti zastopnik oziroma pooblaščena oseba (v nadaljnjem besedilu: zakoniti zastopnik) sopogodbenika.
(2) Vmesna poročila in zaključno poročilo o izvedenem delu glede raziskovalne dejavnosti vsebujejo vsebinska poročila in dokazila o izpolnitvi prevzetih pogodbenih obveznosti.
(3) Poročila o letni razporeditvi efektivnih ur raziskovalnega dela se oddajo na standardiziranih obrazcih in zajemajo delovne obremenitve članov programskih oziroma projektnih skupin.
(4) Vsebina poročil je natančneje določena v naslednjih poglavjih tega pravilnika.
(5) Vodje raziskovalnih programov, temeljnih, aplikativnih in podoktorskih projektov ter mentorji mladih raziskovalcev, ki v predpisanih rokih ne predložijo zahtevanih poročil, na naslednjem razpisu oziroma pozivu ne morejo sodelovati kot vodje oziroma mentorji.
Sopogodbeniki za vsako leto izvajanja raziskovalne dejavnosti predložijo finančno poročilo, ki v skladu s predpisi vsebuje pregled porabe sredstev po skupinah stroškov te dejavnosti.
(1) Vsebinsko poročilo podpišeta zakoniti zastopnik sopogodbenika in vodja raziskovalne dejavnosti. Finančno poročilo podpišeta zakoniti zastopnik sopogodbenika in odgovorni računovodja.
(2) Poročila se oddajo v elektronski obliki. Poročila so lahko oddana samo v elektronski obliki, če so podpisana s kvalificiranim digitalnim potrdilom vodje raziskovalne dejavnosti in zakonitega zastopnika sopogodbenika. Poročila, ki niso podpisana s kvalificiranim digitalnim potrdilom, se podpišejo in odda tudi v tiskani obliki.
(3) Finančna poročila, ki so v elektronski obliki, se podpiše s kvalificiranim digitalnim potrdilom zakonitega zastopnika sopogodbenika in odgovornega računovodje.
(4) Finančno poročilo se odda hkrati z oddajo vmesnega ali zaključnega poročila iz 50. člena tega pravilnika ali pa ločeno, če tako določi agencija.
(začasna prekinitev (so)financiranja)
Sopogodbenik je dolžan v roku, določenem v pogodbi, obveščati agencijo o vseh okoliščinah, ki vplivajo na uspešno izvajanje raziskovalne dejavnosti. Če uradna oseba ugotovi, da spremenjene okoliščine onemogočajo nadaljnji nemoteni potek izvajanja raziskovalne dejavnosti, predlaga direktorju, da začasno prekine (so)financiranje raziskovalne dejavnosti.
(prekinitev izvajanja raziskovalne dejavnosti)
(1) Če se ugotovi, da raziskovalne dejavnosti ne bo mogoče uspešno končati zaradi objektivnih okoliščin, se nadaljnje izvajanje raziskovalne dejavnosti prekine, sopogodbenik pa v tem primeru ni dolžan vrniti že izplačanih sredstev.
(2) Če se ugotovi, da sopogodbenik raziskovalne dejavnosti ne bo uspešno končal zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, agencija razdre pogodbo ter zahteva vrnitev vseh že izplačanih sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, če ni v tem pravilniku drugače določeno.
(3) Če se med izvajanjem raziskovalne dejavnosti ugotovi, da sredstva niso bila porabljena namensko oziroma v celoti ter neporabljeni del sredstev ni bil razporejen v skladu z uredbo vlade, ki ureja normative in standarde za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti, financirane iz državnega proračuna (v nadaljnjem besedilu: uredba o normativih in standardih), agencija za neporabljeni oziroma nenamensko porabljeni del zmanjša obseg (so)financiranja.
(4) Če se po zaključku izvajanja raziskovalne dejavnosti ugotovi, da sredstva niso bila porabljena namensko oziroma v celoti ter neporabljeni del sredstev ni bil razporejen v skladu z uredbo o normativih in standardih, agencija za neporabljeni oziroma nenamensko porabljeni del zahteva vrnitev neporabljenih oziroma nenamensko porabljenih sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev na tekoči račun prejemnika do dneva vračila sredstev.
(5) Če raziskovalna organizacija med izvajanjem raziskovalne dejavnosti ali po njem agenciji ne omogoči vpogleda v zahtevano dokumentacijo, se šteje, da so sredstva porabljena nenamensko, agencija pa ukrepa v skladu s tretjim oziroma četrtim odstavkom tega člena.
6 OBVEŠČANJE JAVNOSTI IN UPORABNIKOV
(način obveščanja javnosti)
Agencija obvešča javnost in uporabnike o (so)financirani raziskovalni dejavnosti na svojih spletnih straneh, v internih glasilih, sredstvih javnega obveščanja ter na javnih panelih in konferencah, ki jih organizira ali na njih sodeluje kot soorganizator.
(bela knjiga agencije – spletna objava podatkov agencije o (so)financiranju)
Agencija na svojih spletnih straneh objavlja vse podatke o (so)financiranju raziskovalne dejavnosti iz državnega proračuna v obliki spletne bele knjige. V njej so podatki razvrščeni po programskih vsebinah, vedah, izvajalcih raziskovalne dejavnosti (RO, zasebni raziskovalci), ki so na podlagi razpisov in pozivov prejemniki javnih sredstev, tipih izvajalcev raziskovalne dejavnosti (državni, visokošolski, poslovni, zasebni nepridobitni sektor, tujina, drugo) in vodjih raziskovalne dejavnosti. Podatki o (so)financiranju raziskovalne dejavnosti se na spletnih straneh posodobijo najmanj enkrat mesečno. Omogočen je izvoz podatkov v računalniško berljivi obliki.
(spletne objave raziskovalnih rezultatov)
(1) Raziskovalci so dolžni poskrbeti za sproten vnos podatkov o bibliografskih rezultatih v sistem COBISS.SI, ki ga izvedejo pooblaščeni bibliotekarji.
(2) Agencija je v sodelovanju z IZUM na sistemski ravni dolžna poskrbeti za povezavo podatkov oziroma podatkovnih baz o RO, raziskovalnih skupinah, raziskovalcih, raziskovalnih programih in raziskovalnih projektih v sistem SICRIS, kadar so nujni povezovalni podatki o navedenih subjektih na voljo in so urejeni v skladu s pravili vodenja Evidence RO.
(3) Poročila o raziskovalnih programih in projektih so v predpisanem formatu objavljena v Digitalni knjižnici Slovenije dLib.si (Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana), ki je vsebinsko povezana s sistemom SICRIS in drugimi spletnimi sistemi.
(objava raziskovalnih rezultatov izvajalca)
(1) Izvajalec (RO) je dolžan pri objavi rezultatov svojega dela in vseh drugih oblikah javnega predstavljanja navesti, da so doseženi raziskovalni rezultati nastali v okviru nalog, ki so bile (so)financirane iz državnega proračuna po pogodbah, ki so bile sklenjene med agencijo in izvajalcem, ter na zahtevo agencije sodelovati pri obveščanju javnosti, ki ga organizira agencija. Izvajalec sledi načelom odprtega dostopa do znanstvenih informacij v skladu z Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji.
(2) Vodja raziskovalne aktivnosti je odgovoren za pravilno poročanje o raziskovalnih rezultatih, nastalih v okviru aktivnosti, ki jih (so)financira agencija.
7 POSEBNOSTI POSAMEZNIH RAZPISOV
7.1 Raziskovalni in infrastrukturni programi
Agencija javno službo na področju raziskovalne dejavnosti financira po pogodbah, ki jih sklepa z JRO oziroma RO s koncesijo. V JRO oziroma RO s koncesijo izvajajo javno službo na področju raziskovalne dejavnosti v obliki raziskovalnih programov programske skupine, v obliki infrastrukturnih programov pa infrastrukturne skupine.
(sestava programske skupine)
(1) Raziskovalni program izvajajo programske skupine v JRO (to je v javnih raziskovalnih zavodih ter na univerzah in na samostojnih visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija) ter v RO s koncesijo. Programska skupina deluje v najmanj eni JRO oziroma najmanj eni RO s koncesijo.
(2) Programsko skupino vodi vodja, ki je lahko vodja le ene programske skupine. Programsko skupino sestavljajo vodja in najmanj trije raziskovalci z doktoratom znanosti ter strokovni in tehniški sodelavci iz ene ali več JRO oziroma RO s koncesijo. Če se program izvaja na več JRO oziroma RO s koncesijo, mora biti v vsaki JRO oziroma RO s koncesijo v programski skupini najmanj en raziskovalec z doktoratom.
(3) Člani programske skupine so lahko vključeni v en sam raziskovalni program. Raziskovalci ter strokovni in tehniški sodelavci morajo biti zaposleni v JRO oziroma RO s koncesijo, ki izvaja raziskovalni program. Število oziroma delež strokovnih in tehniških sodelavcev, ki sodelujejo pri izvajanju raziskovalnega programa, mora biti v skladu z uredbo o normativih in standardih. V programski skupini lahko sodelujejo tudi mladi raziskovalci, doktorandi in vodje podoktorskih projektov, ki so financirani iz drugih virov in so zaposleni v RO, ter upokojeni raziskovalci.
(pogoji za člane programske skupine)
(1) Raziskovalci morajo imeti doktorat znanosti, izkazane raziskovalne ali razvojne rezultate v zadnjih petih letih in nazive v skladu z obstoječimi predpisi.
(2) Vrednosti kvantitativnih ocen iz 35. člena tega pravilnika, ki jih morajo dosegati vodja in raziskovalci programske skupine, so določene v metodologiji.
(3) Programska skupina, ki izvaja raziskovalni program, mora izpolnjevati vsaj enega od naslednjih kvantitativnih pogojev, kar velja za vse vede:
– dve tretjini raziskovalcev (vključno z vodjo raziskovalnega programa) mora izpolnjevati pogoj A' ≥ 25 ali A'' > 0;
– tri četrtine raziskovalcev (vključno z vodjo raziskovalnega programa) mora izpolnjevati pogoj A½ ≥ 25.
(4) Izpolnjevanje pogoja sestave programske skupine, ki izvaja raziskovalni program, se preveri ob podpisu pogodbe za novo obdobje financiranja raziskovalnega programa, pri čemer se upošteva sestava programske skupine, navedena v prijavi in vsako leto po oddaji poročila o letni razporeditvi efektivnih ur raziskovalnega dela. Strokovni in tehniški sodelavci, mladi raziskovalci in doktorandi, ki sodelujejo v raziskovalnem programu, ne štejejo v kvoto pri preverjanju pogoja sestave programske skupine.
(sestava infrastrukturne skupine)
(1) Vsaka JRO oziroma RO s koncesijo ima lahko samo en infrastrukturni program, ki mora biti strukturno (glede organizacije, dejavnosti, kadrov) in finančno razdeljen, če se izvaja v več organizacijskih enotah JRO oziroma RO s koncesijo. V tem primeru so JRO oziroma RO s koncesijo agenciji dolžne sporočiti strukturo letno oziroma ob spremembi.
(2) Infrastrukturni program izvaja infrastrukturna skupina, ki jo sestavljajo vodja, raziskovalci ter strokovni in tehniški sodelavci iz JRO oziroma RO s koncesijo, v kateri so zaposleni.
(spremembe sestave skupine in sprememba cenovne kategorije raziskovalnega ali infrastrukturnega programa)
(1) Med izvajanjem raziskovalnega ali infrastrukturnega programa lahko RO z utemeljeno vlogo zaprosi agencijo, da se spremeni, poveča ali zmanjša sestava skupine, pri čemer financiranje ostane enako. Vlogo podpišeta vodja raziskovalnega ali infrastrukturnega programa in zakoniti zastopnik RO. Obrazložitev za spremembo, povečanje ali zmanjšanje sestave programske ali infrastrukturne skupine se navede tudi v vmesnem ali zaključnem poročilu, če je sprememba nastala v predhodnem obdobju izvajanja raziskovalnega programa.
(2) Matična RO v soglasju z vodjo in preostalimi izvajalci raziskovalnega programa predlaga zamenjavo vodje raziskovalnega programa zaradi prenehanja delovnega razmerja, upokojitve ali smrti vodje. O zamenjavi vodje raziskovalnega programa iz drugega utemeljenega razloga ter zaradi smrti ali upokojitve o novem vodji s sklepom odloči direktor na predlog ZSA. Predlagani novi vodja mora izpolnjevati pogoje za vodjo raziskovalnega programa, določene v predpisih, ki veljajo ob zamenjavi vodje.
(3) Zamenjavo vodje infrastrukturnega programa izvede agencija na predlog prijavitelja.
(4) Matična RO lahko v soglasju s preostalimi izvajalci raziskovalnega programa agencijo zaprosi za spremembo cenovne kategorije raziskovalnega programa. O spremembi cenovne kategorije v skladu z uredbo o normativih in standardih odloči direktor na predlog ZSA.
(odgovornost in pristojnost vodje programske oziroma infrastrukturne skupine)
Vodja programske oziroma infrastrukturne skupine je v sodelovanju z zakonitim zastopnikom JRO oziroma RO s koncesijo ter strokovnim organom JRO odgovoren za vsebinsko pripravo in izvedbo raziskovalnega oziroma infrastrukturnega programa. Vodja programske oziroma infrastrukturne skupine je odgovoren in pristojen tudi za:
– vodenje, organiziranje in koordiniranje dela;
– razporejanje raziskovalcev, strokovnih in tehniških sodelavcev na posamezne naloge;
– izvedbo in uresničitev ciljev;
– namensko in gospodarno porabo sredstev v skladu z uredbo o normativih in standardih;
– pripravo vmesnega poročila;
– pripravo zaključnega poročila, če za raziskovalni program ni oddana prijava na razpis in poziv ali je negativno ocenjena in je program zato ukinjen, oziroma poročila, ki je sestavni del prijave na razpis in poziv in se šteje kot zaključno poročilo.
(upravičenost financiranja)
JRO oziroma RO s koncesijo izkazuje upravičenost do proračunskih sredstev za financiranje raziskovalnega oziroma infrastrukturnega programa tako glede dejanske kot namenske porabe sredstev v skladu z uredbo o normativih in standardih.
(obdobje in minimalni obseg financiranja)
(1) Agencija financira raziskovalne in infrastrukturne programe za obdobje šestih let.
(2) Minimalni letni obseg financiranja programske skupine, ki deluje samo v JRZ, je 2,5 FTE kategorije cene efektivnih ur raziskovalnega dela A, v drugih JRO oziroma RO s koncesijo pa je 1 FTE kategorije cene efektivnih ur raziskovalnega dela A.
(3) Minimalni letni obseg financiranja infrastrukturne skupine je 1 plačni del FTE.
(4) Kadar pri izvajanju raziskovalnega programa sodeluje več JRO oziroma RO s koncesijo, znaša minimalni obseg letnega financiranja v posamezni JRO oziroma RO s koncesijo 170 efektivnih ur raziskovalnega dela letno.
(5) Obseg financiranja infrastrukturne skupine se v plačnem FTE določi za celotno obdobje izvajanja infrastrukturnega programa, obseg sofinanciranja neposrednih stroškov materiala in stroškov storitev ter amortizacije (v nadaljnjem besedilu: MSA) pa na letni ravni, in sicer na temelju predloženih letnih finančnih načrtov JRO oziroma RO s koncesijo. Pri izračunu MSA strokovna komisija, ki jo imenuje direktor, upošteva obseg MSA v predhodnem letu (za nove infrastrukturne programe največ povprečno vrednost MSA glede na obseg plačnega dela vseh infrastrukturnih programov v prejšnjem letu), vključenost v mednarodne infrastrukture ESFRI, dodatne potrebe zaradi izrednih dogodkov, oceno vmesnega oziroma zaključnega poročila ter razpoložljivi obseg sredstev, podroben način izračuna pa določa metodologija. Agencija lahko na temelju utemeljenega predloga JRO oziroma RO s koncesijo del sredstev, namenjenih za materialne stroške infrastrukturnega programa, nameni plačnemu delu v obdobju do zaključka celotnega obdobja financiranja.
(6) Izplačilo plačnega dela FTE je vezano na zaposlitev raziskovalcev oziroma strokovnih in tehniških sodelavcev v JRO oziroma RO s koncesijo.
(1) V skladu s proračunskimi možnostmi lahko agencija na podlagi poziva poveča financiranje raziskovalnih programov.
(2) Povečanje financiranja raziskovalnih programov temelji na vrednotenju programskih skupin. Pri vrednotenju programskih skupin se uporabljata dva kriterija iz 33. člena tega pravilnika, in sicer:
– znanstvena odličnost raziskovalcev (v nadaljnjem besedilu: znanstveni kriterij);
– relevantnost dosežkov raziskovalcev (v nadaljnjem besedilu: relevančni kriterij).
(3) Za ocenjevanje po znanstvenem kriteriju se uporabljata naslednja kazalnika iz priloge 2:
– Skupna ocena raziskovalnega programa (kazalnik 1.9.);
– Sredstva, pridobljena od agencije za izvajanje raziskovalnih projektov (kazalnik 1.10.).
(4) Za ocenjevanje po relevančnem kriteriju se uporablja naslednji kazalnik iz priloge 2:
– Sredstva iz drugih virov (ocena A3) (kazalnik 2.1.).
(5) Obdobje vrednotenja kazalnikov je določeno v metodologiji.
(6) Sredstva, ki se spremljajo s kazalnikoma 1.10. in 2.1., se vrednotijo relativno glede na sredstva za financiranje posamezne programske skupine. Sredstva iz drugih virov, upoštevana nominalno, se vrednotijo s tremi merili ločeno glede na vir, in sicer:
– sredstva iz projektov za gospodarstvo – GOSP;
– sredstva iz projektov EU in drugih mednarodnih projektov – MED;
– sredstva, pridobljena iz državnega oziroma občinskih proračunov in drugih javnih virov – MIN.
(7) Agencija izračuna povprečne vrednosti meril za vsako vedo v Republiki Sloveniji. Do povečanja sredstev so upravičene le tiste programske skupine, ki so nadpovprečne v Republiki Sloveniji glede na vedo, v kateri delujejo. Raziskovalnemu programu se za vsako merilo posebej dodeli ocena A, B ali C. Razpon vrednosti merila je določen v metodologiji. Do financiranja po tem členu so v obdobju do izteka financiranja raziskovalnega programa upravičene programske skupine, ki imajo oceno A po najmanj enem merilu znanstvenega in najmanj enem merilu relevančnega kriterija. Če ima programska skupina oceno A po merilu, s katerim ugotavljamo kazalnik 1.10. iz tretjega odstavka tega člena, se sredstva lahko povečajo največ do povprečne vrednosti tega merila, vendar ne več kot za 50 odstotkov pogodbene vrednosti v tekočem letu. Na temelju merila, s katerim ugotavljamo kazalnik 1.9. iz tretjega odstavka tega člena, se sredstva lahko povečajo za največ 10 odstotkov pogodbene vrednosti v tekočem letu. Če ima programska skupina ocene A po obeh merilih znanstvenega kriterija, se za izračun povečanja uporabi tisto, ki je zanjo ugodnejša.
(8) Infrastrukturna skupina se lahko dodatno financira, če so sredstva zagotovljena v okviru financiranja mednarodne raziskovalne infrastrukture.
(9) Agencija pripravi za ZSA predlog ocen za raziskovalni program. Sklep o višini dodatnega financiranja za posamezni raziskovalni program sprejme direktor na predlog ZSA. Odločbo o dodatnem financiranju za RO s koncesijo na predlog ZSA sprejme minister, pristojen za znanost, v skladu z določbami podzakonskega akta, ki ureja koncesijo za izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti. Dodeljena sredstva se štejejo med sredstva za financiranje raziskovalnih programov.
(10) Če se povečano financiranje na podlagi poziva začne 1. januarja prihodnjega leta, se za tiste raziskovalne programe, za katere se obdobje financiranja izteče s koncem tekočega leta, pridobljeni podatki iz prijave uporabijo v postopku, določenem v 69. členu tega pravilnika. V takem primeru se odloča o obsegu raziskovalnega programa v novem obdobju financiranja, o povečanju financiranja na podlagi tega člena pa se ne odloča.
(1) Razpis in poziv za oddajo prijav za financiranje raziskovalnih in infrastrukturnih programov se na podlagi sklepa iz 11. člena tega pravilnika objavita v letu izteka financiranja.
(2) S sklepom iz prejšnjega odstavka se določi število raziskovalnih programov, ki jih lahko prijavi posamezni prijavitelj. Pri tem se upošteva sklep ministra, pristojnega za znanost, o razpisu za podelitev koncesije, s katerim se določi tudi število raziskovalnih programov, ki jih lahko prijavi posamezna RO s koncesijo.
(3) V pozivu ali razpisu za ocenjevanje raziskovalnih programov prijavitelj lahko predlaga tudi preoblikovanje (združitev, razdružitev ali druge načine preoblikovanja) raziskovalnih programov, pri čemer se preoblikovani raziskovalni program ne šteje za nov raziskovalni program po tem pravilniku. Načini preoblikovanja so podrobneje določeni v metodologiji.
(4) RO, ki še nima raziskovalnega ali infrastrukturnega programa, lahko prijavi nov raziskovalni ali infrastrukturni program le v primeru, da ob prijavi agencija tej RO sofinancira najmanj en projekt.
(5) Če se v posameznem letu izteče financiranje manj kot desetim raziskovalnim programom, agencija poziv oziroma razpis ter postopek ocenjevanja prijav izvede v letu pred iztekom financiranja, odločitev o izboru prijav pa se sprejme v letu izteka financiranja.
(strokovno telo za ocenjevanje in recenzenti)
(1) Za izvedbo ocenjevanja prijav ZSA imenuje strokovno telo za ocenjevanje raziskovalnih programov. Če je na posamezni vedi večje število prijav, zanjo lahko imenuje podtelo. Člani podtelesa so poleg članov občasnega strokovnega telesa z vede, za katero je podtelo imenovano, tudi dodatni člani, ki jih izmed raziskovalcev imenuje ZSA.
(2) Agencija članom strokovnega telesa za ocenjevanje raziskovalnih programov za vsak na poziv ali razpis prijavljeni raziskovalni program pripravi gradivo, ki vsebuje prijavno dokumentacijo, kvantitativne podatke o dosedanjem delu programske skupine ter ocenjevalni obrazec. Za raziskovalne programe na posameznem raziskovalnem področju, ki se ne bodo končali, agencija pripravi kvantitativne podatke o dosedanjem delu programske skupine.
(3) Če RO oziroma RO s koncesijo prijavi nov raziskovalni program, se ocenijo rezultati članov, ki jih prijavitelj navede v prijavi.
(4) Vsako prijavo raziskovalnega programa ocenita najmanj dva tuja recenzenta. Recenzent ocenjuje po posameznih kriterijih ocenjevanja tako, da izpolni ocenjevalni obrazec, ki vsebuje številčne ocene po posameznih kriterijih iz 76. člena tega pravilnika. Recenzent k številčni oceni za vsak posamezen kriterij poda opisno oceno, v kateri navede razloge za dodeljeno oceno. Recenzenta uskladita svoji mnenji glede ocene posamezne prijave raziskovalnega programa. Oceno prijave uskladita tako, da za vsak posamezen kriterij podata usklajene številčne in opisne ocene, seštevek teh ocen pa predstavlja skupno oceno prijave.
(5) Če agencija v postavljenem roku ne pridobi usklajene ocene recenzentov, strokovno telo določi tretjega recenzenta. Skupna ocena prijave je povprečje bližnjih dveh ocen recenzentov. Če je ena od treh ocen enaka povprečju vseh treh ocen, ta ocena velja kot skupna ocena prijave.
(6) Rezultat obravnave na strokovnem telesu za ocenjevanje raziskovalnih programov je predlog prednostnega seznama prijav raziskovalnih programov, ki ga obravnava ZSA.
(minimalna skupna ocena prijave)
V postopek za določitev obsega financiranja, ki ga izvaja ZSA, se lahko uvrsti prijava raziskovalnega programa, ki v postopku ocenjevanja prijav doseže skupno oceno, višjo od 14,0 točke. Prijava, ki v postopku ocenjevanja ne doseže skupne ocene najmanj 14,0 točk, se na predlog ZSA zavrne s sklepom direktorja ali v primeru RO s koncesijo z odločbo ministra, pristojnega za znanost.
(vrednotenje raziskovalnih programov)
(1) Namen vrednotenja je oblikovanje ocen (A, B, C) za raziskovalne programe po merilih kriterijev in kazalnikov iz 67. člena tega pravilnika zaradi določitve letnega obsega financiranja.
(2) Vrednotenje se izvede za vse raziskovalne programe vseh RO, ne glede na to, ali RO sodelujejo na pozivu oziroma razpisu.
(3) Rezultat vrednotenja so ocene raziskovalnih programov (A, B, C) ter podatek o možnem letnem obsegu finančnih sredstev oziroma povečanju ali zmanjšanju obsega raziskovalnega programa. Način določanja letnega obsega raziskovalnih programov je podrobneje določen v metodologiji.
(oblikovanje skupne lestvice)
(1) ZSA v skladu z drugim odstavkom 25. člena tega pravilnika na podlagi predloga strokovnega telesa za ocenjevanje prijav raziskovalnih programov in rezultatov vrednotenja raziskovalnih programov za vsako JRO oblikuje skupno lestvico prijav raziskovalnih programov, v okviru katere razvrsti prijave raziskovalnih programov v štiri skupine, in sicer:
– v prvi skupini so raziskovalni programi, ki imajo najmanj eno oceno A pri znanstvenem in najmanj eno oceno A pri relevančnem kriteriju;
– v drugi skupini so raziskovalni programi, ki imajo najmanj eno oceno A pri znanstvenem ali najmanj eno oceno A pri relevančnem kriteriju;
– v tretji skupini so raziskovalni programi, ki nimajo nobene ocene A pri znanstvenem in relevančnem kriteriju;
– v četrti skupini so novi raziskovalni programi.
(2) Enako kot je določeno v prejšnjem odstavku tega člena, obravnava ZSA raziskovalne programe RO s koncesijo, ki imajo več kot eno prijavo raziskovalnega programa v ocenjevanju.
(3) Raziskovalne programe tistih RO s koncesijo, ki imajo po eno prijavo raziskovalnega programa, ZSA razvrsti po vedah, in sicer po točkah skupne ocene prijave.
(določitev obsega raziskovalnih programov – prva faza)
(1) Skupno financiranje JRO oziroma RO s koncesijo za vse raziskovalne programe v okviru posamezne RO oziroma RO s koncesijo se praviloma ne spreminja.
(2) ZSA v postopku za določitev obsega financiranja za raziskovalne programe posamezne RO najprej ugotovi obseg sredstev raziskovalnih programov, ki so v postopku ocenjevanja (sproščena sredstva).
(3) Obseg financiranja raziskovalnih programov iz tretje skupine skupne lestvice se zmanjša za najmanj tri odstotke in največ 20 odstotkov. Če je razlika do povprečne vrednosti merila pri kazalniku 1.10. iz tretjega odstavka 67. člena tega pravilnika manjša, se obseg raziskovalnega programa zmanjša za to razliko. Če bi se na ta način obseg raziskovalnega programa zmanjšal pod minimalni obseg financiranja iz 66. člena tega pravilnika, ZSA predlaga financiranje v minimalnem obsegu.
(4) Za financiranje novih raziskovalnih programov se obseg financiranja določi tako, da se povprečni obseg sredstev, ki so jih predlagani člani programske skupine v zadnjih petih letih pred objavo poziva oziroma razpisa pridobili na razpisih za projekte, množi s povprečno vrednostjo merila, s katerim merimo kazalnik 1.10. iz tretjega odstavka 67. člena tega pravilnika, na vedi, na kateri se raziskovalni program ocenjuje. Med sredstva, pridobljena na razpisih za projekte, štejejo sredstva, pridobljena v okviru prijavitelja in izvajalcev raziskovalnega programa.
(5) Ob zavrnitvi prijave raziskovalnega programa na podlagi 70. člena tega pravilnika ali zmanjšanja obsega financiranja katerega od raziskovalnih programov, ZSA preveri, ali je s temi sredstvi mogoče financirati raziskovalne programe RO iz četrte skupine skupne lestvice. ZSA sprejme predlog sklepa o izboru prijav, s katerim pri posameznem raziskovalnem programu, ki ga predlaga v izbor za financiranje, določi tudi letni obseg programa v efektivnih urah raziskovalnega dela.
(6) Na podlagi predloga sklepa ZSA o izboru prijav direktor sprejme sklep o izboru prijav za raziskovalne programe, ki jih izvajajo JRO. Za prijave raziskovalnih programov, ki jih izvajajo JRO in RO s koncesijo, direktor sprejme sklep o izboru prijav za raziskovalne programe, po tem ko so RO s koncesijo vročene odločbe o podelitvi koncesij.
(7) Agencija določi rok za predložitev predloga za prerazporeditev sredstev, ki ni daljši od desetih delovnih dni od dneva oddaje poziva. Če RO predloga prerazporeditve sredstev ne pošlje pravočasno, ni več upravičena do teh sredstev.
(določitev obsega raziskovalnih programov – prerazporeditve sredstev znotraj RO)
(1) Če po koncu postopka iz 73. člena tega pravilnika RO ostanejo nerazporejena sredstva in ima več kot en raziskovalni program, agencija o tem obvesti prijavitelja in ostale izvajalce zavrnjenega ali zmanjšanega raziskovalnega programa. Agencija pozove RO, da predlaga, na katere druge raziskovalne programe RO, ki jih je mogoče povečati, za prerazporeditev sredstev. Agencija s pozivom pošlje RO tudi seznam njenih raziskovalnih programov, ki jih je mogoče povečati in maksimalni obseg povečanja za posamezni raziskovalni program, izračunan na podlagi kriterijev in kazalnikov iz 67. člena tega pravilnika. Agencija o nerazporejenih sredstvih ne obvešča tistih RO, ki nimajo raziskovalnega programa, ki ga je mogoče povečati, oziroma imajo le en raziskovalni program, ki ga je mogoče povečati.
(2) Če RO sredstev iz petega odstavka tega člena ne more prerazporediti ali je zmanjšani raziskovalni program edini program RO, se RO sredstva zmanjšajo ne glede na določbo prvega odstavka 73. člena tega pravilnika.
(3) Agencija določi rok za predložitev predloga za prerazporeditev sredstev, ki ni krajši od desetih delovnih dni od dneva oddaje poziva. Če RO predloga prerazporeditve sredstev ne pošlje pravočasno, ni več upravičena do teh sredstev.
(4) Pravočasne predloge RO o prerazporeditvi sredstev zaradi zmanjšanja obsega financiranja ali zavrnjenih prijav raziskovalnih programov iz 70. člena tega pravilnika obravnava ZSA in oblikuje predlog za prerazporeditev sredstev.
(5) Sklep o povečanju financiranja z upoštevanjem prerazporejenih sredstev za posamezni raziskovalni program sprejme direktor na predlog ZSA. Odločbo o povečanju financiranja z upoštevanjem prerazporejenih sredstev za RO s koncesijo na predlog ZSA sprejme minister, pristojen za znanost, v skladu z določbami podzakonskega akta, ki ureja koncesijo za izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti. Dodeljena sredstva štejejo med sredstva za financiranje raziskovalnega programa.
(6) Če raziskovalni program izvaja več RO, dodeljena sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena veljajo za celotno obdobje izvajanja raziskovalnega programa in jih izvajalci raziskovalnega programa ne morejo prerazporejati iz ene v drugo RO.
(vodenje postopka za infrastrukturne programe)
(1) Za izvedbo ocenjevanja prijav infrastrukturnih programov, prispelih na poziv oziroma razpis, ZSA imenuje strokovno telo za ocenjevanje infrastrukturnih programov. Vodja infrastrukturnega programa ne more biti član strokovnega telesa.
(2) Vsako prijavo infrastrukturnega programa ocenita najmanj dva recenzenta. Recenzent ocenjuje po posameznih kriterijih ocenjevanja tako, da izpolni ocenjevalni obrazec, ki vsebuje številčne ocene po posameznih kriterijih iz 77. člena tega pravilnika. Recenzent k številčni oceni za vsak posamezen kriterij poda opisno oceno, v kateri navede razloge za dodeljeno oceno. Recenzenta uskladita svoji mnenji glede ocene posamezne prijave infrastrukturnega programa. Oceno prijave uskladita tako, da za vsak posamezen kriterij podata usklajene številčne in opisne ocene, seštevek teh ocen pa pomeni skupno oceno prijave.
(3) Če agencija v postavljenem roku ne pridobi usklajene ocene recenzentov, strokovno telo določi dodatnega recenzenta. Skupna ocena prijave je povprečje bližnjih dveh ocen recenzentov. Če je ena od treh ocen enaka povprečju vseh treh ocen, ta ocena velja kot skupna ocena prijave.
(4) Strokovno telo za vsako obliko podpore raziskovalne dejavnosti iz sedmega odstavka 4. člena tega pravilnika posebej razdeli infrastrukturne programe po kakovosti v tri skupine (A, B, C), pri čemer je program A najvišje kakovosti). Rezultat obravnave na strokovnem telesu za ocenjevanje infrastrukturnih programov je predlog prednostnega seznama prijav infrastrukturnih programov z letnim obsegom efektivnih ur raziskovalnega dela, ločeno po oblikah podpore iz sedmega odstavka 4. člena tega pravilnika.
(5) ZSA obravnava predlog prednostnega seznama prijav iz prejšnjega odstavka tega člena in sprejme predlog prednostnega seznama infrastrukturnih programov, ki se financirajo, ter predlog seznama zavrnjenih infrastrukturnih programov.
(6) Trajanje financiranja novo–sprejetih infrastrukturnih programov v ciklusu financiranja obstoječih programov se prilagodi ciklusu financiranja obstoječih infrastrukturnih programov, tako da je prvo obdobje ustrezno krajše.
(7) Skupno financiranje RO oziroma RO s koncesijo glede infrastrukturnih programov se praviloma ne spreminja.
(elementi ocenjevanja raziskovalnih programov)
(1) Za ocenjevanje prijav raziskovalnih programov se uporabijo kriteriji, navedeni v tabeli 7.1.1.
Tabela 7.1.1: Kriteriji za ocenjevanje raziskovalnih programov in največje število točk za posamezni kriterij.
Št. kriterija iz priloge 2 | Kriterij | Največje št. točk |
1 | Znanstvena odličnost aziskovalcev | 5 |
2 | Relevantnost dosežkov raziskovalcev | 5 |
3 | Sposobnost delovanja in vitalnost skupine raziskovalcev | 5 |
4 | Znanstvena, tehnološka oziroma inovacijska odličnost | 5 |
5 | Potencialni vpliv zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav | 5 |
| Skupaj | 25 |
(2) Za ocenjevanje programskih skupin po kriteriju Znanstvene odličnosti raziskovalcev se uporabljajo naslednji kazalniki:
– Izjemni dosežki (kazalnik 1.3.);
– Statusna in mednarodna odličnost (kazalnik 1.6.);
– Sodelovanje pri mednarodnih projektih ali delih mednarodnih projektov (kazalnik 1.8.).
(3) Za ocenjevanje programskih skupin po kriteriju Relevantnosti dosežkov raziskovalcev se uporabljajo naslednji kazalniki:
– Izkazani relevantni dosežki na področju gospodarstva, družbenih ali kulturnih dejavnosti (kazalnik 2.2.);
– Pretok mladih doktorjev znanosti (kazalnik 2.3.);
– Razširjanje rezultatov raziskav in varovanje intelektualne lastnine (kazalnik 2.4.).
(4) Za ocenjevanje programskih skupin po kriteriju Sposobnosti delovanja in vitalnosti skupine raziskovalcev se uporabljajo naslednji kazalniki:
– Struktura skupine raziskovalcev (vodja, izkušeni in mlajši raziskovalci) (kazalnik 3.1.);
– Razpoložljivost opreme (kazalnik 3.2.);
– Vpetost v projekte (kazalnik 3.3.).
(5) Za ocenjevanje kakovosti prijav po kriteriju Znanstvene, tehnološke oziroma inovacijske odličnosti se uporabljajo naslednji kazalniki:
– Ustreznost naslavljanja pomembnih raziskovalnih izzivov (kazalnik 4.1.);
– Jasnost koncepta, vključno z interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost ciljev (kazalnik 4.3.);
– Izvirnost zamisli (kazalnik 4.4.).
(6) Za ocenjevanje po kriteriju Potencialnega vpliva zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav se uporabljata naslednja kazalnika:
– Potencialni vpliv na razvoj na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti (kazalnik 5.1.);
– Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke (kazalnik 5.4.).
(elementi ocenjevanja infrastrukturnih programov)
(1) Člani strokovnega telesa za ocenjevanje infrastrukturnih programov uporabijo kriterije, navedene v tabeli 7.1.2.
Tabela 7.1.2: Kriteriji za ocenjevanje infrastrukturnih programov in največje število točk za posamezni kriterij.
Št. kriterija iz priloge 2 | Kriterij | Največje št. točk |
7 | Kakovost izvedene podporne dejavnosti | 25 |
9 | Kakovost prijave podporne dejavnosti | 20 |
6 | Kakovost in učinkovitost izvedbe in upravljanja | 5 |
| Skupaj | 50 |
(2) Če JRO oziroma RO s koncesijo, ki infrastrukturnega programa še ni izvajala, prijavi nov infrastrukturni program, se prijava oceni po kriterijih 9 in 6 iz tabele 7.1.2 iz prejšnjega odstavka.
(3) Za ocenjevanje po kriteriju Kakovosti opravljene podporne dejavnosti se uporabljajo naslednji kazalniki:
– Glavni rezultati in doseganje ciljev infrastrukturnega programa (kazalnik 7.1.);
– Pomen infrastrukture kot podpore za raziskovalno dejavnost in druge uporabnike (kazalnik 7.2.);
– Raziskovalna in infrastrukturna oprema ter druga infrastruktura s stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, tehnološka zahtevnost ter prispevek k izkoriščenosti infrastrukture RO (kazalnik 7.3.);
– Sodelovanje z uporabniki, drugimi infrastrukturnimi programi in infrastrukturnimi omrežji v Sloveniji (kazalnik 7.4.);
– Pomen infrastrukturnega programa kot podpore sodelovanju pri mednarodnih infrastrukturnih projektih (kazalnik 7.5.).
(4) Za ocenjevanje po kriteriju Kakovosti prijave podporne dejavnosti se uporabljajo naslednji kazalniki:
– Pomen infrastrukture kot podpore za raziskovalno dejavnost in druge uporabnike (kazalnik 9.1.);
– Raziskovalna in infrastrukturna oprema ter druga infrastruktura s stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, tehnološka zahtevnost ter prispevek k izkoriščenosti infrastrukture RO (kazalnik 9.2.);
– Sodelovanje z uporabniki, drugimi infrastrukturnimi programi in infrastrukturnimi omrežji v Sloveniji (kazalnik 9.3.);
– Pomen infrastrukturnega programa kot podpore sodelovanju pri mednarodnih infrastrukturnih projektih (kazalnik 9.4.).
(5) Za ocenjevanje po kriteriju Kakovosti in učinkovitosti izvedbe in upravljanja se uporablja naslednji kazalnik:
– Infrastrukturna skupina ter obseg materialnih stroškov, blaga in storitev ter amortizacije (kazalnik 6.10.).
Agencija posreduje predlog sklep ZSA o izbiri prijav raziskovalnih programov iz 73. oziroma 74. člena tega pravilnika, ki jih izvajajo RO s koncesijo, v sprejem ministru, pristojnemu za znanost, ki nato izda ustrezno odločbo.
(1) Agencija izvaja nadzor nad raziskovalnimi in infrastrukturnimi programi v skladu z veljavno zakonodajo in tem pravilnikom.
(2) Agencija skupaj z znanstvenoraziskovalnimi sveti ved (v nadaljnjem besedilu: ZSV) spremlja in nadzoruje izvajanje raziskovalnih in infrastrukturnih programov v vseh fazah njihovega poteka, in sicer na podlagi vmesnih in zaključnih poročil o delu ter letnih poročil o porabljenih sredstvih in o razporeditvi efektivnih ur raziskovalnega dela. Izvajalci raziskovalnih in infrastrukturnih programov na poziv agencije oddajo vmesno poročilo v tretjem letu izvajanja raziskovalnega oziroma infrastrukturnega programa.
(3) JRO oziroma RO s koncesijo predloži poročila na obrazcih in v rokih, ki jih določi agencija.
(4) ZSV vmesna poročila raziskovalnih in infrastrukturnih programov obravnavajo na podlagi pravil za spremljanje izvajanja raziskovalnega in infrastrukturnega programa, ki jih sprejme direktor.
(5) ZSV oceni vmesno poročilo in lahko poda svoja priporočila za izboljšanje izvajanja raziskovalnega oziroma infrastrukturnega programa. Agencija o tem obvesti JRO oziroma RO s koncesijo in vodjo programa. RO lahko agenciji pošlje odzivno poročilo v največ 60 dneh od prejema priporočil ZSV. Ocene vmesnih poročil, priporočil ZSV in odzivno poročilo so sestavni del gradiva za strokovno telo za ocenjevanje raziskovalnih programov oziroma strokovno telo za ocenjevanje infrastrukturnih programov.
(6) Če ZSV pri obravnavi ustreznosti sestave programskih skupin ugotovi, da sestava ni v skladu s tretjim odstavkom 61. člena tega pravilnika, agencija o tem obvesti JRO oziroma RO s koncesijo in vodjo raziskovalnega programa. Če ZSV v naslednjem letu spet ugotovi neustreznost sestave programske skupine, predlaga zmanjšanje raziskovalnega programa za 5 odstotkov, pri čemer sredstev ni mogoče zmanjšati pod minimalni obseg, ki ga določa 66. člen tega pravilnika. Sklep o zmanjšanju financiranja sprejme direktor na predlog ZSA.
(7) Poročilo o rezultatih raziskovalnega ali infrastrukturnega programa, ki je sestavni del prijave na poziv oziroma razpis iz 68. člena tega pravilnika, se šteje kot oddano zaključno poročilo. Ker je poročilo o rezultatih raziskovalnega postopka predmet ocenjevalnega postopka za naslednje obdobje financiranja, ga ZSV ne ocenjuje.
(obremenitve raziskovalcev)
(1) Agencija v okviru poročila iz 79. člena tega pravilnika ali po pisnem pozivu od zakonitega zastopnika JRO oziroma RO s koncesijo pridobi tudi stanje in poročilo o finančni angažiranosti in plačni obremenjenosti posameznih raziskovalcev ter strokovnih in tehniških sodelavcev iz državnega proračuna v okviru programske in infrastrukturne skupine za tekoče in prihodnje leto financiranja.
(2) Vodja raziskovalnega programa in člani programske skupine morajo imeti za izvajanje raziskovalnega programa proste kapacitete glede efektivnih ur raziskovalnega dela (največja dopustna kapaciteta za polni delovni čas je 1700 efektivnih ur raziskovalnega dela na leto ali 1 FTE) in morajo biti zaposleni v RO, ki izvaja raziskovalni program, razen upokojenih raziskovalcev. Oba pogoja se preverita ob podpisu pogodbe o izvajanju in financiranju raziskovalnega programa in v poročilu o letni razporeditvi efektivnih ur raziskovalnega dela. Vodja programa mora imeti najmanj 0,1 FTE na letni ravni. Član programske skupine (razen mladih raziskovalcev, doktorandov, financiranih iz drugih virov, upokojenih raziskovalcev, vodij podoktorskih projektov in direktorjev JRZ, ki pri programu lahko sodelujejo le z 0 FTE) mora imeti najmanj 0,01 FTE na letni ravni.
(ustanovitev novega programa)
Agencija v skladu s proračunskimi možnostmi lahko vsako leto pozove JRO, da predlagajo nove raziskovalne in infrastrukturne programe, ki pomenijo javno službo na področju raziskovalne dejavnosti. Agencija v ta namen izvede ocenjevalni postopek po tem pravilniku.
(objava rezultatov raziskovalnega programa)
Člani programske skupine so dolžni pri objavi rezultatov oziroma vseh drugih oblikah javnega predstavljanja raziskovalnega programa navesti afiliacijo RO in naslednje besedilo:
– v slovenskem jeziku:
»Raziskovalni program št. (vpiše se številka programa) je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.«,
– v angleškem jeziku:
»The authors acknowledge the financial support from the Slovenian Research Agency (research core funding No. (vpiše se številka programa)).«.
7.2 Temeljni, aplikativni in podoktorski raziskovalni projekti
(1) Agencija razpisuje (so)financiranje temeljnih in aplikativnih projektov. Agencija lahko (so)financira iz državnega proračuna naslednje projekte:
– podoktorske projekte (temeljne ali aplikativne);
– manjše projekte (100.000 EUR). Prijavitelj lahko prijavi tudi projekt v zmanjšani vrednosti 50.000 EUR. Takih projektov je lahko odobrenih največ deset odstotkov za vse vede skupaj (predvsem v klinični medicini, matematiki in družboslovju);
– večje projekte (200.000 EUR). Če je prijavitelj s področij, navedenih v prejšnji alineji, kot večji projekt šteje projekt v vrednosti 100.000 EUR.
(2) Večji projekti so lahko aplikativni in temeljni projekti. Aplikativni projekti obvezno vključujejo najmanj tri po tipu (glede na status) različne RO (raziskovalni zavod, univerzo oziroma samostojni visokošolski zavod in gospodarsko družbo) in izkazujejo sofinanciranje. Temeljni projekti obvezno vključujejo najmanj dve po tipu (glede na status) različni slovenski RO (raziskovalni zavod ali univerzo oziroma samostojni visokošolski zavod ali gospodarsko družbo).
(3) Temeljni, aplikativni in podoktorski projekti so lahko tematsko usmerjeni z raziskovalnimi temami, ki jih določi javni razpis.
(4) Podoktorski projekt je lahko temeljni ali aplikativni projekt, ki se izvaja zato, da raziskovalec po doktoratu pridobi dodatne raziskovalne izkušnje in znanja ter omogoča tudi dodatno usposabljanje raziskovalcev. Obseg temeljnega podoktorskega projekta je 1700 letnih efektivnih ur raziskovalnega dela (1 FTE), obseg aplikativnega podoktorskega projekta pa je 1275 letnih efektivnih ur raziskovalnega dela (0,75 FTE) cenovne kategorije B. V razpisu je lahko predviden tudi manjši obseg podoktorskih projektov za prijavitelje s pedagoškimi obveznostmi.
(5) Obdobje trajanja projektov se določi v razpisu. Razpis lahko določa, da se projekti ali del projektov izvajajo kot mobilnostni projekti.
(6) Če je kandidat za podoktorski projekt izkoristil dopust iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo, pri čemer se za enega otroka upošteva eno leto, se čas po letu zagovora doktorata podaljša nad tri leta.
(sestava projektne skupine)
(1) Projekt izvaja projektna skupina, ki jo sestavljajo vodja projekta, raziskovalci in tehniški sodelavci. Mladi raziskovalci in doktorandi, ki se financirajo iz drugih virov, so na projektu evidentirani z nič efektivnimi urami raziskovalnega dela.
(2) Projekt lahko vodi le raziskovalec, ki izpolnjuje pogoje, določene v predpisu, ki ureja kriterije za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta (v nadaljnjem besedilu: pravilnik o pogojih za vodjo projekta). Vrednosti kvantitativnih ocen iz 35. člena tega pravilnika, ki jih mora dosegati vodja projektne skupine, so določene v metodologiji. Z razpisom so lahko določeni tudi podrobnejši kriteriji, ki temeljijo na kriterijih iz 33. člena tega pravilnika in jih mora vodja projektne skupine izpolnjevati, ter način dokazovanja izpolnjevanja teh kriterijev.
(spremembe sestave projektne skupine)
(1) Med izvajanjem projekta prijavitelj ali izvajalec v soglasju z vodjo projekta lahko spremeni, poveča ali zmanjša sestavo projektne skupine, pri čemer cilj in (so)financiranje ostaneta enaka. Obrazložitev za spremembo je navedena v vmesnem ali zaključnem poročilu, če je sprememba nastala v vmesnem obdobju izvajanja projekta.
(2) Prijavitelj lahko predlaga zamenjavo vodje projekta ob prenehanju delovnega razmerja, upokojitvi, smrti ali iz drugih pisno utemeljenih razlogov. O novem vodji s sklepom odloča direktor na predlog ZSA. Novi vodja mora izpolnjevati pogoje za vodjo raziskovalnega projekta, določene v pravilniku o pogojih za vodjo projekta.
(3) Če med izvajanjem projekta vodji projekta pri prijavitelju preneha delovno razmerje, RO, v kateri je vodja projekta na novo sklenil delovno razmerje, in ki je vpisana v Evidenco RO, na predlog vodje projekta postane nova sodelujoča RO pri izvedbi projekta s številom efektivnih ur raziskovalnega dela, kolikor jih je imel vodja projekta, in številom efektivnih ur raziskovalnega dela članov pri projektu projektne skupine, ki so sklenili delovno razmerje v sodelujoči organizaciji.
(4) Če po vložitvi prijave na razpis vodji projekta kot raziskovalcu pri prijavitelju preneha delovno razmerje in je projekt izbran, RO, v kateri je vodja projekta na novo sklenil delovno razmerje in ki je vpisana v Evidenco RO, na predlog vodje projekta postane sodelujoča organizacija pri izvedbi projekta z največ polovico efektivnih ur raziskovalnega dela za celotni projekt. Prijavitelj ostane matična RO.
(5) O predlogu vodje projekta glede nove sodelujoče organizacije pri izvedbi projekta iz tretjega in četrtega odstavka tega člena s sklepom odloči direktor na predlog ZSA. Vodja projekta mora predlogu priložiti dokument (pogodbo), v katerem se prijavitelj in sodelujoča organizacija v zvezi s projektom dogovorita o delitvi dela in sredstev ter o pravicah, obveznostih in odgovornostih obeh pogodbenih strank in vodje projekta. Preden ZSA sprejme predlog sklepa, preveri, ali nova sodelujoča organizacija izpolnjuje pogoje glede dostopa do raziskovalne infrastrukture, ki je potrebna za izvajanje projekta.
(proste raziskovalne kapacitete)
Vodja projekta in člani projektnih skupin morajo imeti za izvajanje projektov proste kapacitete glede efektivnih ur raziskovalnega dela (največja dopustna kapaciteta za polni delovni čas je 1700 efektivnih ur raziskovalnega dela na leto ali 1 FTE) in morajo biti zaposleni v tisti RO, ki izvaja projekt, ali imeti status zasebnega raziskovalca. Oba pogoja se preverita ob podpisu pogodbe. Ob podpisu pogodbe mora imeti vodja projekta najmanj 170 prostih efektivnih ur raziskovalnega dela (0,1 FTE) na letni ravni. Član projektne skupine (razen mladih raziskovalcev, upokojenih raziskovalcev in direktorjev JRZ) mora ob podpisu pogodbe imeti najmanj 17 prostih efektivnih ur raziskovalnega dela (0,01 FTE) na letni ravni.
(1) Temeljne projekte agencija financira do 100 odstotkov utemeljenih stroškov projekta.
(2) Aplikativne projekte agencija sofinancira do 75 odstotkov utemeljenih stroškov projekta. Prijavitelj aplikativnega projekta zagotovi, da najmanj 25 odstotkov utemeljenih stroškov projekta sofinancirajo drugi zainteresirani uporabniki. Prijavitelj aplikativnega projekta mora pred podpisom pogodbe z agencijo predložiti dokazila o sofinanciranju projekta (pogodba), in sicer za celotno obdobje izvajanja projekta glede na vrednost cene efektivnih ur raziskovalnega dela ob začetku financiranja.
(3) Če gospodarska družba prijavlja aplikativni projekt, ne potrebuje dokazila o sofinanciranju projekta drugih zainteresiranih uporabnikov, mora pa svoj delež sofinanciranja predvideti ob prijavi projekta ter ga izkazati na način, kot ga določi agencija.
(4) Če med izvajanjem projekta drugi zainteresirani uporabniki znižajo sofinanciranje izvajanja projekta, o tem, ali bo agencija nadaljevala s sofinanciranjem projekta, s sklepom odloči direktor na predlog ZSA.
(5) Projektov ne morejo sofinancirati RO, vpisane v Evidenco RO, razen gospodarskih družb.
(utemeljeni stroški projekta)
Podlaga za določitev obsega sredstev za izvedbo projektov je opredeljena z uredbo o normativih in standardih ob upoštevanju omejitev iz 87. člena tega pravilnika.
(1) Na razpis se lahko prijavi pravna ali fizična oseba, ki je vpisana v Evidenco RO ter izpolnjuje pogoje, predpisane z zakonom, in ki ureja raziskovalno dejavnost s tem pravilnikom in pravilnikom o pogojih za vodjo projekta. Vodja projekta se na posamezni razpis lahko prijavi samo z enim predlogom projekta.
(2) Na razpisu lahko kot vodje projektov sodelujejo le tisti raziskovalci, ki so eno leto po datumu za oddajo prijave za prvo fazo razpisa vodje največ enega projekta (ciljni raziskovalni programi (CRP) in projekti iz 139. in 146. člena tega pravilnika ter nov projekt se ne štejejo, prav tako se ne štejejo projekti iz 145. člena tega pravilnika, ki se sofinancirajo v obsegu, manjšem od 50.000 EUR letno).
(3) Na razpis se kot vodja projekta ne more prijaviti raziskovalec, katerega projekt je na predhodnem razpisu v okviru prve faze ocenjevanja prejel manjše število točk od točk, ki določajo skupni mejni prag vsote vseh ocen, kot ga določa 99. člen tega pravilnika. Prag je določen v metodologiji in razpisu.
(4) Na razpis se kot vodja projekta ne more prijaviti raziskovalec, ki je v zadnjih treh letih pred letom začetka razpisa prejel negativno oceno zaključnega poročila za projekt.
(5) Raziskovalec, ki je že izvajal podoktorski projekt, ne more več prijaviti podoktorskega projekta.
(6) Kandidat za mladega doktorja je tisti raziskovalec, pri katerem je na dan izteka roka za oddajo prijav na poziv poteklo največ deset let po letu zagovora njegovega prvega doktorata. Raziskovalec, ki je že izvajal projekt kot mladi doktor, ne more več prijaviti projekta kot mladi doktor.
(postopek ocenjevanja prijav)
(1) Postopek ocenjevanja prijav praviloma poteka v dveh fazah. Prijavitelji ob prijavi na razpis oddajo kratko prijavo. Pri številu prijav, ki bi glede na razpoložljiva sredstva in število recenzentov, potrebnih za izvedbo ocenjevanja razširjenih prijav, omogočalo izvedbo enofaznega postopka ocenjevanja, lahko direktor s sklepom odloči, da se postopek ocenjevanja izvede v eni fazi, in sicer v skladu z določbami tega pravilnika, ki veljajo za ocenjevanje prijav v drugi fazi. V tem primeru agencija pozove vse prijavitelje, da v 45 dneh od poziva oddajo razširjeno prijavo.
(2) V razpisu se določi, katere vrste projektov se lahko prijavijo na razpis. V prijavi prijavitelji navedejo, za katero vrsto projekta iz 83. člena tega pravilnika kandidirajo.
(pogoji za prijavo projektov članov programskih skupin)
(1) Pred objavo razpisa za (so)financiranje projektov agencija obvesti vodje raziskovalnih programov o možnosti prijave omejenega števila predlogov projektov na razpis. Prijava omejenega števila prijav je možna za vodje raziskovalnih projektov, ki so vodje ali člani projektnih skupin, katerim se v enem letu od končanega predhodnega razpisa za projekte konča (so)financiranje enega ali več projektov (temeljnih oziroma aplikativnih). V obdobje izvajanja se ne šteje obdobje podaljšanja roka za izvedbo projekta brez dodatnega (so)financiranja z namenom podaljšanja obdobja nastajanja upravičenih stroškov projektov.
(2) Če člani raziskovalnega programa kot vodje projektov na razpis prijavijo največ en projekt več, kot je število temeljnih oziroma aplikativnih projektov (brez upoštevanja podoktorskih projektov), katerih (so)financiranje je končano, se v izvedbi razpisa v dveh fazah njihove prijave neposredno uvrstijo v drugo fazo razpisa. Vodja raziskovalnega programa in izvajalci raziskovalnega programa se sporazumno odločijo o prijavitelju in vodjih raziskovalnih projektov.
(3) Če člani raziskovalnega programa oddajo večje število prijav projektov, kot je določeno v prejšnjem odstavku tega člena, se v primeru izvedbe razpisa v dveh fazah vse te prijave, enako kot vse druge, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, najprej ocenijo v prvi fazi.
(1) Ocenjevanje vodi občasno strokovno telo, pristojno za ocenjevanje projektov, v katerega sestavi sta najmanj dva člana za vsako vedo (v nadaljnjem besedilu: strokovno telo). Strokovno telo ima v celotni fazi ocenjevanja funkcijo poročevalca (rapporteurja), v okviru katere izvaja naslednje naloge:
– pregled usklajenih poročil oziroma posamičnih poročil recenzentov, kadar so ti neusklajeni glede nedoslednosti ocen in utemeljitev glede na določila metodologije;
– poročanje panelu o usklajenih poročilih oziroma pri posamičnih poročilih recenzentov, kadar so ti neusklajeni o posameznih predlogih projektov.
(2) Strokovno telo imenuje recenzente za ocenjevanje prijav. Pri imenovanju recenzentov upošteva enakomerno zastopanost in uravnoteženost recenzentov iz posameznih znanstvenih ved glede na specifične značilnosti raziskovanja znotraj znanstvenih ved.
(ocenjevanje in usklajena poročila recenzentov)
(1) Recenzentu se posreduje v ocenjevanje prijava s potrebno razpisno dokumentacijo za delo recenzenta. Minimalna ocena, določena z mejnim pragom vsote ocen, ki jo mora dosegati projekt, je določena v metodologiji. Recenzenti so ob prejemu prijave obveščeni o minimalni oceni.
(2) Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalne obrazce, ki vsebujejo številčne in opisne ocene po posameznih kazalnikih – individualno poročilo.
(3) Recenzent – poročevalec koordinira pripravo usklajenega poročila. Informacijski sistem združi individualna poročila in recenzentom omogoči dostop do združenega delovnega poročila. Recenzent – poročevalec slogovno in vsebinsko uredi združeno delovno poročilo ter uskladi skupno oceno za vsak kriterij. Če recenzenti dosežejo soglasje, podpišejo združeno delovno poročilo, ki tako postane usklajeno poročilo.
(4) Poročilo se šteje za usklajeno, če soglasje dosežeta najmanj dva recenzenta.
(5) Če se recenzenti ne uskladijo, se v nadaljnjem postopku obravnavajo posamična poročila recenzentov.
(6) Po potrditvi usklajenega poročila posamična poročila recenzentov pridobijo status dokumenta »delovna verzija« in niso predmet obravnave v nadaljevanju postopka izbora po tem pravilniku niti niso predmet ugovornih postopkov po tem pravilniku in sodnih postopkov.
(1) V dvofaznem postopku se oblikujeta panela za prvo in drugo fazo postopka ocenjevanja prijav.
(2) Panel sestavljajo člani strokovnega telesa in tuji recenzenti, ki jih je najmanj toliko kot članov strokovnega telesa. Člani panela iz vrst tujih recenzentov so izbrani tako, da glede na svojo strokovno usposobljenost lahko presojajo prijave na raziskovalnih področjih. Člane panela iz vrst recenzentov na predlog strokovnega telesa imenuje direktor. Na panelu kot opazovalec sodeluje tudi predstavnik ustreznega ZSV, ki ga izmed sebe določijo člani tega sveta.
(3) Delovanje panela se uredi s pravili agencije.
Prijave za projekte pregleda član ustreznega ZSV, ki je zadolžen za področje prijave. Če v prijavi ni navedeno ustrezno znanstveno področje, član ZSV predlaga prerazporeditev na drugo ustrezno področje. Član ZSV v obrazložitvi upošteva predvsem v OECD določena (SCI-Expanded, SSCI) področja objav vodje projekta in vsebino prijave. Če je član ZSV prijavljen kot vodja projekta v okviru potekajočega razpisa ali je v ožjem sorodstvenem razmerju z vodjo projekta, ki sodeluje v okviru potekajočega razpisa, predlog prerazporeditve opravi drug član ZSV na predlog predsednika ZSV. Samo, če se član ZSV s področja, na katero je predlagana prerazporeditev, s predlogom strinja, agencija ta predlog posreduje strokovnemu telesu v odločitev.
(ocenjevanje prijav – prva faza)
(1) V okviru dvofaznega postopka v prvi fazi dva tuja recenzenta ocenjujeta kratko prijavo po postopku iz 93. člena tega pravilnika. Strokovno telo razdeli prijave za ocenjevanje v skupine glede na vsebino predloga.
(2) Strokovno telo pri imenovanju recenzentov za področje interdisciplinarnosti upošteva, da prvi izmed dveh recenzentov pokriva primarno področje interdisciplinarnosti, povezano z vsebino predloga projekta, drugi pa sekundarno področje, navedeno v prijavni vlogi.
(3) Rezultat panelne razprave je razvrstitev projektov znotraj posameznih vrst projektov in področij.
(4) Na podlagi pregleda prijave, usklajenega poročila oziroma posamičnih poročil recenzentov v primeru neusklajenega poročila in razprave panel odloči o uvrstitvi prijave v drugo fazo ocenjevalnega postopka, tako da razdeli prijave v dve skupini: A (prijava izpolnjuje kriterije za uvrstitev v drugo fazo) in B (prijava ne izpolnjuje kriterijev za uvrstitev v drugo fazo ocenjevanja). Prijave, uvrščene v skupino A, se uvrsti v drugo fazo ocenjevalnega postopka, prijave, ki so uvrščene v skupino B, se s kratko strokovno obrazložitvijo zavrnejo. Obrazložitev zapiše član panela – poročevalec.
(5) Pri razporeditvi prijav v skupini A in B panel upošteva usklajeno oceno recenzentov oziroma oceno panela v primeru neusklajenega poročila recenzentov ter kapacitete področij in druge prioritete ter obvezne deleže posameznih tipov projektov, ki jih določa razpis.
(6) Če se recenzenta ne uskladita, panel določi oceno projekta kot povprečno oceno. Panel posebej obravnava predloge projektov, pri katerih se ocene recenzentov bistveno razlikujejo, in se odloči, ali povprečje dveh ocen dejansko odraža kakovost predlaganega projekta. Če povprečje dveh ocen ne odraža kakovosti projekta, panel lahko izloči eno oceno. Panel obravnava tiste predloge projektov, pri katerih se oceni recenzentov razlikujeta za več kot dve točki.
(7) V drugo fazo ocenjevalnega postopka se na posameznih področjih uvrsti predvidoma dvakrat toliko prijav, kot je kapaciteta področij. Poleg prijaviteljev, ki so v skladu z 91. členom tega pravilnika neposredno uvrščeni v drugo fazo razpisa, se na posameznem raziskovalnem področju uvrsti vsaj še polovica ocenjenih projektov v primerjavi z neposredno uvrščenimi, med katerimi morata biti najmanj en temeljni in en aplikativni projekt na področje.
(8) ZSA obravnava seznam prijav, uvrščenih v skupino A, ki ga predlaga panel, in ga lahko dopolni na podlagi v razpisu določenih kriterijev in meril ter pri tem upošteva priporočila panela, razmerje med tipi projektov znotraj ved na podlagi v razpisu določenih kriterijev in meril ter razpoložljive zmogljivosti področij. ZSA sprejme sklep o uvrstitvi prijav za ocenjevanje s seznamom prijav.
(ocenjevanje recenzentov – druga faza)
(1) Agencija po izvedeni prvi fazi postopka pozove prijavitelje, ki so uvrščeni v skupino A, da oddajo razširjeno prijavo v treh tednih od poziva.
(2) Prijavo v drugi fazi ocenjujejo najmanj trije tuji recenzenti po postopku iz 93. člena tega pravilnika.
(3) Strokovno telo razdeli prijave za ocenjevanje v smiselne skupine glede na vsebino predloga.
(4) Strokovno telo pri imenovanju recenzentov za področje interdisciplinarnosti upošteva, da dva izmed treh recenzentov pokrivata primarno področje interdisciplinarnosti, povezano z vsebino predloga projekta, eden pa sekundarno področje, navedeno v prijavi.
(izbor projektov na panelu – druga faza)
(1) V okviru dvofaznega postopka v drugi fazi trije tuji recenzenti ocenjujejo kratko prijavo po postopku iz 93. člena tega pravilnika.
(2) Agencija posreduje prijaviteljem usklajena poročila oziroma posamična poročila recenzentov v primeru neusklajenega poročila. Prijavitelji lahko podajo odziv na poročilo.
(3) Panel obravnava usklajena poročila oziroma posamična poročila recenzentov v primeru neusklajenega poročila in odzive prijaviteljev.
(4) Pri razporejanju projektov panel upošteva usklajeno oceno recenzentov oziroma oceno panela v primeru neusklajenega poročila recenzentov ter kapacitete področij in druge prioritete ter obvezne deleže posameznih tipov projektov, ki jih določa razpis. V primeru enakega števila točk dveh ali več prijav, panel pri odločitvi upošteva usklajene ocene recenzentov, prijave projektov in odzive prijaviteljev. Svojo odločitev obrazloži.
(5) V primeru neusklajenega poročila panel določi oceno projekta kot povprečno oceno. Panel posebej obravnava predloge projektov, pri katerih se ocene recenzentov bistveno razlikujejo, in se odloči, ali povprečje treh ocen dejansko odraža kakovost predlaganega projekta. Če povprečje treh ocen ne odraža kakovosti projekta, panel lahko izloči največ eno oceno in izračuna novo povprečje brez izločene ocene. Panel obravnava tiste predloge projektov, pri katerih ena ocena odstopa najmanj za dve točki od povprečja ocen. V primeru enakega števila točk dveh ali več prijav panel pri odločitvi upošteva ocene recenzentov, prijave projektov in odzive prijaviteljev. Panel svojo odločitev obrazloži.
(6) Predlog razvrstitve prijav za (so)financiranje projektov se sprejme z večinsko odločitvijo in pisno obrazložitvijo ocen.
(7) Glede na finančna sredstva, predvidena v razpisu, in glede na prioritete, določene v razpisu, panel predlaga prijave, ki naj se financirajo kot manjši projekti (100.000 EUR), večji projekti (200.000 EUR) ali v zmanjšani vrednosti (50.000 EUR).
(8) Rezultat panelne razprave je predlog razvrstitve prijav za (so)financiranje projektov (v nadaljnjem besedilu: predlog prednostnega seznama prijav), ki se glede na ocene pripravi za vsako znanstveno vedo in za projekte na področju interdisciplinarnih raziskav posebej po področjih v okviru vede.
(9) Predlog prednostnega seznama prijav sprejme panel z večinsko odločitvijo in pripravi poročilo.
(10) ZSA obravnava predlog prednostnega seznama prijav, ki ga je sprejel panel, in ga lahko dopolni na podlagi v razpisu določenih kriterijev in meril ter pri tem upošteva priporočila panela, razmerje med tipi projektov znotraj ved na podlagi v razpisu določenih kriterijev in meril ter razpoložljive zmogljivosti področij. Pri večjih projektih ZSA določi najnižjo dopustno oceno za izbor. ZSA sprejme predlog sklepa o izboru prijav.
(elementi ocenjevanja temeljnih projektov)
(1) Recenzenti za ocenjevanje temeljnih projektov uporabijo kriterije, navedene v tabeli 7.2.1.
Tabela 7.2.1: Kriteriji za ocenjevanje temeljnih projektov in največje število točk za posamezni kriterij.
Št. kriterija iz priloge 2 | Kriterij | Največje št. točk |
1 | Znanstvena odličnost raziskovalcev | 5 |
4 | Znanstvena, tehnološka oziroma inovacijska odličnost | 5 |
6 | Kakovost in učinkovitost izvedbe in upravljanja | 5 |
| Skupaj | 15 |
(2) Za ocenjevanje vodje projekta in projektne skupine se po kriteriju Znanstvene odličnosti raziskovalcev uporabljajo naslednji kazalniki:
– Izjemni dosežki (kazalnik 1.3.);
– Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja (kazalnik 1.7.);
– Sposobnost priprave predloga raziskave in vodenja raziskav (kazalnik 1.11.).
(3) Za ocenjevanje znanstvene kakovosti prijave se po kriteriju Znanstvene, tehnološke oziroma inovacijske odličnosti uporabljajo naslednji kazalniki:
– Ustreznost naslavljanja pomembnih raziskovalnih izzivov (kazalnik 4.1.);
– Ambicioznost in izjemnost ciljev (na primer nove metode in pristopi k razvoju področij) (kazalnik 4.2.);
– Jasnost koncepta, vključno z interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost ciljev (kazalnik 4.3.);
– Primernost predlagane metodologije raziskave za doseganje ciljev (kazalnik 4.5.).
(4) Za ocenjevanje prijave se po kriteriju Kakovosti in učinkovitosti izvedbe in upravljanja uporabljata naslednja kazalnika:
– Primernost in učinkovitost delovnega načrta, vključno z ustreznostjo dodeljevanja nalog in razporeditvijo sredstev (kazalnik 6.2.);
– Izvedljivost znanstvenega pristopa (kazalnik 6.3.).
(5) Če posamezna prijava ne doseže mejnega praga, ki za posamezen kriterij iz prvega odstavka tega člena predstavlja tri točke, ali skupnega mejnega praga vsote vseh treh ocen, to je deset točk, se ne more uvrstiti v drugo fazo razpisa ali izbor za (so)financiranje.
(elementi ocenjevanja aplikativnih projektov)
(1) Recenzenti za ocenjevanje aplikativnih projektov uporabijo kriterije, navedene v tabeli 7.2.2.
Tabela 7.2.2: Kriteriji za ocenjevanje aplikativnih projektov in največje število točk za posamezni kriterij.
Št. kriterija iz priloge 2 | Kriterij | Največje št. točk |
1 | Znanstvena odličnost raziskovalcev | 5 |
4 | Znanstvena, tehnološka oziroma inovacijska odličnost | 5 |
5 | Potencialni vpliv zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav | 5 |
6 | Kakovost in učinkovitost izvedbe in upravljanja | 5 |
| Skupaj | 20 |
(2) Za ocenjevanje vodje projekta in projektne skupine se po kriteriju Znanstvene odličnosti raziskovalcev uporabljajo naslednji kazalniki:
– Izjemni dosežki (kazalnik 1.3.);
– Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja (kazalnik 1.7.);
– Sposobnost priprave predloga raziskav in vodenja raziskav (kazalnik 1.11.).
(3) Za ocenjevanje raziskovalne kakovosti prijave se po kriteriju Znanstvene, tehnološke oziroma inovacijske odličnosti uporabljajo naslednji kazalniki:
– Jasnost koncepta, vključno z interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost ciljev (kazalnik 4.3.);
– Primernost predlagane metodologije raziskave za doseganje ciljev (kazalnik 4.5.);
– Ambicioznost, inovacijski potencial in izjemnost projekta (na primer preseganje obstoječih znanj, novi koncepti in pristopi) (kazalnik 4.8.).
(4) Za ocenjevanje potencialnega vpliva prijave se po kriteriju Potencialnih vplivov zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav uporabljajo naslednji kazalniki:
– Krepitev konkurenčnosti in rasti podjetij z razvijanjem inovacij, ki sledijo potrebam evropskih in svetovnih trgov (kazalnik 5.2.);
– Vsi drugi okoljski in družbeno pomembni vplivi, vključno z vplivi na kulturni razvoj (ki niso vključeni v preostale kazalnike) (kazalnik 5.3.);
– Učinkovitost predlaganih ukrepov za izkoriščanje in razširjanje rezultatov projekta (vključno z upravljanjem pravic intelektualne lastnine), javno predstavljanje (popularizacija) projekta in obvladovanje raziskovalnih podatkov (kazalnik 5.5.);
– Pričakovani učinki projekta (kazalnik 5.6.);
– Krepitev inovativnosti in vključevanje novih znanj (kazalnik 5.8.).
(5) Za ocenjevanje prijave se po kriteriju Kakovosti in učinkovitosti izvedbe in upravljanja uporabljajo naslednji kazalniki:
– Primernost in učinkovitost delovnega načrta, vključno z ustreznostjo dodeljevanja nalog in razporeditvijo sredstev (kazalnik 6.2.);
– Ustreznost projektnih partnerjev in projektne skupine (kazalnik 6.4.);
– Ustreznost upravljanja ob upoštevanju tveganj oziroma preseganju obstoječih znanj (kazalnik 6.12.).
(6) Če posamezna prijava ne doseže mejnega praga, ki za posamezen kriterij iz prvega odstavka tega člena predstavlja tri točke, ali skupnega mejnega praga vsote vseh štirih ocen, to je 12 točk, se ne more uvrstiti v drugo fazo razpisa ali v izbor za (so)financiranje.
(1) Agencija in ZSV spremljajo in nadzorujejo izvajanje projektov v vseh fazah njihovega poteka na podlagi vmesnih in zaključnih poročil o delu ter poročil o porabljenih sredstvih. Agencija lahko izvaja nadzor nad izvajanjem projektov tudi z obiski na RO, ki projekte izvajajo.
(2) Če ZSV negativno oceni vmesno poročilo projekta (temeljnega, aplikativnega ali podoktorskega), svojo oceno obrazloži. Agencija o tem obvesti matično RO in vodjo projekta. Če ZSV negativno oceni zaključno poročilo projekta in to potrdi še ZSA, mora RO vrniti 10 odstotkov vseh izplačanih sredstev. ZSA lahko negativno zaključno poročilo vrne v ponovno ocenjevanje ZSV. Na podlagi predloga sklepa ZSA direktor sprejme obrazloženi sklep.
(3) Matična RO za aplikativne projekte k vmesnim in zaključnim poročilom priloži oceno sofinancerja z vsebinsko obrazložitvijo učinkov rezultatov projekta. Agencija lahko zahteva od matične RO, ki je nosilka aplikativnega projekta, poročilo sofinancerja o gospodarskih in drugih učinkih uporabe rezultatov še pet let po končanem projektu.
(vsebina vmesnega poročanja)
Vmesno poročilo o rezultatih izvedenega raziskovalnega projekta poleg naslova projekta, imena oziroma naziva in sedeža prijavitelja, imena in priimka vodje projekta in številke pogodbe vsebuje tudi kratko vsebinsko poročilo in dokazila o izpolnitvi prevzetih obveznosti. V poročilu se navedejo:
– cilji projekta;
– uresničitev predloženega programa dela oziroma ciljev;
– izkoriščanje dobljenih rezultatov;
– utemeljitev morebitnih sprememb programa dela pri projektu;
– obrazložitev sprememb projektnih skupin;
– mednarodno sodelovanje;
– raziskovalni in drugi rezultati;
– samoevalvacijska ocena učinkov odprtodostopnih objav recenziranih znanstvenih člankov, ki se nanašajo na raziskovalne rezultate.
(vsebina zaključnega poročila)
(1) Zaključno poročilo o rezultatih izvedenega projekta poleg naslova projekta, imena oziroma naziva in sedeža prijavitelja, imena in priimka vodje projekta ter številke pogodbe vsebuje tudi:
– cilje projekta;
– uresničitev predloženega programa dela oziroma ciljev;
– obrazložitev sprememb projektnih skupin, če se zgodijo v zadnjem letu izvajanja projekta;
– izkoriščanje dobljenih rezultatov;
– mednarodno sodelovanje;
– raziskovalne in druge rezultate;
– samoevalvacijsko oceno o učinkih odprtodostopnih objav recenziranih znanstvenih člankov, ki se nanašajo na raziskovalne rezultate.
(2) Poleg zaključnega poročila iz prejšnjega odstavka tega člena RO priloži še poročilo sofinancerja ter zbirno poročilo in dokazila o izpolnitvi prevzetih obveznosti za vsa leta trajanja projekta.
(podaljšanje roka za zaključek izvajanja projekta)
RO lahko zaprosi za podaljšanje roka zaključka izvajanja projekta za dobo do enega leta in navede vzroke za zamudo. Do konca podaljšanega obdobja izvajanja projekta je mogoče porabiti že dodeljena sredstva za upravičene stroške izvajanja projekta. RO ni upravičena do dodatnega (so)financiranja pri podaljšanju obdobja izvajanja projekta. Odločitev s sklepom sprejme direktor na predlog ZSA.
(objava rezultatov projekta)
Člani projektne skupine so pri objavi rezultatov oziroma vseh drugih oblikah javnega predstavljanja projekta dolžni navesti afiliacijo RO in naslednje besedilo, ki glasi:
– v slovenskem jeziku:
»Projekt (naslov projekta, št. …) je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.«;
– v angleškem jeziku:
»The authors acknowledge the project (naslov, ID ...) was finacially supported by the Slovenian Research Agency.«.
7.3 Mladi raziskovalci
(1) Agencija financira usposabljanje mladih raziskovalcev v RO z namenom, da se:
– obnovita raziskovalni in raziskovalno-pedagoški kader v RO;
– poveča raziskovalna zmogljivost skupin za izvajanje raziskovalnih programov ter temeljnih in aplikativnih projektov;
– poveča kadrovski potencial za potrebe drugih uporabnikov iz javnega in zasebnega sektorja.
(2) Agencija usposabljanje mladih raziskovalcev izvaja z izbiro programskih skupin, ki avtonomno izberejo mentorje in kandidate za mlade raziskovalce.
7.3.1 Mentorji
Agencija objavi poziv za dodelitev mentorskih mest raziskovalnim programom. Na poziv se lahko prijavi matična RO raziskovalnega programa, ki ima statusno obliko zavoda. Za eno programsko skupino je dovoljena ena prijava.
(število mentorskih mest na programsko skupino)
(1) Število mentorskih mest na programsko skupino se določi glede na oceno kakovosti programa, velikosti programske skupine (letni obseg v FTE) in tipa RO, ki izvaja raziskovalni program, ter glede na število razpisanih mest na vedo.
(2) Ocena kakovosti raziskovalnega programa je določena s skupno oceno zadnjega ocenjevanja raziskovalnega programa. Raziskovalni programi so po kakovosti glede na skupno oceno razvrščeni v štiri skupine: A, B, C in D. V skupini A so raziskovalni programi z najvišjimi skupnimi ocenami. Razpon števila točk skupne ocene za posamezno skupino je določen v metodologiji.
(3) Z namenom dodelitve mentorskih mest se matične RO, ki izvajajo raziskovalne programe, delijo v dve skupini, in sicer:
– visokošolske zavode oziroma univerze in RO, ki so klinične bolnišnice z izvajanjem zdravstvene dejavnosti na tercialni ravni, ter
– druge RO.
(4) Način določitve števila mentorskih mest po raziskovalnih programih se uredi v metodologiji. Izračun se opravi za vse raziskovalne programe, katerih matična RO ima statusno obliko zavoda. Občasno strokovno telo pri določitvi mentorskih mest za obravnavano leto upošteva tudi zaokroževanja na raziskovalnih področjih in odločitve o dodelitvi mentorskih mest na programskih skupinah v preteklih letih. Pri upoštevanju odločitev o dodeljenih mentorskih mestih programskim skupinam se enako upoštevajo raziskovalni programi, ki so se v preteklih letih prijavili na poziv in jim mentorsko mesto ni bilo dodeljeno, ter raziskovalni programi, ki se na poziv niso prijavili. Občasno strokovno telo pripravi predlog števila mentorskih mest na posamezno programsko skupino za obravnavo na ZSA.
(5) ZSA lahko doda do pet odstotkov mentorskih mest, če je bilo v postopku dodelitve mentorskih mest raziskovalnim programom po raziskovalnih področjih ugotovljeno, da so raziskovalni programi po kriterijih, ki so navedeni v tem pravilniku, enakovredni, kvota na raziskovalno področje pa ne omogoča dodelitve mentorskih mest vsem raziskovalnim programom. Dodatno dodeljena mentorska mesta na raziskovalno področje se v naslednjem letu odštejejo od kvote mentorskih mest na raziskovalno področje.
(6) Če je na raziskovalno področje dodeljenih več mentorskih mest, kot jih je mogoče dodeliti raziskovalnim programom (ni dovolj prijav na raziskovalno področje), se mentorsko mesto oziroma mesta dodeli raziskovalnim področjem, na katerih je bilo zaokroževanje na raziskovalno področje navzdol največje po padajočem vrstnem redu.
(7) O številu mentorskih mest s sklepom odloči direktor na predlog ZSA.
(1) Agencija na podlagi opredeljenega števila mentorskih mest na programske skupine agencija pozove RO, da skupaj z vodji programov do roka, določenega v pozivu, sporočijo imena kandidatov za mentorje, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– najnižjo dopustno oceno, ki je na podlagi kvantitativnih ocen iz 35. člena tega pravilnika določena v metodologiji;
– so v delovnem razmerju v RO s statusno obliko zavoda, ki sodeluje pri izvajanju raziskovalnega programa, in so člani programske skupine;
– so od njihovega zagovora doktorata minila najmanj štiri leta (upošteva se leto zagovora doktorata);
– izpolnjujejo pogoje za vodjo temeljnega ali aplikativnega projekta.
(2) Če RO do roka iz prvega odstavka tega člena agenciji ne sporoči imen kandidatov za mentorje, programska skupina izgubi možnost financiranja usposabljanja mladih raziskovalcev.
(1) Mentor ne more usposabljati več kot tri mlade raziskovalce hkrati. V kvoto mladih raziskovalcev se ne štejejo tisti, ki jim status mladega raziskovalca miruje zaradi dopusta iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo ali so ga že izkoristili med statusom mladega raziskovalca v trajanju najmanj šest mesecev. Kvoto mladih raziskovalcev v usposabljanju pri posameznem mentorju agencija preveri ob podpisu pogodbe.
(2) Raziskovalec lahko postane mentor največ vsako drugo leto. V posamezni RO mora biti med mentorji najmanj 25 odstotkov mlajših mentorjev.
(3) Kandidat za mlajšega mentorja je tisti raziskovalec, pri katerem je na dan izteka roka za oddajo prijav na poziv poteklo največ deset let po letu zagovora njegovega doktorata in največ petnajst let po letu zagovora diplome, dosežene po študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004, oziroma od zagovora diplome druge stopnje.
(4) Če je kandidat za mlajšega mentorja izkoristil dopust iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo v trajanju več kot šest mesecev, se čas po letu zagovora doktorata oziroma čas po letu zagovora diplome, dosežene po študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004, oziroma po letu zagovora diplome druge stopnje, določen v tretjem odstavku tega člena, podaljša za eno leto.
(5) Če RO ne more predlagati ustreznega števila mlajših mentorjev, o potrditvi izbranih mentorjev s sklepom odloči direktor na predlog ZSA.
(6) Če se program izvaja na več RO, mora biti razpored mentorjev v obdobju financiranja raziskovalnega programa po RO sorazmeren s sredstvi programa na teh RO ali v skladu s pisnim dogovorom, ki ga podpišejo vodja raziskovalnega programa in zakoniti zastopniki vseh RO, ki sodelujejo pri izvajanju raziskovalnega programa in imajo statusno obliko zavoda.
RO lahko najpozneje do 30. junija predlaga prenos dodeljenih mentorskih mest med raziskovalnimi programi v okviru vede. Prenos mentorskih mest se lahko izvede znotraj RO ali med dvema RO. Predlog podpišejo obe vodji raziskovalnih programov in zakoniti zastopnik RO oziroma v primeru zamenjave med dvema RO zakonita zastopnika obeh RO. O predlogu odloči direktor s sklepom. Agencija spremembo ustrezno upošteva na ravni programskih skupin in raziskovalnih področij pri naslednjem pozivu na način, ki je podrobneje opredeljen v metodologiji.
7.3.2 Usposabljanje mladih raziskovalcev
(razpisi za kandidate za mlade raziskovalce)
RO izberejo kandidate za mlade raziskovalce v skladu s predpisi, ki urejajo zaposlovanje v javnem sektorju, svojimi internimi splošnimi akti, pogoji, ki jih določa ta pravilnik, in v soglasju z izbranimi mentorji.
(pogoji za kandidate za mlade raziskovalce)
(1) Kandidat za mladega raziskovalca mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– ima najmanj univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri, doseženo po študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004, in povprečno oceno vseh izpitov in vaj (brez diplome) najmanj 8,00 ter izpolnjuje pogoje za vpis na podiplomski študij tretje stopnje, ali
– ima izobrazbo, doseženo po študijskem programu druge stopnje ustrezne smeri, sprejetem v Republiki Sloveniji po 11. juniju 2004, in povprečno oceno vseh izpitov in vaj na študijskem programu prve stopnje in študijskem programu druge stopnje najmanj 8,00 (upošteva se tudi ocena diplomskega in magistrskega dela) ali
– ima magisterij, dosežen po magistrskem študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004, ali
– ima glede na prvo, drugo in tretjo alinejo primerljivo izobrazbo, doseženo na univerzah v tujini, in
– starost do vključno 28 let (upošteva se letnica rojstva); starostna meja se dvigne nad 28 let, če je mladi raziskovalec brez finančne podpore že opravil eno oziroma dve leti podiplomskega študija tretje stopnje, in sicer se za vsak opravljen letnik doda eno leto.
(2) Če se kandidat za mladega raziskovalca ob sklenitvi pogodbe vpisuje v drugi oziroma tretji letnik študijskega programa tretje stopnje, povprečna ocena dodiplomskega študija po študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004, oziroma povprečna ocena vseh izpitov in vaj študijskega programa prve stopnje in študijskega programa druge stopnje ni pomembna. Če ima kandidat opravljen magisterij, dosežen po magistrskem študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004, povprečna ocena dodiplomskega študija ni pomembna.
(3) Če je kandidat za mladega raziskovalca izkoristil dopust iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo v trajanju najmanj šestih mesecev, pri čemer se za enega otroka upošteva eno leto, se starostna meja dvigne nad 28 let. Enako velja za daljšo, najmanj šestmesečno dokumentirano bolezensko odsotnost kandidata.
(4) Agencija ne financira kandidatov za mlade raziskovalce, ki se ob podpisu pogodbe vpisujejo v dodatno leto študijskega programa tretje stopnje oziroma so navedeni status že izkoristili, kandidatov, ki so prek agencije že bili financirani v programu mladih raziskovalcev, in kandidatov, ki že imajo opravljen doktorat znanosti.
(ocenjevanje kandidatov za mlade raziskovalce)
(1) Kriteriji in kazalniki za ocenjevanje iz 33. člena tega pravilnika in priloge 2 se za ocenjevanje mladih raziskovalcev ne uporabljajo. Merila za ocenjevanje kandidatov za mlade raziskovalce so:
– povprečna ocena vseh izpitov in vaj (brez diplome) na univerzitetnem študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004, oziroma na študijskem programu prve stopnje in študijskem programu druge stopnje; opravljenih mora biti najmanj 80 odstotkov vseh izpitov in vaj;
– že zaključen magisterij, dosežen po magistrskem študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004;
– vpis v študijski program tretje stopnje;
– prejete nagrade oziroma priznanja;
– objavljeni članki;
– sodelovanje pri raziskovalnem delu;
– ocena razgovora s kandidatom.
(2) Vrednotenje meril določi RO.
(izbor kandidatov za mlade raziskovalce)
(1) RO izbiro kandidatov za mlade raziskovalce opravijo do konca avgusta tekočega leta in do 1. septembra sporočijo imena izbranih mladih raziskovalcev. RO agenciji pošljejo izjave, da so bili kandidati izbrani v skladu z določbo 112. člena tega pravilnika.
(2) Če RO do 1. septembra tekočega leta agenciji ne sporočijo imen kandidatov za mlade raziskovalce, mentorji izgubijo možnost financiranja usposabljanja mladih raziskovalcev, pridobljeno na podlagi poziva.
(3) Če RO agenciji pravočasno sporoči ime kandidata za mladega raziskovalca, pa le-ta odstopi od mesta mladega raziskovalca, preden se usposabljanje začne izvajati, lahko RO naknadno, vendar najpozneje do konca tekočega leta sporoči ime novega kandidata, ki je bil prav tako izbran v skladu z določbami 112. člena tega pravilnika.
(financiranje usposabljanja)
(1) Agencija financira usposabljanje mladih raziskovalcev do doktorata znanosti, in sicer:
– največ štiri leta, če so vpisali študijski program tretje stopnje;
– največ tri leta, če so vpisali študijski program tretje stopnje na medicini. Če mladi raziskovalec po tem roku ni pridobil statusa specializanta, mu agencija še eno leto financira usposabljanje na študijskem programu tretje stopnje.
(2) Kategorija cene efektivne ure raziskovalnega dela za mladega raziskovalca se določi na podlagi kategorije cene efektivne ure raziskovalnega dela programske skupine mentorja. Tako določena kategorija cene efektivne ure raziskovalnega dela velja za celotno obdobje usposabljanja.
(3) Agencija skrajša dobo financiranja, navedeno v prvem odstavku tega člena, za eno leto, če je mladi raziskovalec ob podpisu pogodbe vpisan v drugi letnik študijskega programa tretje stopnje, in za dve leti, če je vpisan v tretji letnik študijskega programa tretje stopnje.
(4) RO pošlje dokazilo o uspešnem zaključku usposabljanja v roku enega leta po koncu financiranja oziroma v roku dveh let, če je mladi raziskovalec s področja medicine, ki po izteku odobrene dobe financiranja pridobi status pripravnika, specializanta.
(dokumentacija o usposabljanju)
(1) RO pred podpisom pogodbe, vendar najpozneje do 20. septembra pošlje agenciji naslednjo dokumentacijo:
– okvirni program raziskovalnega usposabljanja;
– dokazilo o opravljeni diplomi, doseženi po študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004, ali dokazilo o opravljenem študijskem programu prve stopnje in študijskem programu druge stopnje, oziroma potrdilo o zagovoru magisterija, doseženega po magistrskem študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004, in
– prilogo k diplomi oziroma prilogi k diplomama, če se kandidat za mladega raziskovalca vpisuje v prvi letnik študijskega programa tretje stopnje, oziroma potrdilo o opravljenih izpitih in vajah, če mlademu raziskovalcu diploma še ni bila podeljena.
(2) Če kandidat za mladega raziskovalca ni opravil študijskega programa prve stopnje oziroma študijskega programa druge stopnje oziroma magistrskega študija v Republiki Sloveniji, mora RO pred podpisom pogodbe poslati še:
– odločbo visokošolskega zavoda o priznavanju tujega izobraževanja za namen izobraževanja v Republiki Sloveniji in
– pretvorbo povprečne ocene vseh izpitov in vaj študijskega programa prve stopnje oziroma študijskega programa druge stopnje glede na sistem ocenjevanja, ki se izvaja na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji, ki jo pripravi RO, kjer se izvaja usposabljanje, upoštevaje sistem ocenjevanja v tujini opravljenega izobraževanja.
(1) Okvirni program raziskovalnega usposabljanja kandidata za mladega raziskovalca je sestavljen iz raziskovalnega in študijskega programa. Raziskovalni program obsega:
– izhodišče raziskovalne naloge mladega raziskovalca in njeno umestitev v raziskovalni program;
– delovno hipotezo in metode dela;
– cilje raziskave in predvidene rezultate s poudarkom na izvirnem prispevku k znanosti.
(2) Študijski program obsega:
– program doktorskega študija s časovno opredelitvijo,
– naziv univerze in fakultete doktorskega študija.
(3) Okvirni program usposabljanja v skupini raziskovalcev podpišejo raziskovalni mentor, zakoniti zastopnik RO in mladi raziskovalec.
(1) Agencija in RO medsebojne pravice in obveznosti glede izvajanja in financiranja usposabljanja uredita s pogodbo. S pogodbo se lahko določi, da RO krije določene stroške usposabljanja mladega raziskovalca.
(2) RO vrne podpisano pogodbo oziroma aneks najpozneje v 15 dneh od njenega prejema.
(3) RO je dolžna pred začetkom financiranja usposabljanja poslati agenciji pogodbo o zaposlitvi mladega raziskovalca in potrdilo o vpisu na podiplomski študij.
(krajše usposabljanje v tujini)
(1) Mladim raziskovalcem se omogoči krajše usposabljanje v tujini v obliki študijskih projektov na tujih univerzah oziroma raziskovalnih inštitutih ali izvedbe eksperimentalnega dela doktorata, v prid kakovostnejšega usposabljanja in podiplomskega študija doma, in sicer do največ enega leta in pol.
(2) V času krajšega usposabljanja mladega raziskovalca v tujini je RO upravičena do polnega obroka sredstev, ki jih agencija po pogodbi namenja za usposabljanje mladih raziskovalcev, enako velja tudi v primeru, da je mladi raziskovalec za čas bivanja v tujini pridobil tujo štipendijo.
(3) RO opiše potek usposabljanja mladega raziskovalca v tujini v letnem poročilu.
(4) Zaradi krajšega usposabljanja v tujini se pogodbeni rok za izvedbo programa ne podaljša. Zagovor doktorata se opravi v Republiki Sloveniji. Zagovor doktorata je izjemoma možen tudi v tujini, in sicer če je pri doktoratu sodeloval tuji somentor in je odločitev o zagovoru doktorata v tujini bila sprejeta v soglasju z vsemi udeleženci.
(poročanje o usposabljanju)
(1) RO poroča o usposabljanju mladega raziskovalca v rokih, navedenih v pogodbi, in v ta namen pošlje agenciji letno in zaključno poročilo na obrazcih, ki jih pripravi agencija.
(2) Če poročila ne posreduje do roka, določenega v pogodbi, lahko agencija za čas zamude RO ne izplača sredstev po pogodbi.
(1) RO je agenciji dolžna sporočiti spremembe v zvezi z usposabljanjem mladega raziskovalca, ki se nanašajo na spremembo oziroma prenehanje zaposlitve pri RO ali na upravičeno odsotnost nad 30 delovnih dni skupaj, kot je dopust iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo ali daljša bolezenska odsotnost, v roku, navedenem v pogodbi. Za čas upravičene odsotnosti nad 30 delovnih dni agencija vzpostavi mirovanje statusa, tako da s sklepom začasno prekine financiranje in podaljša usposabljanje.
(2) V primeru prenehanja oziroma spremembe zaposlitve mladega raziskovalca agencija s sklepom ustavi izplačevanje sredstev. Ob spremembi zaposlitve mladega raziskovalca je nadaljevanje financiranja njegovega usposabljanja vezano na pozitivno mnenje ZSA.
(zamenjava mentorja in programske oziroma skupine raziskovalcev)
(1) RO predlaga zamenjavo mentorja zaradi prenehanja delovnega razmerja, upokojitve, smrti ali enoletne dokumentirane odsotnosti mentorja. Če gre za zamenjavo mentorja, ki ne vpliva na druga pogodbena določila, in RO zagotovi, da predlagani mentor deluje na istem raziskovalnem področju kot prvotni mentor, o zamenjavi s sklepom odloči direktor.
(2) O zamenjavi mentorja iz drugih utemeljenih razlogov in zamenjavah, ki niso urejena v prejšnjem odstavku tega člena, s sklepom odloči direktor na predlog ZSA.
(3) Mentor mora izpolnjevati pogoje iz 109. in 110. člena tega pravilnika.
(4) RO predlaga spremembo programske skupine ali prehod v skupino raziskovalcev za mladega raziskovalca, ki je posledica zamenjave mentorja, spremembe organizacijskih enot, prenehanje izvajanja raziskovalnega programa itd. RO agenciji predloži izjavo, da so zagotovljeni ustrezni pogoji za uspešno nadaljnje delo mladega raziskovalca. O spremembi s sklepom odloči direktor na predlog ZSA.
(zagotavljanje namenske rabe sredstev)
(1) Sredstva agencije iz državnega proračuna se smejo uporabljati le za namene in v razmerjih, ki so določeni v uredbi o normativih in standardih in pogodbi.
(2) RO je dolžna omogočiti agenciji vpogled v porabo sredstev, ki jih prejema na podlagi pogodbe.
(neizpolnjevanje pogodbe)
(1) Če usposabljanje mladega raziskovalca ne poteka v skladu s programom usposabljanja, RO o tem takoj poroča agenciji. Agencija lahko začasno ali v celoti prekine financiranje oziroma odstopi od pogodbe.
(2) Prekinitev usposabljanja na zahtevo izvajalca ali željo mladega raziskovalca v prvih treh mesecih financiranja nima finančnih posledic za podpisnika pogodbe, razen če agencija ugotovi nenamensko porabo sredstev.
(3) Če agencija odstopi od pogodbe zaradi nenamenske porabe sredstev, je RO dolžna nenamensko porabljena sredstva vrniti z zakonitimi zamudnimi obrestmi v roku, ki ga določi agencija.
(4) RO je dolžna vrniti 10 odstotkov izplačanih sredstev oziroma če je mladi raziskovalec dopolnilno zaposlen, 20 odstotkov izplačanih sredstev, če:
– pride do prekinitve na zahtevo izvajalca ali željo mladega raziskovalca po treh mesecih financiranja ali
– namen in cilj programa usposabljanja (zagovor doktorata) nista dosežena v pogodbenem roku oziroma mladi raziskovalec ne zaključi usposabljanja v dvanajstih mesecih po preteku odobrene dobe financiranja (v primeru bolezenske odsotnosti nad 30 delovnih dni oziroma dopusta iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo nad 30 delovnih dni, ki nastane v obdobju dvanajstih mesecev po preteku odobrene dobe financiranja iz prvega odstavka 116. člena tega pravilnika, se to obdobje podaljša v skladu z določbo prvega odstavka 122. člena) oziroma
– mladi raziskovalec s področja medicine, ki po izteku odobrene dobe financiranja, pridobi status pripravnika, specializanta, ne zaključi usposabljanja v dveh letih po preteku odobrene dobe financiranja.
RO ima v navedenih primerih pravico uveljaviti regresni zahtevek v višini pet odstotkov izplačanih sredstev proti mlademu raziskovalcu.
Če mladi raziskovalec uspešno zaključi usposabljanje (zagovor doktorata) pred iztekom odobrene dobe financiranja, določene v skladu s 116. členom tega pravilnika, se mu za čas, ki preostane do izteka odobrene dobe financiranja in ni krajši od enega meseca, podeli nagrada, ki predstavlja 30 odstotkov višine sredstev, ki jih agencija namenja za bruto plačo mladega raziskovalca, za vsak predčasno končani mesec usposabljanja, vendar največ za dvanajst mesecev.
7.4 Raziskovalna oprema
(1) Sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme obsega nakupe raziskovalne opreme, katere predračunska nabavna vrednost znaša najmanj 50.000 EUR za naravoslovje, najmanj 20.000 EUR za tehniko, biotehniko in medicino ter najmanj 15.000 EUR za humanistiko in družboslovje.
(2) Delež sofinanciranja agencije za nakup raziskovalne opreme se določi z razpisom.
(1) Na razpis se lahko prijavijo JRZ, univerze in drugi javni zavodi (v nadaljnjem besedilu: prijavitelji), ki izvajajo javno službo na področju raziskovalne dejavnosti v obliki raziskovalnih programov in infrastrukturnih programov na podlagi dodeljene koncesije.
(2) Ob prijavi na razpis prijavitelji predložijo poleg prijave tudi naslednja dokazila: predračune za raziskovalno opremo, ki jo nameravajo kupiti, in pisma o nameri, predpogodbo oziroma pogodbo o sofinanciranju, ki jo bo podpisal sofinancer in v kateri bo naveden znesek sofinanciranja, ali izjavo o lastnih sredstvih.
Strokovno telo kot izločitveni pogoj lahko upošteva raziskovalno opremo večje vrednosti, ki v Republiki Sloveniji že obstaja (najmanj 140.000 EUR za naravoslovje, tehniko, biotehniko in medicino ter najmanj 40.000 EUR za humanistiko in družboslovje). Pri tem mu je v pomoč seznam obstoječe raziskovalne opreme, ki je dostopen v sistemu SICRIS. Strokovno telo lahko pozove prijavitelje, da dodatno utemeljijo prijavo glede na obstoječo opremo.
(1) Ocenjevanje prijav vodi strokovno telo.
(2) Strokovno telo točkuje posamezno prijavo za raziskovalno opremo na podlagi kriterijev, določenih v tabeli 7.4.
Tabela 7.4: Kriteriji za ocenjevanje raziskovalne opreme in največje število točk za posamezni kriterij.
Št. kriterija iz priloge 2 | Kriterij | Največje št. točk |
1 | Znanstvena odličnost raziskovalcev | 6 |
9 | Kakovost prijave podporne dejavnosti | 5 |
5 | Potencialni vpliv zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav | 6 |
| Skupaj | 17 |
(3) Za ocenjevanje kakovosti programske ali infrastrukturne skupine, ki prijavlja raziskovalno opremo, po kriteriju znanstvene odličnosti raziskovalcev prijave se uporablja naslednji kazalnik:
– Skupna ocena raziskovalnega programa (kazalnik 1.9.).
(4) Za ocenjevanje prijave po kriteriju Kakovosti prijave podporne dejavnosti se uporablja naslednji kazalnik:
– Višina nabavne vrednosti opreme (kazalnik 9.8).
(5) Za ocenjevanje po kriteriju Potencialnega vpliva zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav se uporablja naslednji kazalnik:
– Delež sredstev iz drugih virov (kazalnik 5.7.).
(6) Način ocenjevanja je podrobneje določen v metodologiji.
(odločanje ZSA in sprejem odločitve)
(1) Na podlagi izvedenega točkovanja v skladu z opredeljenimi kriteriji strokovno telo izdela predlog prednostnega seznama prijav za sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme in ga pošlje ZSA v obravnavo.
(2) Če več prijav doseže enako število točk, o izboru za sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme teh prijav odloči ZSA na podlagi razprave o pomenu raziskovalne opreme za podporo raziskovalni dejavnosti prijavitelja ter drugih vključenih raziskovalnih in infrastrukturnih programov oziroma projektov. ZSA pri tem upošteva izhodišča raziskovalne strategije.
(3) O izboru prijav za sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme odloči direktor s sklepom o izboru prijav na predlog sklepa ZSA o izboru prijav.
(odtujitev opreme in zagotavljanje dostopnosti)
(1) Prijavitelj, s katerim agencija sklene pogodbo o sofinanciranju nakupa raziskovalne opreme (v nadaljnjem besedilu: sopogodbenik), mora zagotavljati nemoteno delovanje raziskovalne opreme ter ravnati z njo kot dober gospodar. Odtujevanje te opreme je mogoče le s soglasjem ustanovitelja po postopkih, ki jih določajo predpisi o pridobivanju in upravljanju stvarnega premoženja države ter razpolaganju z njim.
(2) Sopogodbenik je dolžan nuditi zmogljivosti raziskovalne opreme in povezane storitve vsem zainteresiranim RO pod najugodnejšimi pogoji, če se zmogljivosti in storitve potrebujejo za izvajanje raziskovalnih programov oziroma projektov, (so)financiranih s sredstvi državnega proračuna. Za uporabo zmogljivosti raziskovalne opreme morajo imeti sopogodbeniki izdelane cenike, ki jih javno objavijo.
(3) Pri oblikovanju lastne cene uporabe raziskovalne opreme, ki jo agencija sofinancira iz državnega proračuna, prijavitelji upoštevajo stroške amortizacije raziskovalne opreme, stroške materiala in storitev za vzdrževanje opreme ter pripadajoče stroške dela v skladu s predpisi, ki urejajo področje plačnega sistema javnega sektorja.
(4) Prijavitelji so dolžni agenciji poročati o ceni za uporabo raziskovalne opreme ter o strukturi lastne cene uporabe raziskovalne opreme.
(5) Prijavitelji so dolžni agenciji redno poročati o dejanski uporabi oziroma izkoriščenosti raziskovalne opreme ter obveščati javnost o razpoložljivosti opreme na svojih spletnih straneh.
(6) O načinu izračuna lastne cene za uporabo zmogljivosti raziskovalne opreme za uporabnike ter načinu obveščanja o razpoložljivosti opreme in poročanja o dejanski uporabi raziskovalne opreme agencija sprejme pravila za prijavitelje, ki jih objavi na svoji spletni strani. Pravila se nanašajo na opremo z nabavno vrednostjo najmanj 50.000 EUR za naravoslovje, najmanj 20.000 EUR za tehniko, biotehniko in medicino ter najmanj 15.000 EUR za humanistiko in družboslovje. Pri oblikovanju lastne cene uporabe raziskovalne opreme prijavitelj upošteva stroške amortizacije raziskovalne opreme, stroške materiala in storitev za vzdrževanje opreme in pripadajoče stroške dela skladno s predpisi s področja plačnega sistema javnega sektorja. Prijavitelj na svojih spletnih straneh to raziskovalno opremo predstavi ter obvešča javnost o razpoložljivosti (pogojih dostopa) in ceni za uporabo.
(javno dostopna evidenca raziskovalne opreme)
Evidenca raziskovalne opreme, katere nakup je sofinancirala agencija iz državnega proračuna, je javno dostopna v sistemu SICRIS. Podatke, ki so potrebni za evidenco, so prijavitelji dolžni dostaviti v obliki in na način, ki ju določi agencija.
(pogodba o sofinanciranju nakupa raziskovalne opreme)
(1) Pogodba o sofinanciranju nakupa raziskovalne opreme se lahko sklene posamezno za en nakup raziskovalne opreme oziroma za več nakupov določene RO skupaj glede na čas izvedbe predmetnega nakupa.
(2) S pogodbo o sofinanciranju nakupa raziskovalne opreme se poleg obveznih sestavin pogodbe, ki jih določa ta pravilnik, uredijo tudi druge medsebojne materialne pravice in obveznosti, kot so: izkoriščanje raziskovalne opreme, pogoji za uporabo raziskovalne opreme, poročanje o delovanju, uporabnosti in izkoriščenosti ter merila in elementi za oblikovanje cen storitev izvajanj s to raziskovalno opremo.
(3) Sopogodbenik zagotovi vključitev raziskovalne opreme v izvajanje programov in projektov ter zagotovi, da se raziskovalna oprema, sofinancirana po tem pravilniku, knjigovodsko evidentira kot osnovno sredstvo pri sopogodbeniku.
7.5 Mednarodno znanstveno sodelovanje
Na področju mednarodnega znanstvenega sodelovanja agencija lahko (so)financira:
– sprejete obveznosti v okviru mednarodnih enostranskih, dvostranskih in večstranskih sporazumov, programov, memorandumov in protokolov med Republiko Slovenijo in drugimi državami (v nadaljnjem besedilu: mednarodni akt);
– članstvo slovenskih znanstvenih združenj v mednarodnih znanstvenih združenjih;
– delovanje slovenskih predstavnikov, izvoljenih za predsednike, podpredsednike, generalne sekretarje ali člane vodstvenih organov mednarodnih znanstvenih združenj;
– delovanje tujih raziskovalcev, ki prihajajo v Republiko Slovenijo na podlagi mednarodnega akta, če ta akt vsebuje recipročno določilo za slovenske raziskovalce;
– spodbujanje prijav na javne razpise okvirnih programov za raziskave in tehnološki razvoj Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: okvirni programi EU);
– sodelovanje slovenskih organizacij v mednarodnih raziskovalnih in razvojnih projektih, ki so jih sprejeli vlada, ministrstvo, pristojno za znanost, ali agencija in za katere je sklenjena posebna pogodba oziroma drug ustrezen mednarodni akt.
(1) Agencija (so)financira mednarodno sodelovanje iz prve, druge in tretje alineje 135. člena tega pravilnika na podlagi razpisa.
(2) Na razpis iz prve in tretje alineje 135. člena se lahko prijavijo RO in zasebni raziskovalci, ki so vpisani v Evidenco RO oziroma register zasebnih raziskovalcev, ki ju vodi agencija ter izpolnjujejo pogoje, predpisane z zakonom, ki ureja področje raziskovalne in razvojne dejavnosti, in s predpisi agencije, ter izvajajo programe oziroma temeljne ali aplikativne projekte, ki jih agencija (so)financira, ali odobrene mednarodne projekte (zlasti na primer sodelovanje v okvirnih programih EU na področju raziskav in tehnološkega razvoja), ki zagotavljajo temeljni vir raziskav.
(3) Na razpis iz druge in tretje alineje 135. člena se lahko prijavijo slovenska znanstvena združenja. Dokazila, ki jih morajo prijavitelji priložiti k prijavi, se določijo v razpisu.
(enostranski in dvostranski razpisi)
Kadar mednarodni akt ne določa obveznosti tuje strani, da ta (so)financira mednarodno sodelovanje, se (so)financiranje raziskovalnega sodelovanja iz prve alineje 135. člena tega pravilnika izvaja na podlagi enostranskega razpisa, sicer pa se izvaja na podlagi dvostranskega razpisa. Vodja projekta mora izpolnjevati pogoje za vodjo raziskovalnega projekta v skladu s predpisi.
(1) Prijave ocenjuje strokovna komisija v skladu z razpisom, tem pravilnikom in metodologijo.
(2) Ocena posamezne prijave za razpise iz prve alineje 135. člena je kvantitativna ocena po kriteriju »– raziskovalna uspešnosti raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev« iz 33. člena tega pravilnika, in sicer kvantitativna ocena za znanstveno uspešnost vodje projekta pri prijavitelju, ki se določi na podlagi ocene A1iz 35. člena tega pravilnika. V razpisu je lahko določeno, da se znanstvena uspešnost obravnava po posameznih vedah.
(predlog prednostnega seznama prijav)
(1) Pri razpisih, ki se izvajajo kot dvostranski razpisi, strokovna komisija slovenskemu delu pooblaščenega mednarodnega telesa (mešani komisiji ali odboru za znanstveno in tehnološko sodelovanje obeh sodelujočih držav) preda seznam prijav s pripadajočimi ocenami iz 138. člena tega pravilnika. Pooblaščeno mednarodno telo na tej podlagi ter na podlagi ocen prijav na razpis v drugi državi pripravi prednostni seznam prijav, ki ga slovenski del pooblaščenega mednarodnega telesa posreduje agenciji v nadaljnjo obravnavo. Sklep o izboru prijav za (so)financiranje sprejme direktor, pri čemer upošteva posredovani finančno ovrednoteni prednostni seznam prijav.
(2) Pri razpisih, ki se izvajajo kot enostranski razpisi, strokovna komisija pripravi predlog prednostnega seznama prijav na podlagi ocene prijav. V primeru skoraj identične ocene dveh prijav, to je manj kot pet odstotkov točk razlike, strokovna komisija pri pripravi predloga finančno ovrednotenega prednostnega seznama prijav za (so)financiranje prednostno obravnava prijavo, ki vključuje doktorske študente ali podoktorande. Predlog prednostnega seznama prijav obravnava ZSA. O izboru prijav za (so)financiranje odloči direktor s sklepom o izboru prijav na predlog sklepa ZSA o izboru prijav.
(odločanje o (so)financiranju)
Mednarodno sodelovanje iz 135. člena tega pravilnika agencija (so)financira na podlagi sklepa direktorja. (So)financiranje poteka na podlagi obvestila o rezultatih izbora prijav z navedbo odobrenih sredstev oziroma števila izmenjav ali na podlagi posebne pogodbe med agencijo in prijaviteljem.
(1) Vsi prijavitelji, ki jim je agencija predhodno odobrila sredstva za mednarodno sodelovanje, so v desetih dneh po uresničeni aktivnosti dolžni agenciji predložiti zahtevek za izplačilo sredstev, obračun stroškov in vsebinsko poročilo o uresničenih aktivnostih v okviru posamezne aktivnosti. Agencija to poročilo lahko uporablja za promocijske namene.
(2) Agencija ni dolžna upoštevati zahtevkov za izplačilo, ki jih prejme pozneje kot 30 dni po uresničeni aktivnosti. Ne glede na določbo prejšnjega stavka agencija ni dolžna upoštevati zahtevka za izplačilo, ki ga prejme po 10. januarju tekočega leta za izvedeno aktivnost v preteklem koledarskem letu.
(3) Če je med agencijo in prijaviteljem sklenjena pogodba, se način (so)financiranja uredi v pogodbi.
Če agencija ugotovi nenamensko porabo sredstev, prekine izplačevanje sredstev in zahteva vrnitev vseh že izplačanih sredstev v dejanski višini, vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev na tekoči račun prejemnika do dneva vračila sredstev.
(1) Mednarodno sodelovanje raziskovalcev iz tujine, ki prihajajo na obisk v Republiko Slovenijo na podlagi prve in četrte alineje 135. člena tega pravilnika, agencija sofinancira v višini stroškov bivanja in dnevnic, določenih z veljavno uredbo, ki ureja višino povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, če ni v razpisu določeno drugače.
(2) Stroški bivanja se sofinancirajo največ v višini stroškov prenočnine do 100 EUR (za bivanje do 14 dni) ali do 1250 EUR mesečno, če ni v razpisu določeno drugače.
(3) Mednarodno sodelovanje slovenskih raziskovalcev na podlagi prve alineje 135. člena tega pravilnika agencija (so)financira v višini mednarodnih prevoznih stroškov kar najgospodarneje, upoštevajoč ceno in porabo časa, če ni v razpisu določeno drugače. Pri enostranskih razpisih iz 137. člena tega pravilnika ali dvostranskih razpisih, kadar tako določa razpis, agencija raziskovalcem lahko (so)financira tudi dnevnice med obiskom v tujini, kot jih določa uredba, ki ureja povračila stroškov za službena potovanja v tujino (v nadaljnjem besedilu: uredba o stroških).
(projekti v okvirnih programih)
Agencija izplača enkratni finančni prispevek k stroškom prijave projekta slovenskim RO, ki so kot prijaviteljice ali koordinatorke prijavile projekt ali sodelujejo kot partnerke pri projektu, ki ga je Evropski komisiji prijavila tuja ali slovenska RO na objavljene javne razpise okvirnih programov EU. Za prijavo projekta, za katero je Evropska komisija ugotovila, da je formalno-pravno popolna, in jo posredovala v ocenjevanje recenzentom, agencija izplača enkratni finančni prispevek k stroškom prijave projekta po končanem celotnem recenzijskem postopku (če je postopek dvofazni, po drugi fazi). Do prispevka niso upravičeni prijavitelji, ki v recenzentski oceni ne dosežejo mejnega odstotka največjega možnega števila točk v posameznem recenzijskem postopku. Zneski enkratnih finančnih prispevkov in mejni odstotek so določeni v metodologiji in razpisu, ne sme pa znesek preseči 4.000 EUR za slovensko RO, ki je projekt prijavila kot koordinatorka v mednarodnem konzorciju, in 1.000 EUR za slovensko RO, ki je pri projektu sodelovala kot sodelujoča organizacija v konzorciju ali je prijavila projekt samostojno, kadar razpis predvideva tudi enega prijavitelja.
(1) Če recenzija prijave projekta, pri katerem sodeluje raziskovalec iz Republike Slovenije, na mednarodnem razpisu preseže prag za možno sofinanciranje, lahko agencija prevzame sofinanciranje slovenskega dela v obsegu, ki ga na predlog ZSA sprejme direktor v skladu z razpoložljivimi sredstvi v finančnem načrtu agencije.
(2) Če je prijava projekta, pri katerem sodeluje raziskovalec iz Republike Slovenije, na razpisu druge države oziroma njene agencije na področju raziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: vodilna agencija) predlagana v sofinanciranje, lahko agencija prevzame sofinanciranje slovenskega dela v obsegu, ki ga na predlog ZSA sprejme direktor v skladu z razpoložljivimi sredstvi v finančnem načrtu agencije.
(omrežja evropskega raziskovalnega prostora (ERA-net), skupne programske iniciative (JPI) in drugi instrumenti evropskega raziskovalnega prostora (ERA))
(1) Kadar agencija sodeluje v omrežjih evropskega raziskovalnega prostora (ang. European Research Area Net, ERA-net), skupnih programskih iniciativah (ang. Joint Programming Initiatives, JPI) ali drugih instrumentih evropskega raziskovalnega prostora (ang. European Research Area, ERA; v nadaljnjem besedilu: konzorciji mednarodnega sodelovanja), prispeva sredstva za sofinanciranje izbranih projektov RO iz Republike Slovenije. Sofinanciranje se izvaja po načelu navideznega skupnega proračuna (ang. virtual common pot).
(2) Agencija sodeluje v konzorcijih mednarodnega sodelovanja, kadar je zagotovljen kakovosten ocenjevalni postopek z mednarodnim panelom in recenzenti.
(3) Če mednarodni razpis na ravni konzorcija mednarodnega sodelovanja predvideva nacionalne pogoje upravičenosti, jih agencija za RO iz Republike Slovenije sprejme v skladu s predpisi. Agencija lahko v okviru nacionalnih pogojev upravičenosti omeji velikost prijavljenega dela izbranega projekta iz Republike Slovenije. Agencija na podlagi obvestila konzorcija mednarodnega sodelovanja o rezultatih izvedenega izbirnega postopka in gradiva za obravnavo na pristojnem organu konzorcija mednarodnega sodelovanja pripravi gradivo za obravnavo na ZSA. Sklep o sofinanciranju izbranih projektov RO iz Republike Slovenije sprejme direktor na predlog ZSA.
(4) Agencija izvaja sofinanciranje izbranih projektov na podlagi sklenjene pogodbe o sofinanciranju z RO iz Republike Slovenije.
(5) Agencija spremlja in nadzoruje izvajanje izbranih projektov na podlagi letnih finančnih poročil o porabljenih sredstvih ter vmesnih in zaključnih poročil o izvedenem delu.
(6) RO predloži finančna poročila o porabljenih sredstvih na obrazcih, ki jih sprejme direktor. Pri porabi sredstev veljajo enaka pravila kot za projekte, ki jih ureja ta pravilnik. Vmesna in zaključna poročila o izvedenem delu pridobi agencija od koordinatorja konzorcija mednarodnega sodelovanja. Če je izvedeno ocenjevanje projektov v okviru konzorcija mednarodnega sodelovanja, ZSV teh poročil ne ocenjujejo.
(7) Če je član konzorcija mednarodnega sodelovanja RO in za sodelovanje potrebuje soglasje agencije, RO in agencija uredita medsebojne pravice in obveznosti s sporazumom. RO lahko sodeluje v konzorciju mednarodnega sodelovanja pod pogojem, da se sofinanciranje izvaja po načelu navideznega skupnega proračuna. V sporazumu se določi predvsem:
– s katerimi sredstvi RO sodeluje pri sofinanciranju projektov, ki jih financira konzorcij mednarodnega sodelovanja;
– s katerimi sredstvi RO sofinancira delovanje konzorcija mednarodnega sodelovanja, kamor sodijo sestanki organov konzorcija mednarodnega sodelovanja, stroški ocenjevalnih postopkov in drugi administrativni stroški konzorcija mednarodnega sodelovanja;
– namen uporabe sredstev, ki jih RO dobiva prek agencije in uporablja kot svoj prispevek, da se zagotovi namenska raba teh sredstev.
(sofinanciranje stroškov delovanja funkcionarjev v mednarodnih znanstvenih združenjih)
(1) Slovenskim raziskovalcem, izvoljenim za predsednike, podpredsednike in člane vodstvenih organov ali generalne sekretarje mednarodnih znanstvenih združenj iz tretje alineje 135. člena tega pravilnika, agencija lahko (so)financira mednarodne prevozne stroške na najbolj ekonomičen način in dnevnice, kot jih določa uredba o stroških, za udeležbe na zasedanjih vodstvenih organov mednarodnih znanstvenih združenj, vendar ne več kot dvakrat letno. Agencija ne (so)financira udeležb na sestankih delovnih skupin in drugih ad hoc teles.
(2) Slovenskim raziskovalcem lahko agencija (so)financira nadomestila za strokovna opravila v zvezi z izvajanjem funkcije predsednikov in generalnih sekretarjev mednarodnih znanstvenih združenj največ do 900 EUR letno, vendar posamezno slovensko znanstveno združenje ne more prejeti več kot enkratno nadomestilo za svoje funkcionarje v mednarodnih znanstvenih združenjih letno.
(sofinanciranje članarin v mednarodnih znanstvenih združenjih)
(1) Agencija lahko (so)financira mednarodne članarine slovenskih znanstvenih združenj v mednarodnih znanstvenih združenjih od 200 do 800 EUR letno. Agencija zagotovi sredstva za članarine na podlagi zahtevkov za izplačilo s priloženo kopijo računov.
(2) Agencija ne (so)financira mednarodnih članarin sekcijam slovenskih znanstvenih združenj v mednarodnih znanstvenih združenjih, gospodarskim družbam in zavodom oziroma drugim javnim pravnim osebam in posameznikom.
(financiranje stroškov obiskov tujih delegacij)
(1) Agencija (so)financira stroške, ki nastanejo pri uresničevanju programov mednarodnega znanstvenega sodelovanja Republike Slovenije z obiski tujih delegacij v Republiki Sloveniji in slovenskih v tujini. Pri zagotavljanju sredstev se upošteva načelo recipročnosti.
(2) Sodelovanje delegatov agencije v meddržavnih telesih in odborih mednarodnih organizacij, katerih partner je Republika Slovenija, se financira v celoti in v višini, kot je določeno z uredbo o stroških.
7.6 Uveljavljeni raziskovalci iz tujine
Agencija sofinancira sodelovanje raziskovalcev iz tujine z RO v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: tuji raziskovalci) z namenom, da le-ti pri skupnem raziskovalnem delu dosežejo dovolj kakovostne raziskovalne rezultate, da bodo lahko objavljeni s slovenskimi soavtorji v najmanj eni mednarodni znanstveni reviji, ki sodi v zgornjo četrtino po faktorju vpliva na svojem področju.
(1) Agencija sofinancira sodelovanje tujih raziskovalcev na podlagi razpisa. V sklepu iz 11. člena tega pravilnika se rok za predložitev prijave določi kot odprti rok prijave, ki začne teči na dan objave razpisa in traja do porabe predvidenih sredstev v okviru posameznega leta oziroma najdlje do v razpisu določenega datuma.
(2) Če so predvidena sredstva porabljena pred koncem posameznega leta, agencija potencialne prijavitelje o tem obvesti z objavo na svoji spletni strani. Na enak način potencialne prijavitelje obvesti, kdaj začne teči rok za prijave v naslednjem letu.
(3) Razpis poleg navedb iz 12. člena tega pravilnika vsebuje tudi minimalno oceno za uvrstitev v sofinanciranje. Ne glede na določbo 12. člena glede ocenjene višine sredstev pa razpis konkretizira višino sredstev, ki so na voljo za predmet razpisa.
(4) Sofinanciranje sodelovanja tujih raziskovalcev traja najmanj en mesec in ne več kot eno leto z zagotavljanjem sredstev za plačilo njihovega raziskovalnega dela, povračilo potnih stroškov iz države bivanja tujega raziskovalca v Republiko Slovenijo in nazaj ter za stroške bivanja v Republiki Sloveniji.
(1) Na razpis se lahko prijavijo RO s predlogom tujega raziskovalca, ki bi v raziskavah sodeloval s skupino raziskovalcev, ki deluje v okviru RO (v nadaljnjem besedilu: skupina raziskovalcev prijavitelja). Tuji raziskovalec je tuji državljan, ki živi in deluje v tujini, ali slovenski državljan, ki najmanj pet let živi in deluje v tujini.
(2) Prijavitelj v prijavi med drugim predloži:
– okvirni program sodelovanja tujega raziskovalca v skladu z drugim odstavkom 153. člena tega pravilnika;
– poimensko navedbo slovenskih raziskovalcev, s katerimi bo tuji raziskovalec sodeloval pri raziskavah in
– navedbo naslova znanstvene revije, v kateri bo predvidoma dosežena objava skupnih rezultatov s skupino raziskovalcev prijavitelja.
(pogoji za sofinanciranje)
(1) Za sofinanciranje sodelovanja tujih raziskovalcev v posamezni RO morata biti v trenutku prijave izpolnjena naslednja pogoja:
– tuji raziskovalec ima najmanj tri objave v mednarodnih znanstvenih revijah, ki sodijo v zgornjo četrtino po faktorju vpliva na svojem področju, ali najmanj eno objavo v mednarodni znanstveni reviji znotraj A" ali najmanj en patent, podeljen pri uradu, ki opravlja popolni preizkus patentne prijave (pogoj patenta ne velja za humanistiko);
– agencija skupini raziskovalcev prijavitelja sofinancira najmanj en tekoči projekt ali program.
(2) V prijavi se prijavitelj zaveže, da bo:
– v času raziskovanja v Republiki Sloveniji tuji raziskovalec imel najmanj dve predavanji s tematiko s področja izvedenih raziskav;
– tuji raziskovalec raziskoval v skupini raziskovalcev prijavitelja na ozemlju Republike Slovenije brez prekinitev najmanj en mesec, pri čemer se sodelovanje tujega raziskovalca na konferencah ali znanstvenih srečanjih ne šteje za prekinitev.
(3) Na razpisu ne morejo biti izbrani tuji raziskovalci oziroma skupine raziskovalcev prijavitelja, ki so bili v zadnjih petih letih izbrani na razpisu za sofinanciranje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine.
Odpiranje prejetih prijav poteka po vrstnem redu prejetja. Prijave se odpirajo v časovnih intervalih, določenih v razpisu. Na posameznem odpiranju se odpirajo tiste prijave, ki prispejo do dneva posameznega odpiranja.
(nepopolna dokumentacija – dopolnitev prijav)
Komisija za odpiranje prijav v osmih delovnih dneh od zaključka posameznega odpiranja prijav pisno pozove tiste prijavitelje, katerih prijave niso bile formalno popolne, da jih v določenem roku dopolnijo. Pozivi na dopolnitev prijav se pošiljajo po vrstnem redu, kot so prispele.
Ocenjevanje prijav poteka hkrati za vse prijave, odprte na določen datum, in se vsakokrat začne po dokončnih odločitvah komisije iz 20. in 21. člena tega pravilnika.
Ocenjevanje prijav, ki izpolnjujejo pogoje, poteka z ugotavljanjem minimalne ocene za uvrstitev v sofinanciranje in ga vodi strokovno telo, pristojno za ocenjevanje tujih raziskovalcev, ki ga imenuje ZSA. Strokovno telo sestavljajo predsednik in dva člana.
(ocenjevanje raziskovalcev)
(1) Prijave lahko ocenjujejo posamezni člani strokovnega telesa kot recenzenti ali zunanji recenzenti, ki jih imenuje strokovno telo (v nadaljnjem besedilu: recenzenti). Vsak recenzent po možnosti ocenjuje najmanj dve prijavi z istega znanstvenega področja ali vede.
(2) Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni obrazec, ki vsebuje številčne ocene po posameznih kazalnikih in merilih. Recenzenti za ocenjevanje prijav uporabljajo kriterije, navedene v tabeli 7.6.
Tabela 7.6: Kriteriji za ocenjevanje tujih raziskovalcev, največje število točk za posamezen kriterij in minimalna ocena.
Št. kriterija iz priloge 2 | Kriterij | Največje št. točk | Minimalna ocena |
1 | Znanstvena odličnost raziskovalcev | 30 | 16 |
2 | Relevantnost dosežkov raziskovalcev | 10 | 6 |
5 | Potencialni vpliv zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav | 10 | 6 |
| Skupaj | 50 | 38 |
(3) Za ocenjevanje po kriteriju Znanstvene odličnosti raziskovalcev se uporabljajo naslednji kazalniki:
– Dosežki pri publikacijah (kvalitativno) (kazalnik 1.4.);
– Dosežki pri citiranosti (kvalitativno) (kazalnik 1.5.);
– Statusna in mednarodna odličnost (kazalnik 1.6.).
(4) Za ocenjevanje po kriteriju Relevantnosti dosežkov raziskovalcev se uporabljajo naslednji kazalniki:
– Izkazane povezave z industrijo oziroma družbenimi in kulturnimi dejavnostmi (kazalnik 2.5.);
– Avtorstvo/soavtorstvo patentov, standardov, licenc, novih proizvodov, tehnologij in tehnoloških rešitev, inovacij (kazalnik 2.6.);
– Ustanoviteljstvo/soustanoviteljstvo odcepljenega (ang. spin-off) podjetja (kazalnik 2.7.).
(5) Za ocenjevanje po kriteriju Potencialnega vpliva zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav se uporabljajo naslednji kazalniki:
– Pomen za RO (kazalnik 5.13.);
– Pomen za skupino raziskovalcev (kazalnik 5.14.);
– Pomen za Slovenijo (kazalnik 5.15.).
(6) Če je prijavljeni raziskovalec iz tujine Nobelov ali Fieldsov nagrajenec ali vodja potekajočega projekta ERC, se uvrsti v sofinanciranje brez ocenjevanja.
(7) Merila (točke) za kazalnike se določijo v metodologiji.
(1) Ocenjevanje prijav poteka po vrstnem redu predloženih popolnih prijav. Po izvedenem točkovanju in prejeti oceni recenzentov strokovno telo pregleda ocene in lahko pozove recenzente k dodatni utemeljitvi ocene.
(2) Strokovno telo na podlagi doseženega števila točk ugotovi izpolnjevanje minimalne ocene za sofinanciranje. Kot pogoj za sofinanciranje mora prijava doseči mejni prag za vsak posamezen kriterij iz drugega odstavka 158. člena tega pravilnika.
(3) Strokovno telo pripravi predlog sofinanciranja prijav tujih raziskovalcev, ki izpolnjujejo minimalno oceno za sofinanciranje, upoštevajoč vrstni red predloženih popolnih prijav, in predlog prijav, ki ne izpolnjujejo minimalne ocene za sofinanciranje, in ju posreduje ZSA v obravnavo.
(4) V sofinanciranje so sprejete prijave tujih raziskovalcev, ki izpolnjujejo minimalno oceno za sofinanciranje, in prijave iz šestega odstavka 158. člena tega pravilnika, in sicer po vrstnem redu predloženih popolnih prijav glede na datum in uro predložitve posamezne popolne prijave do porabe predvidene letne višine razpisanih sredstev.
(5) Ne glede na višino razpisanih sredstev je v sofinanciranje sprejeta tudi prijava tujega raziskovalca, ki ji je bilo v postopku ugovora iz 28. člena tega pravilnika ugodeno.
(6) O sprejetju prijav za sofinanciranje tujih raziskovalcev ali zavrnitvi prijav odloči direktor s sklepom na predlog sklepa ZSA.
(7) Prijave, ki prispejo po porabi sredstev v zadnjem letu razpisa in pred potekom odprtega roka, se zavrnejo s sklepom direktorja.
Agencija sofinanciranje izbranih tujih raziskovalcev uredi s pogodbo.
7.7 Znanstveni sestanki
Agencija sofinancira sestanke, da bi tako omogočila pridobivanje novega znanja, prenos znanja iz sveta, mednarodno izmenjavo znanja in prenos raziskovalnih dosežkov v prakso.
Agencija sofinancira stroške organizacije znanstvenega sestanka, in sicer krije stroške administriranja programskega in organizacijskega odbora, tiskanje in razpošiljanje vabil in dopisov ter tiskanje povzetkov v knjižni oziroma elektronski obliki, dodatka na referenta, najemnine dvorane in stroške bivanja največ desetim vabljenim tujim predavateljem oziroma petim odstotkom aktivnih udeležencev (vabljeni predavatelji iz tujine in referenti). Agencija sofinancira tudi pripravljalna dela za organizacijo velikih sestankov, in sicer krije stroške administriranja programskega in organizacijskega odbora, tiskanja in razpošiljanja vabil in dopisov ter tiskanje povzetkov v knjižni oziroma elektronski obliki.
Za kakovostno organizacijo znanstvenega sestanka je ustanovljen in zadolžen programski odbor. Vodja znanstvenega sestanka mora biti v Evidenci RO evidentiran kot raziskovalec.
(1) Agencija zbira prijave za organizacijo sestanka na podlagi razpisa.
(2) Na razpis se lahko prijavijo organizacije, ki so vpisane v Evidenco RO, in društva s statusom delovanja v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti. Prav tako se lahko prijavijo pravne osebe Slovencev iz slovenskega zamejstva in Slovencev po svetu (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj).
(1) Ocenjevanje prijav vodi strokovno telo, pristojno za ocenjevanje prijav znanstvenih sestankov, ki ga imenuje ZSA.
(2) Vsako prijavo ocenita dva recenzenta. Strokovno telo za znanstvene sestanke (v nadaljnjem besedilu: strokovno telo) imenuje 14 recenzentov, za vsako znanstveno vedo po dva znanstvena recenzenta. Strokovno telo v 30 dneh od dneva prejema dokumentacije pripravi finančno ovrednoten predlog prednostnega seznama za sofinanciranje znanstvenih sestankov (v nadaljnjem besedilu: predlog). Predlog podpiše predsednik strokovnega telesa.
(3) Za ocenjevanje prijav se uporabljajo kriteriji, navedeni v tabeli 7.7.
Tabela 7.7: Kriteriji za ocenjevanje prijav za znanstvene sestanke in največje število točk za posamezni kriterij.
Št. kriterija iz priloge 2 | Kriterij | Največje št. točk |
1 | Znanstvena odličnost raziskovalcev | 40 |
5 | Potencialni vpliv zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav | 60 |
6 | Kakovost in učinkovitost izvedbe in upravljanja | 15 |
| Skupaj | 115 |
(4) Za ocenjevanje po kriteriju Znanstvene odličnosti raziskovalcev se uporabljata naslednja kazalnika:
– Dosežki pri publikacijah (kvalitativno) (kazalnik 1.4.);
– Dosežki pri citiranosti (kvalitativno) (kazalnik 1.5.).
(5) Za ocenjevanje po kriteriju Potencialnega vpliva zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav se uporabljajo naslednji kazalniki:
– Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke (kazalnik 5.4.);
– Delež sredstev iz drugih virov (kazalnik 5.7.);
– Delež tujih udeležencev znanstvenega sestanka (kazalnik 5.9.);
– Periodičnost znanstvenega sestanka (kazalnik 5.10.);
– Pričakovana odzivnost v znanstveni in strokovni javnosti (kazalnik 5.11.);
– Združevanje več znanstvenih disciplin (kazalnik 5.12.).
(6) Za ocenjevanje po kriteriju Kakovosti in učinkovitosti izvedbe in upravljanja se uporablja naslednji kazalnik:
– Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje gospodarne rabe sredstev (kazalnik 6.7.).
(7) Elementi za ocenjevanje so podrobneje določeni v metodologiji.
(8) Po točkovanju strokovno telo določi štiri kategorije: I., II., III. in IV. Sofinancirajo se le sestanki, ki se pri ocenjevanju uvrstijo v I., II. in III. kategorijo. Sestanek se uvrsti v posamezno kategorijo na podlagi vsote točkovnih ocen, in to ločeno po vedah.
(najmanjše število referentov)
Agencija sofinancira sestanke, na katerih je predvidenih najmanj deset referentov za enodnevni sestanek ter najmanj 20 referentov za dvo- ali večdnevni sestanek.
(normativ za izračun sredstev za sofinanciranje stroškov organizacije znanstvenih sestankov)
Za izračun pripadajočih sredstev za sofinanciranje stroškov organizacije znanstvenih sestankov se upoštevajo število udeležencev, število referentov, število dni, število tujih vabljenih predavateljev in administriranje, ki je odvisno od števila referentov. Način izračuna in finančno opredeljeni elementi so določeni v metodologiji.
7.8 Promocija in povezovanje znanstvenih dosežkov
Agencija sofinancira aktivnosti v zvezi s promocijo in povezovanjem znanosti na podlagi razpisa z namenom:
– podpore aktivnemu sodelovanju s povabilom na dogodkih, ki jih organizirajo (soorganizacija ne šteje) priznana mednarodna združenja, mednarodne organizacije ali Evropska komisija. Sodelovanje lahko poteka v obliki naslovnega predavanja, vabljenega predavanja ali vabljeni udeležbi v razpravi (npr. panel). Pri tem lahko enakopravno sodelujejo slovenski raziskovalci iz zamejstva oziroma slovenski raziskovalci, živeči po svetu. Ne upošteva se udeležba slovenskega raziskovalca na mednarodni konferenci s plakatom ali predavanjem;
– podpore slovenskim ustanovam ali združenjem, ki na raziskovalnem področju povezujejo dejavnost slovenskih humanistov, naravoslovcev in drugih strokovnjakov v zamejstvu, ob tem sodelujejo s tujimi raziskovalnimi institucijami in društvi ter s svojimi znanstvenimi publikacijami oskrbujejo knjižnice in slovenske lektorate v tujini;
– podpore združenjem, ki obveščajo o politikah in evropski zakonodaji na področju raziskovalne in inovacijske dejavnosti ter visokega šolstva na ravni EU in o aktualnih razpisih EU ter skrbijo za povezovanja z evropskimi partnerji za oblikovanje projektnih konzorcijev za raziskovalne in razvojno-tehnološke mreže;
– spodbujanja razvoja in vzpostavitve inovativnih komunikacijskih aktivnosti za promocijo slovenske raziskovalne dejavnosti, da bi tako izboljšala razumevanje znanosti v javnosti, pri čemer so kot inovativne komunikacijske aktivnosti opredeljene tiste, ki pomenijo novost v načinu promocije znanosti v slovenskem prostoru in hkrati kumulativno izpolnjujejo naslednje pogoje: zagotovljena pokritost vseh znanstvenih ved, zagotovljeno komuniciranje s tujimi javnostmi, združevanje znanstvene odličnosti sodelujočih raziskovalcev z medijskimi in komunikacijskimi znanji prijavitelja.
Na razpis agencije za sofinanciranje aktivnosti v zvezi s promocijo in povezovanjem znanosti se lahko prijavijo RO, ki so vpisane v evidenco RO, in zasebni raziskovalci, ki so vpisani v register zasebnih raziskovalcev pri agenciji ter izpolnjujejo pogoje, predpisane z zakonom, ki ureja področje raziskovalne dejavnosti, in s predpisi agencije. Na razpis se lahko prijavijo tudi drugi zavodi, gospodarske družbe, društva, zveze društev in ustanove iz Republike Slovenije ter pravne osebe iz slovenskega zamejstva in pravne osebe Slovencev po svetu.
(1) Prijave ocenjuje strokovna komisija, ki jo s sklepom imenuje direktor. Število članov komisije določi direktor. Člani so lahko zunanji ali zaposleni v agenciji. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Strokovna komisija pri sprejemanju odločitev lahko po potrebi pridobi mnenje članov strokovnih teles agencije oziroma recenzentov.
(2) Strokovna komisija ocenjuje prijave na podlagi kriterijev, navedenih v tabeli 7.8.
Tabela 7.8: Kriteriji za ocenjevanje prijav za izvajanje promocije in povezovanja znanja in največje število točk za posamezni kriterij.
Št. kriterija iz priloge 2 | Kriterij | Največje št. točk |
1 | Znanstvena odličnost raziskovalcev | 10 |
5 | Potencialni vpliv zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav | 70 |
6 | Kakovost in učinkovitost izvedbe in upravljanja | 20 |
| Skupaj | 100 |
(3) Za ocenjevanje po kriteriju Raziskovalne uspešnosti raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev se uporablja naslednji kazalnik:
– Kakovost objav (ocena A1 vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne znanstvene uspešnosti v obliki A', A" in A½) za nosilca promocijske dejavnosti (kazalnik 1.1.).
(4) Za ocenjevanje po kriteriju Potencialnega vpliva zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav se uporabljajo naslednji kazalniki:
– Pričakovana odzivnost v znanstveni in strokovni javnosti (kazalnik 5.11.);
– Pričakovana vidnost v javnosti (kazalnik 5.17.);
– Skladnost vsebine predloga z razpisanimi temami (kazalnik 5.23.).
(5) Za ocenjevanje po kriteriju Kakovosti in učinkovitosti izvedbe in upravljanja se uporabljata naslednja kazalnika:
– Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje gospodarne rabe sredstev (kazalnik 6.7.);
– Reference prijavitelja pri promocijskih in povezovalnih dejavnostih (kazalnik 6.11.).
(6) Strokovna komisija pri oceni prijav z nameni iz druge oziroma tretje alineje 168. člena tega pravilnika upošteva preteklo večletno odmevno delovanje prijavitelja.
(1) Agencija v okviru aktivnosti v zvezi s promocijo in povezovanjem znanstvenih dosežkov po kriterijih iz 170. člena tega pravilnika sofinancirala:
– stroške v zvezi s promocijskimi aktivnostmi, ki jih izvajajo slovenski raziskovalci, tudi iz zamejstva in živeči po svetu. Ne financirajo se stroški kotizacije na kongresu, srečanju ali simpoziju;
– stroške delovanja ustanov ali združenj, ki prijavljajo namen iz druge oziroma tretje alineje 168. člena tega pravilnika;
– stroške delovanja združenj;
– stroške vzpostavitve in delovanja inovativnih sistemov za promocijo slovenske znanosti.
(2) Prijavitelji podpišejo izjavo, da za isti namen še niso (so)financirani iz drugih proračunskih sredstev.
(odločanje ZSA in sprejem odločitve)
Na podlagi izvedenega točkovanja v skladu z opredeljenimi kriteriji strokovna komisija izdela predlog prednostnega seznama prijav za sofinanciranje promocije in ga posreduje ZSA v obravnavo. Na podlagi predloga sklepa ZSA o izboru prijav za sofinanciranje promocije direktor sprejme obrazložen sklep o izboru prijav.
7.9 Znanstveni tisk
7.9.1 Domače periodične znanstvene publikacije
(1) Agencija s sofinanciranjem podpira izdajanje domačih periodičnih znanstvenih publikacij (v nadaljnjem besedilu: znanstvene publikacije) na podlagi razpisa, da bi tako omogočala in pospeševala objave tistih publikacij, ki so:
– aktualne in temeljnega pomena za razvoj nekega znanstvenega področja ali podpodročja;
– pomembne za razvoj slovenske znanstvene terminologije;
– pomembne za predstavljanje slovenskih znanstvenih dosežkov v domačem in mednarodnem prostoru;
– pomembne za širjenje novih znanstvenih spoznanj.
(2) Znanstvene publikacije morajo ustrezati veljavnim mednarodnim bibliografskim in tehniškim standardom za znanstveni tisk in serijske publikacije.
Na razpis za sofinanciranje izdajanja domačih znanstvenih publikacij se lahko prijavijo raziskovalne organizacije, ki so vpisane v Evidenco RO, društva, vpisana v zbirko podatkov društev, ki delujejo v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti, ter založbe. Prav tako se lahko prijavijo pravne osebe iz slovenskega zamejstva in Slovencev po svetu (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj). Prijavitelj lahko na razpis odda samo eno prijavo za posamezno znanstveno publikacijo.
(pogoji prijave prijavitelja)
Prijavitelji morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– znanstvena publikacija že izhaja najmanj eno leto pred razpisom;
– znanstvena publikacija izhaja v skladu z letnim načrtom v letu pred objavo razpisa;
– znanstvena publikacija ima naslov na svetovnem spletu (vsaj s kazalom vsake številke in s povzetkom);
– znanstvena publikacija ima ustrezno ISSN–številko in je vpisana v razvid medijev;
– če ima znanstvena publikacija objavljene znanstvene članke v tujem jeziku, morajo biti objavljeni najmanj povzetki člankov v slovenskem jeziku;
– če ima znanstvena publikacija objavljene znanstvene članke v slovenskem jeziku, morajo biti objavljeni najmanj povzetki člankov v angleškem jeziku (izjemoma v drugem svetovnem jeziku);
– prijavitelj je dolžan hraniti pisne recenzije znanstvenih člankov za obdobje zadnjih štirih let, ki morajo biti vedno dostopne agenciji, oziroma za obdobje izhajanja znanstvene publikacije, če je to krajše od štirih let;
– prijavitelj je dolžan zagotoviti del lastnih sredstev;
– prijavitelj za isti namen in z istim revijalnim programom še ni sofinanciran iz drugih javnih razpisov in z njim ne bo presegel dovoljenih zneskov pomoči po pravilu "de minimis";
– prijavitelj ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali prisilnega prenehanja;
– znanstveno publikacijo, katere izdajo agencija sofinancira, je treba predstaviti v spletnem mediju. Obvezna je oddaja revij v predpisani elektronski obliki Narodni in univerzitetni knjižnici za objavo na javno-dostopnem portalu Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si takoj ob izdaji ali najpozneje ob izdaji naslednje številke;
– prijavitelj ima izpolnjene vse morebitne pogodbene obveznosti iz predhodnega leta do agencije;
– znanstvena publikacija je zajeta v mednarodnih bibliografskih bazah podatkov, ki se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (BIBLO-A), oziroma v seznamu znanstvenih revij, ki niso vključene v mednarodne bibliografske baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (BIBLO-B), ki je dostopen na spletnih straneh agencije.
(1) Prijave ocenjuje strokovna komisija, ki jo s sklepom imenuje direktor. Število članov komisije določi direktor. Člani so lahko zunanji ali zaposleni v agenciji. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Strokovna komisija pri sprejemanju odločitev lahko po potrebi pridobi mnenje članov strokovnih teles agencije oziroma recenzentov.
(2) Strokovna komisija ocenjuje prijave na podlagi kriterija, navedenega v tabeli 7.9.1.
Tabela 7.9.1: Kriterij za ocenjevanje prijav za domače znanstvene periodične publikacije in največje število točk za kriterij.
Št. kriterija iz priloge 2 | Kriterij | Največje št. točk |
9 | Kakovost prijave podporne dejavnosti | 100 |
| Skupaj | 100 |
(3) Za ocenjevanje po kriteriju Kakovosti prijave podporne dejavnosti se uporabijo naslednji kazalniki:
– Kakovost znanstvene publikacije – publikacija je zajeta v mednarodnih bibliografskih bazah podatkov SCOPUS ali WoS (kazalnik 9.11.);
– Kakovost znanstvene publikacije – publikacija je zajeta v drugih mednarodnih bibliografskih bazah podatkov, ki se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (kazalnik 9.12.);
– Kakovost znanstvene publikacije – publikacija je zajeta v seznamu znanstvenih publikacij, ki niso vključene v mednarodne bibliografske baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (kazalnik 9.13.).
(4) Strokovna komisija preverja upravičenost prijaviteljev ter izpolnjevanje razpisnih pogojev za sodelovanje na razpisu iz 174. in 175. člena tega pravilnika.
(1) Višina letnega sofinanciranja za posamezno publikacijo se izračuna sorazmerno obsegu izdajanja znanstvene vsebine ter oceni na podlagi določb 176. člena tega pravilnika. Natančen način izračuna najvišje možne višine sofinanciranja za posamezno znanstveno publikacijo ter največji letni obseg izdajanja znanstvene vsebine, ki jo agencija sofinancira, določa metodologija oziroma razpis. Višina sofinanciranja ne more presegati zaprošenih sredstev. Če vsota izračunanih sredstev sofinanciranja preseže razpoložljiva finančna sredstva, se izračunani zneski sofinanciranja sorazmerno uskladijo z obsegom razpoložljivih finančnih sredstev.
(2) Pri izdajanju publikacije agencija sofinancira stroške tiska, stroške priprave za tisk (stroške oblikovanja in računalniškega preloma), stroške odpošiljanja, stroške priprave spletne izdaje, uredniško delo in stroške lektoriranja. Agencija ne sofinancira avtorskih honorarjev piscev člankov.
(3) Če se obseg publikacije v posameznem letu zmanjša za več kot 20 odstotkov obsega prijavljenih letnih avtorskih pol, agencija ustrezno prilagodi sofinanciranje tako, da na novo izračuna višino sofinanciranja za posamezno leto na način, kot je določen v prvem odstavku tega člena.
(odločanje ZSA in sprejem odločitve)
Na podlagi izvedenega točkovanja v skladu z opredeljenimi kriteriji strokovna komisija izdela predlog prednostnega seznama prijav za sofinanciranje domačih periodičnih znanstvenih publikacij in ga posreduje ZSA v obravnavo in potrditev. Na podlagi predloga sklepa ZSA o izboru prijav za sofinanciranje domačih znanstvenih periodičnih publikacij direktor sprejme obrazloženi sklep o izboru prijav.
7.9.2 Domače periodične poljudnoznanstvene publikacije
Agencija sofinancira izdajanje periodičnih publikacij s poljudnoznanstveno vsebino (v nadaljnjem besedilu: poljudnoznanstvena publikacija) na podlagi razpisa, da bi tako omogočala in pospeševala objave tistih poljudnoznanstvenih publikacij, ki so:
– pomembne za spodbujanje zanimanja mladine in javnosti za naravoslovje in tehnologijo ter za širjenje splošne znanstvene in tehniške kulture;
– pomembne za formalno izobraževanje (predvsem osnovno- in srednješolsko);
– pomembne za razvoj slovenske poljudnoznanstvene terminologije;
– dostopne na internetu in jih v pomembnem deležu ustvarjajo slovenski avtorji.
Na razpis se lahko prijavijo organizacije, ki so vpisane v Evidenco RO, društva, vpisana v zbirko podatkov društev, ki delujejo v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti ter založbe. Prav tako se lahko prijavijo pravne osebe iz slovenskega zamejstva in Slovencev po svetu.
(pogoji prijave prijavitelja)
Prijavitelj mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– poljudnoznanstvena publikacija že izhaja najmanj eno leto pred razpisom;
– poljudnoznanstvena publikacija izhaja v skladu z letnim načrtom v letu pred objavo razpisa;
– poljudnoznanstvena publikacija ima naslov na svetovnem spletu (vsaj s kazalom vsake številke in povzetkom);
– poljudnoznanstvena publikacija ima ustrezno ISSN-številko in je vpisana v razvid medijev;
– prijavitelj je dolžan zagotoviti del lastnih sredstev;
– na razpis lahko odda samo eno prijavo za posamezno poljudnoznanstvena publikacijo;
– za isti namen in z istim revijalnim programom še ni sofinanciran iz drugih javnih razpisov in z njim ne bo presegel dovoljenih zneskov pomoči po pravilu "de minimis";
– ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali prisilnega prenehanja;
– poljudnoznanstveno publikacijo je treba predstaviti v spletnem mediju. Obvezna je oddaja revij v predpisani elektronski obliki Narodni in univerzitetni knjižnici za objavo na javno-dostopnem portalu Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si takoj ob izdaji ali najpozneje ob izdaji naslednje številke.
(1) Prijave ocenjuje strokovna komisija, ki jo s sklepom imenuje direktor. Število članov komisije določi direktor. Člani so lahko zunanji ali zaposleni v agenciji. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Strokovna komisija lahko po potrebi pri sprejemanju odločitev pridobi mnenje članov strokovnih teles agencije oziroma recenzentov.
(2) Strokovna komisija ocenjuje prijave na podlagi kriterija, navedenega v tabeli 7.9.2.
Tabela 7.9.2: Kriterij za ocenjevanje prijav za domače poljudnoznanstvene publikacije in največje število točk za kriterij.
Št. kriterija iz priloge 2 | Kriterij | Največje št. točk |
5 | Potencialni vpliv zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav | 100 |
| Skupaj | 100 |
(3) Za ocenjevanje po kriteriju Potencialnega vpliva zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav se uporabljajo naslednji kazalniki:
– Periodične poljudnoznanstvene publikacije: povezava s formalnim izobraževanjem (predvsem z osnovno- in srednješolskim) (kazalnik 5.18.);
– Periodične poljudnoznanstvene publikacije: pomen za spodbujanje zanimanja javnosti za naravoslovje in tehnologijo ter za razširjanje splošne znanstvene in tehniške kulture (kazalnik 5.19.);
– Periodične poljudnoznanstvene publikacije: pomen za razvoj slovenske poljudnoznanstvene terminologije (kazalnik 5.20.);
– Periodične poljudnoznanstvene publikacije: zastopanost (delež) slovenskih avtorjev (kazalnik 5.21.);
– Periodične poljudnoznanstvene publikacije: dostopnost na internetu (kazalnik 5.22.).
(4) Posamezna prijava lahko doseže največ 100 točk. Na podlagi doseženih točk se prijava uvrsti v eno od treh kategorij, in sicer se v:
– I. kategorijo uvrstijo prijave, ocenjene med 91 in 100 točkami;
– II. kategorijo uvrstijo prijave, ocenjene med 60 in 90 točkami;
– III. kategorijo uvrstijo prijave, ocenjene z manj kot 60 točkami.
(5) Za izračun višine sofinanciranja posamezne poljudnoznanstvene publikacije se sorazmerno upoštevajo število avtorskih pol na zvezek, naklada, število rednih zvezkov na letnik, priznani stroški na eno avtorsko polo ter kategorija iz prejšnjega odstavka. Natančen način izračuna sofinanciranja za posamezno poljudnoznanstveno publikacijo določa metodologija. Če vsota izračunanih sredstev sofinanciranja preseže razpoložljiva finančna sredstva, se izračunani zneski sofinanciranja sorazmerno uskladijo z obsegom razpoložljivih finančnih sredstev.
Agencija sofinancira stroške tiska in stroške priprave na tisk, ne sofinancira pa avtorskega honorarja piscev člankov. Če se obseg publikacije v posameznem letu zmanjša za več kot 20 odstotkov obsega prijavljenih letnih avtorskih pol, agencija ustrezno prilagodi sofinanciranje tako, da na novo izračuna višino sofinanciranja za posamezno leto v skladu z izračunom, določenim v petem odstavku 182. člena.
(odločanje ZSA in sprejem odločitve)
Na podlagi izvedenega točkovanja v skladu z opredeljenimi kriteriji strokovna komisija izdela predlog prednostnega seznama prijav za sofinanciranje periodičnih poljudnoznanstvenih publikacij in ga posreduje ZSA v obravnavo in potrditev. Na podlagi predloga sklepa ZSA o izboru prijav za sofinanciranje periodičnih poljudnoznanstvenih publikacij direktor sprejme obrazloženi sklep o izboru prijav.
7.9.3 Znanstvene monografije
Agencija s sofinanciranjem podpira izdajanje znanstvenih monografij s področij humanistike, družboslovja, medicine, biotehnike, tehnike in naravoslovja v tiskani in digitalni obliki na podlagi razpisa, da bi tako omogočala in pospeševala objave tistih znanstvenih monografij, ki so:
– aktualne in temeljnega pomena za razvoj posameznega znanstvenega področja;
– pomembne za razvoj slovenske znanstvene terminologije;
– pomembne za predstavljanje slovenskih znanstvenih dosežkov v domačem in mednarodnem prostoru;
– pomembne za širjenje novih znanstvenih spoznanj in znanstvene kulture.
(1) Pri izdajanju znanstvenih monografij agencija sofinancira:
– znanstvene monografije ter kritične izdaje virov s spremno študijo in komentarjem: stroški tiska, tehnična priprava rokopisa za tisk oziroma digitalno objavo (stroški oblikovanja in računalniškega preloma), stroški lektoriranja;
– prevod znanstvenih monografij tujih avtorjev v slovenski jezik: stroški prevajanja;
– prevod znanstvenih monografij slovenskih avtorjev v tuj jezik: stroški prevajanja oziroma lektoriranja v tujem jeziku, če je monografija že napisana v tujem jeziku;
– digitalna izdaja monografije: stroški priprave rokopisa za digitalno objavo, stroški lektoriranja.
(2) Agencija ne sofinancira:
– ponatisov znanstvenih monografij;
– ponatisov doktorskih in magistrskih del;
– zbornikov znanstvenih prispevkov na konferencah, kongresih, simpozijih in kolokvijih;
– končnih in drugih poročil o rezultatih raziskav;
– učbenikov, priročnikov in katalogov.
(3) Če je izračun sofinanciranega zneska večji, kot so zaprošena sredstva, se upoštevajo zaprošena sredstva.
(4) Število znanstvenih monografij, ki jih agencija sofinancira posameznemu avtorju, se določi v razpisu.
(5) Agencija v primeru prijave prevoda znanstvene monografije istega avtorja v več tujih jezikov sofinancira prevod le v en tuji jezik. Če je prijavljeni prevod znanstvene monografije slovenskega avtorja le-ta že napisal v tujem jeziku, se priznajo samo stroški lektoriranja prevoda.
(6) Agencija ne sofinancira avtorskih honorarjev avtorjev znanstvenih monografij.
(7) Agencija sofinancira stroške izdaje oziroma prevoda znanstvene monografije, ki nastanejo do roka oddaje dokaznega izvoda.
(1) Na razpis za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij se lahko prijavijo:
– raziskovalne organizacije, vpisane v Evidenco RO;
– društva, vpisana v zbirko podatkov društev, ki delujejo v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti;
– založbe na področju Republike Slovenije ali v zamejstvu.
(2) Prijavitelj se lahko prijavi na razpis samo z eno prijavo za posamezno znanstveno monografijo.
(pogoji prijave prijavitelja)
(1) Prijavitelj mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– znanstvena monografija mora biti recenzirana z najmanj dvema znanstvenima recenzijama;
– znanstvena recenzija mora biti objavljena v sofinancirani znanstveni monografiji z imenom in priimkom recenzenta;
– znanstvena monografija mora biti urejena in opremljena po mednarodnih bibliografskih standardih in standardih za znanstveni tisk, veljavnih v Republiki Sloveniji (znanstvena monografija mora imeti ustrezen CIP in ISBN-številko oziroma vse potrebne elemente za njuno pridobitev);
– znanstvena monografija mora biti do 31. decembra tekočega leta dostavljena agenciji; prevod znanstvene monografije prijavitelj dostavi agenciji do 31. marca prihodnjega leta;
– finančna konstrukcija znanstvene monografije mora biti finančno uravnotežena na način, da so prihodki in odhodki znanstvene monografije enaki;
– prijavitelji si morajo prizadevati zagotoviti izdajo znanstvenih monografij v poslovnem modelu, ki omogoča odprt dostop do sofinanciranih digitalnih znanstvenih monografij, v skladu z veljavno strategijo odprtega dostopa;
– prijavitelj za isti namen in isto znanstveno monografijo še ni sofinanciran iz državnega proračuna na podlagi drugih javnih razpisov in z njimi ne bo presegel dovoljenih zneskov pomoči po pravilu »de minimis«;
– prijavitelj ne sme biti v postopku prisilne poravnave, stečaja ali prisilnega prenehanja;
– prijavitelj je dolžan zagotoviti del lastnih sredstev oziroma sredstev iz drugih virov.
(2) Pri prevodu znanstvene monografije tujega avtorja v slovenski jezik se upoštevajo že objavljene recenzije v publikaciji. Če tuja znanstvena monografija, ki se prevaja v slovenski jezik, objavljenih recenzij nima, prijavitelj priloži najmanj dve znanstveni recenziji.
(pogoji za recenzenta znanstvene monografije)
(1) Recenzent znanstvene monografije je lahko slovenski ali tuji državljan, ki ima doktorat znanosti v okviru vede prijavljene znanstvene monografije in habilitacijo v predavateljski naziv (docent, izredni profesor ali redni profesor) oziroma ustrezen raziskovalni naziv (znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec ali znanstveni svetnik).
(2) Recenzent znanstvene monografije zagotovi, da je monografija znanstveno delo.
(3) Recenzent znanstvene monografije ne sme biti v navskrižju interesov.
(4) Ime in priimek recenzenta znanstvene monografije se objavita.
(1) Prijava poleg prijavnega obrazca in obveznih prilog, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev, vsebuje tudi dokončno digitalno različico znanstvene monografije (z vsemi prilogami) na predpisanem mediju in v predpisanem formatu.
(2) Pri znanstvenih prevodih tujih avtorjev v slovenski jezik mora biti priložen izvirnik tujega avtorja in osnutek prevoda, ki je opremljen s podatki in referencami prevajalca. Če izvirnika tujega avtorja ni možno priložiti, prijavitelj v prijavi navede avtorjeve podatke, naslov in jezik izvirnika, iz katerega se prevaja, leto in kraj izida ter ime založbe.
(3) Za že natisnjene znanstvene monografije slovenskih avtorjev je treba priložiti izvod izvirnika. Pri prevodu slovenskega avtorja v tuji jezik je treba priložiti pogodbo avtorja s tujim založnikom oziroma pisno dokazilo, da je znanstvena monografija sprejeta v program pri tujem založniku (če bo delo izšlo v tujini).
(1) Prijave ocenjuje strokovna komisija, ki jo s sklepom imenuje direktor. Število članov komisije določi direktor. Člani so lahko zunanji ali zaposleni v agenciji. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Strokovna komisija lahko po potrebi pri sprejemanju odločitev pridobi mnenje članov strokovnih teles agencije oziroma recenzentov.
(2) Strokovna komisija ocenjuje prijave na podlagi kriterijev, navedenih v tabeli 7.9.3.
Tabela 7.9.3: Kriteriji za ocenjevanje prijav za znanstvene monografije in največje število točk za posamezni kriterij.
Št. kriterija iz priloge 2 | Kriterij | Največje št. točk |
1 | Znanstvena odličnost raziskovalcev (avtorjev) | 30 |
9 | Znanstvena odličnost recenzenta znanstvene monografije | 30 |
| Skupaj | 60 |
(3) Za ocenjevanje znanstvenih monografij po kriteriju Znanstvene odličnosti raziskovalcev (avtorjev) se uporablja naslednji kazalnik:
– Kakovost objav (ocena A1 vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne znanstvene uspešnosti v obliki A', A" in A½) (kazalnik 1.1.).
(4) Za ocenjevanje znanstvenih monografij po kriteriju Znanstvene odličnosti recenzentov se uporablja naslednji kazalnik:
– Znanstvena odličnost recenzenta znanstvene monografije (kazalnik 9.14.).
(5) Upoštevajo se reference znanstvene odličnosti avtorja na dan zaključka razpisnega roka.
(6) Za tuje avtorje znanstvenih monografij, ki se prevajajo v slovenski jezik, strokovna komisija oceno znanstvene odličnosti avtorja in znanstvenega prevoda v slovenski jezik poda na podlagi priloženega izvirnika tujega avtorja, priloženih recenzij, osnutka prevoda in treh navedenih avtorjevih najboljših znanstvenih del s področja vede.
(7) Za slovenske avtorje znanstvenih monografij, ki niso vpisani v Evidenco RO, strokovna komisija oceno znanstvene odličnosti poda na podlagi bibliografij avtorjev.
(8) Za tujega recenzenta znanstvene monografije strokovna komisija oceno znanstvene odličnosti poda na podlagi navedenih treh najboljših recenzentovih znanstvenih del.
(9) Če ima znanstvena monografija več avtorjev, se izračuna povprečje točk vseh avtorjev, ki izkazujejo bibliografske kazalnike v sistemu SICRIS.
(10) Če znanstveno monografijo ocenjuje več recenzentov, se ocenjevanje znanstvene odličnosti recenzentov izvede tako, da se izračuna povprečje točk vseh recenzentov (obvezna sta najmanj dva), ki izkazujejo bibliografske kazalnike v sistemu SICRIS.
(11) Posamezna prijava lahko doseže največ 60 točk. Na podlagi doseženih točk se prijavo uvrsti v eno od treh kategorij, in sicer v:
– I. kategorijo se uvrsti prijava, ocenjena med 31 in 60 točkami;
– II. kategorijo se uvrsti prijava, ocenjena med 20 in 30 točkami;
– III. kategorijo se uvrsti prijava, ocenjena z manj kot 20 točkami.
Višina sofinanciranja za posamezno znanstveno monografijo se izračuna na podlagi naklade, obsega znanstvene monografije (v avtorskih polah) in uvrstitve v kategorije iz 191. člena tega pravilnika. Natančen izračun za sofinanciranje posamezne znanstvene monografije določa metodologija. Če vsota izračunanih sredstev sofinanciranja preseže razpoložljiva finančna sredstva, se izračunani zneski sofinanciranja sorazmerno uskladijo z obsegom razpoložljivih finančnih sredstev.
(odločanje ZSA in sprejem odločitve)
Na podlagi izvedenega točkovanja v skladu z opredeljenimi kriteriji strokovna komisija izdela predlog prednostnega seznama prijav za sofinanciranje znanstvenih monografij in ga posreduje ZSA v obravnavo in potrditev. Na podlagi predloga sklepa ZSA o izboru prijav za sofinanciranje znanstvenih monografij direktor sprejme obrazloženi sklep o izboru prijav.
7.10 Nakup mednarodne znanstvene literature
Agencija v skladu s tem pravilnikom sofinancira nakup mednarodne znanstvene literature, da bi tako zagotavljala dotok in dostopnost mednarodnih znanstvenih in strokovnih informacij za potrebe raziskovalne, izobraževalne in razvojne dejavnosti v Republiki Sloveniji.
Ocenjevanje prijav vodi strokovno telo, pristojno za ocenjevanje prijav za mednarodno znanstveno literaturo.
(1) Na razpis se lahko prijavijo knjižnice, ki so javne pravne osebe, in zavodi, vpisani v Evidenco RO, če imajo svoje ali skupne knjižnice.
(2) Knjižnice in zavodi, ki se prijavijo na razpis, morajo izvajati informacijske storitve za širši krog uporabnikov v raziskovalni, razvojni in izobraževalni dejavnosti. Knjižnice (nacionalna knjižnica, univerzitetne in visokošolske knjižnice, specialne knjižnice) in zavodi se lahko prijavijo posamično ali v obliki konzorcijev.
(1) Prijava mora temeljiti na podlagi založniških cenikov ali pridobljenih ponudb. Predvidene cene naročil morajo biti evidentirane v sistemu COBISS.SI. Seznam za naročilo mednarodne znanstvene literature, izpisan iz sistema COBISS.SI, je priloga k prijavi.
(2) Prijavitelju se lahko odobrijo sredstva največ do višine ponudb iz predloženega seznama.
(3) Če prijavitelj s pogajanji z dobavitelji doseže nižje cene od prijavljenih in mu sredstva zato ostanejo, lahko predlaga agenciji nakup dodatne mednarodne literature, za katero je na razpisu kandidiral, vendar sofinanciranje ni bilo odobreno ali ni bilo odobreno v celoti.
(4) Predlog iz tretjega odstavka se pripravi na podlagi ponudb, ki jih prijavitelj priloži k predlogu. O predlogu s sklepom odloči direktor.
(1) Za ocenjevanje prijav se uporabljajo kriteriji, navedeni v tabeli 7.10.
Tabela 7.10: Kriteriji za ocenjevanje prijav za nakup mednarodne znanstvene literature in največje število točk za posamezni kriterij.
Št. kriterija iz priloge 2 | Kriterij | Največje št. točk |
8 | Relevantnost podporne dejavnosti | 16 |
9 | Kakovost prijave podporne dejavnosti | 15 |
5 | Potencialni vpliv zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav | 3 |
6 | Kakovost in učinkovitost izvedbe upravljanja | 6 |
| Skupaj | 40 |
(2) Za ocenjevanje po kriteriju Relevantnosti podporne dejavnosti se uporabljata naslednja kazalnika:
– Dostopnost (kazalnik 8.1.);
– Pogostnost uporabe (kazalnik 8.2.).
(3) Za ocenjevanje po kriteriju Kakovosti prijave podporne dejavnosti se uporablja naslednji kazalnik:
– Kakovost in pomen naročene mednarodne znanstvene literature (kazalnik 9.6.).
(4) Za ocenjevanje po kriteriju Potencialnega vpliva zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav se uporablja naslednji kazalnik:
– Delež sredstev iz drugih virov (kazalnik 5.7.).
(5) Za ocenjevanje po kriteriju Kakovosti in učinkovitosti izvedbe upravljanja se uporablja naslednji kazalnik:
– Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje gospodarne rabe sredstev (kazalnik 6.7.).
(6) Elementi ocenjevanja so podrobneje določeni v metodologiji.
(prednost pri sofinanciranju)
(1) Prednost pri sofinanciranju nakupa mednarodne znanstvene literature imajo prijavitelji, katerih pospešen razvoj je v javnem interesu Republike Slovenije. Na ta način se omogoča pospešeni razvoj strok, ki so v javnem interesu za razvoj Republike Slovenije in so sestavni del mlade organizacije, ki jo je treba v javnem interesu pospešeno razvijati, oziroma uveljavljene organizacije, ki pospešeno razvija novo raziskovalno- razvojno področje.
(2) Strokovno telo lahko prijavitelja iz prejšnjega odstavka obravnava prednostno, če je povečanje dostopnosti mednarodne znanstvene literature sestavni del celovitega projekta razvoja nekega raziskovalno-razvojnega področja. Svojo odločitev strokovno telo utemelji.
(obseg sredstev sofinanciranja)
Pri izdelavi predloga za obseg sredstev za posameznega prijavitelja strokovno telo upošteva:
– obseg v ta namen že odobrenih sredstev posameznemu prijavitelju v prejšnjem letu,
– povečanje ali zmanjšanje zgoraj navedenih sredstev glede na uvrstitev prijavitelja v lestvici točk glede na kriterije in
– skupen obseg razpoložljivih sredstev za ta namen.
(1) Prijave za sofinanciranje mednarodnih serijskih publikacij oceni strokovno telo za mednarodno literaturo po znanstvenih vedah. Če je kakšen član strokovnega telesa v navzkrižju interesov, se v skladu z določbo 230. člena tega pravilnika izloči iz ocenjevalnega postopka.
(2) Strokovno telo na podlagi ocen, izraženih s točkami, pripravi vrstni red prijav za mednarodne serijske publikacije po področjih.
(3) Strokovno telo pri opredelitvi sredstev za sofinanciranje kot izhodišče upošteva razpoložljiva sredstva, sredstva, izplačana prijavitelju v preteklem letu, in doseženo uvrstitev prijavitelja v vrstnem redu prijav.
(4) Pri prednostni obravnavi prijavitelja na podlagi drugega odstavka 199. člena tega pravilnika strokovno telo lahko ne upošteva določb prejšnjega odstavka. Tak predlog dodatno obrazloži.
(5) Če agencija prijavitelja v preteklosti še ni sofinancirala, strokovno telo predlog za sofinanciranje nakupa mednarodne znanstvene literature pripravi tako, da upošteva razpoložljiva sredstva. Minimalni obseg sredstev za sofinanciranje ne sme biti manjši od sredstev, danih prijavitelju, ki je v preteklem letu prejel najnižja sredstva.
(6) Strokovno telo posebej predlaga sofinanciranje nabavnih konzorcijev posebnega pomena. Konzorcij je posebnega pomena, če so vanj vključene najmanj štiri univerze in najmanj štiri JRZ oziroma celotno znanstveno področje, ki ga konzorcij pokriva. Konzorcijem se sofinancirajo stroški za elektronski dostop do vsebin s celotnim besedilom. Izhodišče za določitev sredstev so razpoložljiva sredstva in sredstva, izplačana konzorciju v preteklem letu.
(7) Strokovno telo posebej predlaga sofinanciranje mednarodnih zbirk podatkov. Predlagane zbirke poleg osnovnih bibliografskih podatkov vsebujejo tudi analitične podatke, ki omogočajo dodatne informacije o kakovosti raziskovalnih izsledkov. Izhodišče za predlog obsega sredstev so razpoložljiva sredstva in sredstva, izplačana v preteklem letu.
(8) Na podlagi izvedenega točkovanja predloga za sofinanciranje nabavnih konzorcijev in predloga za sofinanciranje mednarodnih zbirk podatkov strokovno telo v 30 dneh od dneva prejema dokumentacije pripravi predlog prednostnega seznama prijav za sofinanciranje mednarodne znanstvene literature. Za mnenje k strokovni oceni lahko zaprosi ZSV.
(9) O izboru prijav za sofinanciranje prijav po tem členu odloči direktor s sklepom o izboru prijav na predlog sklepa ZSA o izboru prijav.
7.11 Osrednji specializirani informacijski centri za raziskovalno dejavnost (OSIC)
Namen OSIC je z operativnim in svetovalnim delom zagotavljati kakovost vodenja bibliografskih zapisov raziskovalcev v sistemu COBISS.SI.
203. člen
(1) Osic izvaja naloge v skladu s prilogo 2 tega pravilnika. Njegove naloge so: obdelovanje, organiziranje, vrednotenje, arhiviranje in posredovanje specializiranih informacij in informacijskih virov, spremljanje in nadziranje ustreznosti razvrstitve bibliografskih zapisov raziskovalcev v sistemu COBISS.SI. Izvajanje nalog OSIC v povezavi z zapisi raziskovalcev v sistemu COBISS.SI koordinira IZUM.
(2) Naloge OSIC so tudi, da presojajo morebitne nepravilnosti v zvezi s publicistiko in podajo svoje strokovno mnenje ZSV.
Za razreševanje vsebinskih vprašanj, povezanih z 203. členom tega pravilnika, OSIC sodelujejo z agencijo.
Agencija v Uradnem listu Republike Slovenije objavi razpis za sofinanciranje nalog iz 203. člena tega pravilnika za obdobje dveh let na naslednjih vedah: naravoslovnih, tehniških, biotehniških, medicinskih, družboslovnih in humanističnih.
Naloge OSIC iz 203. člena tega pravilnika lahko prijavitelji izvajajo kot samostojne pravne osebe ali kot organizacijske enote prijaviteljev, ki se ukvarjajo s knjižnično ali drugo informacijsko dejavnostjo, uporabo sistema COBISS.SI, vzpostavljenimi komunikacijami med RO v Republiki Sloveniji in mednarodnem prostoru ter ki izvajajo knjižnično in informacijsko dejavnost najmanj pet let. Vodja OSIC oziroma strokovnjak za spremljanje, nadzor in razvrščanje bibliografskih zapisov mora imeti ustrezne reference.
Ocenjevalni postopek vodi strokovno telo, ki ga imenuje ZSA. Strokovno telo pripravi predlog finančno ovrednotenega prednostnega seznama prijav in ga posreduje ZSA v obravnavo. ZSA s sklepom sprejme predlog sklepa o izboru prijav, na podlagi katerega direktor sprejme sklep o izboru prijav za sofinanciranje OSIC.
(1) Strokovno telo pri ocenjevanju prijav upošteva kriterij, naveden v tabeli 7.11.
Tabela 7.11: Kriterij za ocenjevanje prijav za OSIC in največje število točk zanj.
Št. kriterija iz priloge 2 | Kriterij | Največje št. točk |
6 | Kakovost in učinkovitost izvedbe in upravljanja | 10 |
| Skupaj | 10 |
(2) Za ocenjevanje po kriteriju Kakovosti in učinkovitosti izvedbe in upravljanja se uporabljata naslednja kazalnika:
– Strokovna usposobljenost osebja (kazalnik 6.8.);
– Ustreznost organiziranosti OSIC za uspešno izvajanje nalog (kazalnik 6.9.).
(3) Strokovna usposobljenost osebja za izvajanje nalog iz 204. člena tega pravilnika se izkaže s priloženimi referencami in izobrazbeno strukturo delavcev OSIC.
(prednost pri sofinanciranju)
Prednost pri sofinanciranju imajo OSIC, ki izkažejo večjo usposobljenost za izvajanje nalog in so ustrezno organizirani za izvajanje nalog.
Za obdobje sofinanciranja se upošteva stroške dela, materiala in storitev glede na načrtovane stroške za izvajanje nalog OSIC.
7.11.1 Baze podatkov in bibliografske enote
(seznami bibliografskih baz podatkov)
(1) Agencija vodi štiri vrste seznamov bibliografskih baz podatkov:
– BIBLIO-A: seznam mednarodnih bibliografskih baz podatkov (MBP);
– BIBLIO-B: seznam revij, ki niso vključene v MBP, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij;
– BIBLIO-C: seznam znanstvenih založb agencije;
– BIBLIO-D: seznam zaključenih znanstvenih zbirk podatkov.
Seznami se dopolnjujejo na predlog OSIC ter po potrditvi ZSV in ZSA v skladu z 212. členom tega pravilnika.
(2) Sezname BIBLIO-A, BIBLIO-B, BIBLIO-C in BIBLIO-D ureja IZUM in so dostopni na spletnih straneh IZUM in agencije.
(3) IZUM pri vrednotenju objavljenih znanstvenih del (v nadaljnjem besedilu: objave) upošteva navedene sezname.
(dopolnjevanje, spreminjanje seznamov, verifikacija in prekategorizacija objav)
(1) Pobudo za spreminjanje seznamov (tj. uvrstitev MBP na seznam ali izbris MBP s seznama BIBLIO-A, uvrstitev revije na seznam ali izbris revije s seznama BIBLIO-B, uvrstitev založbe na seznam ali izbris založbe s seznama BIBLIO-C, uvrstitev korpusa na seznam ali izbris korpusa s seznama BIBLIO-D) lahko poda OSIC, RO ali knjižnica. Pobudo strokovno obravnava in ovrednoti pristojni OSIC. V okviru obravnave pridobi mnenje člana ZSV ustreznega področja in potrebne dodatne informacije. OSIC na podlagi obravnave pripravi predlog sklepa o dopolnitvi oziroma spremembi določenega seznama in ga posreduje pristojnemu ZSV v obravnavo. Predstavnik OSIC na seji pristojnega ZSV poda obrazložitev predloga OSIC. Če se ZSV s predlogom OSIC ne strinja, lahko zahteva od OSIC dodatno obrazložitev ali pridobi dodatno oceno enega ali po potrebi več strokovnjakov. ZSV pripravi predlog sklepa za obravnavo na ZSA, ki sprejme sklep o dopolnitvi oziroma spremembi posameznega seznama. Agencija o sklepu obvesti pobudnika, vse OSIC in IZUM. Prevrednotenje objav zaradi sprememb seznamov BIBLIO-A, BIBLIO-B, BIBLIO-C in BIBLIO-D izvede IZUM na podlagi sklepa ZSA za obdobje od tistega leta naprej, kot je to opredeljeno v sklepu.
(2) OSIC skrbi za letne sezname revij za svoje področje znotraj posamezne MBP v okviru BIBLIO-A, ki jih pridobiva od tujih ponudnikov. Če se med letom ugotovi, da se je kakšna revija uvrstila v posamezno MBP, jo IZUM na pobudo OSIC takoj uvrsti na seznam.
(3) OSIC spremlja in nadzira ustreznost razvrstitve bibliografskih enot raziskovalcev v skladu z dokumentom Tipologija dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS.SI (verificira tipologijo).
(4) Sprememba tipa in verifikacija tipa bibliografskih enot (to je spreminjanje tipa pri posameznih delih v skladu z veljavno tipologijo) poteka sproti po presoji OSIC. Pri vsebinsko spornih tipologij, pa tudi glede izjem pri vseh tipih se izvede enak postopek, kot poteka za spreminjanje seznamov in je urejen v prvem odstavku tega člena. OSIC prevrednotenje objav zaradi prekategorizacije na podlagi sklepa ZSA izvede takoj.
(prerazvrstitev objav po področjih)
RO lahko agenciji predlaga prerazporeditev objave v drugo raziskovalno vedo. Predlog obravnavata OSIC, v katerega je objava uvrščena, in OSIC, v katerega predlagatelj želi razvrstiti objavo. Obe telesi pripravita skupen predlog za obravnavo na ZSV. V nadaljevanju se izvede postopek, kot je opisan v prvem odstavku 212. člena tega pravilnika.
8 DELOVANJE STROKOVNIH TELES AGENCIJE
(1) Strokovna telesa agencije omogočajo strokovno in neodvisno ocenjevanje prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti in ocenjevanje poročil.
(2) Pomembnejši nalogi strokovnih teles sta še:
– celostna skrb za razvoj ved in raziskovalnih področij, ki jo zagotavljajo ZSA in strokovna telesa agencije;
– ohranjanje posebnosti posameznih ved in raziskovalnih področij, ki ga omogočajo pristojnosti ZSA in strokovnih teles ZSA.
(3) Strokovna telesa agencije z usklajenim delovanjem omogočajo strokovno presojo o predmetih ocenjevanja.
8.1 Strokovna telesa
(1) ZSA za izpolnjevanje nalog iz svoje pristojnosti, ki so opredeljene v aktu o ustanovitvi agencije, predpisih agencije in statutu agencije, imenuje strokovna telesa. Člane strokovnih teles ZSA imenuje avtonomno.
(2) Strokovna telesa ZSA so stalna in občasna.
(3) V postopkih za ocenjevanje prijav za (so)financiranje predmeta raziskovalnih aktivnosti sodelujejo tudi paneli, strokovne komisije in posamezniki (recenzenti).
8.1.1 Stalna in občasna strokovna telesa
(1) Stalna strokovna telesa so ZSV, ki so:
– ZSV za naravoslovje;
– ZSV za tehniko;
– ZSV za medicino;
– ZSV za biotehniko;
– ZSV za družboslovje;
– ZSV za humanistiko;
– ZSV za interdisciplinarne raziskave.
(2) Člane ZSV imenuje ZSA za pet let tako, da njihovo število in znanstvena ekspertiza omogočata pokrivanje vseh področij po klasifikaciji agencije. Opredelitev področij se ravna po mednarodni klasifikaciji Field of Science and Technology Classification (FOS 2007). ZSV ima od šest do dvanajst članov, vključno s predsednikom.
(1) Naloge ZSV so:
– spremlja in nadzoruje izvajanje v (so)financiranje sprejetih programov, projektov in drugih oblik raziskovalne dejavnosti s področja ZSV v vseh fazah njihovega poteka na podlagi vmesnih in zaključnih poročil o delu ter poročil o porabljenih sredstvih (v nadaljnjem besedilu: ocenjevanje poročil), kar vključuje tudi administrativno-strokovni vidik, ki ga izvaja agencija;
– na zaprosilo občasnega strokovnega telesa daje mnenje o strokovni oceni glede sofinanciranja mednarodne znanstvene literature oziroma dodatna pojasnila k predlogu prednostnega seznama OSIC glede njihove strokovne ocene;
– pripravlja poročila o rezultatih in učinkih raziskovalnih programov in projektov ter drugih oblik raziskovalne dejavnosti;
– po končanih ocenjevalnih postopkih pripravi predloge izboljšanja predpisov agencije in metodologije ocenjevanja;
– daje pobude za razvoj raziskovalne dejavnosti na svojem področju;
– pregleduje ustreznost prijav projektov po raziskovalnih področjih ter pri neustreznosti prijav predlaga prerazporeditev na druga raziskovalna področja;
– daje predloge pomembnih dosežkov slovenske znanosti s področja ZSV, ki jih agencija lahko uporabi za promocijo znanosti;
– na zaprosilo ministrstva, prisojnega ga znanost, podaja strokovne ocene v zvezi z vlogami za izredno naturalizacijo glede raziskovalčevega izkazovanja izjemnih mednarodno primerljivih raziskovalnih ali tehnološko razvojnih rezultatov v zadnjih petih letih in strokovno oceno glede raziskovalčevega objavljanja znanstvenoraziskovalnih del v znanstvenih oziroma strokovnih revijah z nadpovprečnim faktorjem vpliva v skladu z morebitnimi usmeritvami, ki jih sprejme ZSA;
– izvaja druge naloge za zagotavljanje skladnega razvoja znanstvene vede, ki so v pristojnosti ZSV.
(2) Pri izvajanju nalog ZSV njihovi člani ocenjujejo vmesna in zaključna poročila ter sodelujejo z OSIC pri presoji ustreznosti razvrstitve znanstvenih del po tipologiji COBISS. ZSV določa nabor mednarodnih baz podatkov (MBP) v okviru seznama BIBLIO-A, dopolnjuje (dodaja ali izloča) seznam znanstvenih revij, ki niso vključene v MBP, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (BIBLIO-B), mednarodnih založb (BIBLIO-C) in zaključenih znanstvenih zbirk podatkov (BIBLIO-D), ki se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij. IZUM izvaja spremembe v seznamih BIBLIO-A, B, C in D na podlagi sprejetih sklepov ZSV.
Delo ZSV vodi predsednik ali namestnik predsednika. Naloge predsednika ali namestnika predsednika ZSV so:
– pripravlja, sklicuje in vodi sestanke strokovnega telesa, na katere lahko vabi tudi vodje raziskovalnih skupin, vodje raziskovalnih programov in projektov ter raziskovalce;
– usklajuje delo strokovnega telesa v skladu s predpisi agencije;
– strokovno usmerja delovanje ZSV;
– pripravlja poročila o delu iz pristojnosti ZSV;
– opravlja druge naloge v skladu z usmeritvami ZSA.
(1) Občasna strokovna telesa so:
– strokovno telo za ocenjevanje raziskovalnih programov;
– strokovno telo za ocenjevanje infrastrukturnih programov;
– strokovno telo za ocenjevanje raziskovalnih projektov;
– strokovno telo za dodelitev mentorskih mest programskim skupinam;
– strokovno telo za opremo;
– strokovno telo za uveljavljene raziskovalce iz tujine;
– strokovno telo za mednarodne projekte, ki so bili pozitivno ocenjeni, niso pa bili izbrani za (so)financiranje;
– strokovno telo za znanstvene sestanke;
– strokovno telo za mednarodno znanstveno literaturo;
– strokovno telo za osrednje specializirane informacijske centre (OSIC);
– druga strokovna telesa, ki jih imenuje ZSA.
(2) Občasno strokovno telo imenuje ZSA za ocenjevanje prijav, prispelih na poziv ali razpis, ali za izvajanje drugih nalog iz svoje pristojnosti ter mu določi obdobje delovanja in področje dela.
(naloge občasnega strokovnega telesa)
Naloge občasnega strokovnega telesa so:
– imenuje recenzente za ocenjevanje prijav na podlagi kriterijev, ki jih sprejme ZSA;
– izvaja ocenjevalne postopke za posamezen poziv ali razpis ali drug ocenjevalni postopek in ocenjuje prijave, prispele na poziv ali razpis;
– oblikuje predlog prednostnega seznama prijav, ki ga predloži ZSA v obravnavo, vključno s predlogom višine finančnih sredstev, če ni s tem pravilnikom drugače določeno;
– sodeluje pri oblikovanju in obravnavanju gradiva iz svojih pristojnosti;
– pripravlja poročila s svojega strokovnega področja za ZSA;
– pri celotnem ocenjevanju projektov ima funkcijo poročevalca (rapporteurja);
– izvaja druge naloge v skladu s svojim strokovnim področjem.
(naloge predsednika občasnega strokovnega telesa)
Občasno strokovno telo vodi predsednik ali namestnik predsednika. Naloge predsednika ali namestnika predsednika občasnega strokovnega telesa so:
– sklicuje in vodi sestanke strokovnega telesa;
– usklajuje delo strokovnega telesa v skladu s predpisi agencije;
– strokovno usmerja delovanje strokovnega telesa;
– pripravlja poročila o delu iz pristojnosti strokovnega telesa;
– izvaja druge naloge v skladu s sklepi ZSV in usmeritvami ZSA.
(imenovanje članov stalnih in občasnih strokovnih teles)
(1) K predložitvi in usklajevanju predlogov za člane ZSV za posamezno vedo ali raziskovalno področje agencija povabi raziskovalce po vedah ali raziskovalnih področjih.
(2) Člane ZSV imenuje ZSA izmed kandidatov po posameznih vedah. Predsednika ZSV imenuje ZSA na predlog Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), ki predlog poda v dveh mesecih po pozivu, sicer ZSA sam imenuje predsednika ZSV izmed kandidatov. ZSA imenuje namestnika predsednika izmed članov ZSV. Predsednik ZSV ne more biti dvakrat zapored imenovan za predsednika ZSV, član ZSV pa je v ZSV lahko imenovan dvakrat zapored.
(3) Predsednika, namestnika predsednika in člane občasnih strokovnih teles imenuje ZSA pred vsakokratnim začetkom izvajanja ocenjevalnih postopkov ali ob začetku mandata na predlog ZSV in po svoji presoji.
(4) Seznam članov stalnih in občasnih strokovnih teles se po imenovanju objavi na spletnih straneh agencije.
(kriteriji in pogoji za imenovanje članov stalnih in občasnih strokovnih teles)
(1) Kandidati za imenovanje na mesto predsednika, namestnika predsednika in člana strokovnega telesa morajo izkazovati znanstveno ali strokovno odličnost tako, da izpolnjujejo pogoje za vodjo temeljnega ali aplikativnega projekta, kar ne velja za predsednika, namestnika predsednika in člane občasnega strokovnega telesa za mednarodno znanstveno literaturo in strokovnega telesa za OSIC. Za člane stalnih in občasnih strokovnih teles se ocena (minimalno število točk), povezana s pogoji za vodjo temeljnih in aplikativnih projektov, ki jo opredeljuje pravilnik, ki ureja pogoje za vodje temeljnih in aplikativnih projektov, določi v metodologiji.
(2) Za predsednika, namestnika predsednika ter člana stalnega in občasnega strokovnega telesa ne smejo biti imenovani rektor in prorektor univerze, dekan samostojnega visokošolskega zavoda ali članice univerze, zakoniti zastopnik RO ter član upravnega odbora agencije in ZSA. Sestava stalnih strokovnih teles zagotovi pokrivanje raziskovalnih področij znotraj ved ter zagotavljati institucionalno uravnoteženost in ustrezno tematsko zastopanost.
(3) Sestava občasnega strokovnega telesa pokriva vse vede oziroma znanstvena področja, iz katerih prihaja predmet ocenjevanja, vključno z interdisciplinarno tematiko.
(4) Sestava stalnih in občasnih strokovnih teles zagotavlja zastopanost obeh spolov, in sicer tako, da je po vedah zagotovljena najmanj tretjinska zastopanost vsakega spola, razen tehniških ved, v katerih je zagotovljena najmanj petina predstavnikov vsakega spola.
(5) Strokovno telo za mednarodno znanstveno literaturo sestavljajo predsednik, namestnik predsednika in po en član za vsako vedo, en predstavnik IZUM in en predstavnik Narodne in univerzitetne knjižnice.
(6) ZSA s sklepom o imenovanju določi predsednika, namestnika predsednika in člane stalnih in občasnih strokovnih teles, njihove naloge in trajanje mandata.
(razrešitev članov stalnih in občasnih strokovnih teles)
(1) Predsednik, namestnik predsednika in član stalnega ali občasnega strokovnega telesa so lahko razrešeni pred potekom časa, za katerega so imenovani. ZSA s sklepom razreši predsednika, namestnika predsednika ali člana strokovnega telesa, če:
– ta sam zahteva razrešitev;
– ta pri svojem delu ne ravna po predpisih ali neutemeljeno ne izvaja nalog, določenih v sklepu o imenovanju ali tem pravilniku;
– ta s svojim nevestnim ali nestrokovnim delom povzroči večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno izvaja svoje naloge, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje na raziskovalnem področju;
– je ta imenovan za rektorja, prorektorja univerze, dekana samostojnega visokošolskega zavoda ali članice univerze ali člana upravnega odbora agencije ali ZSA ali je zakoniti zastopnik RO.
(2) ZSA pred sprejetjem sklepa o razrešitvi seznani predsednika, namestnika predsednika ali člana stalnega ali občasnega strokovnega telesa z razlogi za razrešitev in mu da možnost, da se o njih izreče.
(3) Sklep o razrešitvi predsednika, namestnika predsednika ali člana stalnega ali občasnega strokovnega telesa sprejme ZSA hkrati s sklepom o imenovanju novega predsednika, namestnika predsednika ali člana stalnega ali občasnega strokovnega telesa.
8.1.2 Recenzenti, paneli in strokovne komisije
(nabor in naloge recenzentov)
(1) Recenzenti so lahko slovenski ali tuji državljani.
(2) Agencija nabor recenzentov pridobi iz mednarodno dostopnih zbirk izjemnih raziskovalcev, na podlagi pogodb s tujimi izbranimi agencijami, na podlagi meddržavnih dogovorov, na predlog RO, ki jih agencije pozove v imenu ZSA, ter na predloge raziskovalcev. ZSV enkrat letno dopolnijo nabor recenzentov s svojimi predlogi. Recenzenti so praviloma strokovnjaki, ki imajo naziv visokošolskega profesorja ali so nosilci projektov v svojih znanstvenih agencijah.
(3) Agencija po vedah vodi seznam recenzentov, ki ocenjujejo prijave. ZSA enkrat letno potrdi ta seznam.
(4) Prijavitelj projekta ima možnost predlaganja recenzentov. Občasno strokovno telo lahko iz nabora predlaganih recenzentov imenuje za ocenjevanje prijav tiste recenzente, ki na podlagi svojih referenc lahko ocenjujejo prijave na več raziskovalnih področjih ali vedah. Če je za ocenjevanje prijav izbran recenzent, ki ga je predlagal prijavitelj projekta, in se med pozivom ali razpisom ugotovi, da je vodja projekta ali član projektne skupine v fazi ocenjevanja projekta v navzkrižju interesov s predlaganim recenzentom, se prijava projekta zavrne.
(5) Seznam recenzentov, ki so sodelovali pri ocenjevanju, se za zaključene ocenjevalne postopke objavi na spletnih straneh agencije po posameznih vedah, urejen po abecednem vrstnem redu. Če je število recenzentov za katero izmed ved manjše od petnajst, se objavi skupni seznam. Področje dela recenzentov je zaupno.
(6) Naloga recenzentov je izdelava ocene za posamezen predmet ocenjevanja v skladu s predpisi agencije, pozivom ali razpisom in metodologijo ocenjevanja.
(kriteriji in pogoji za imenovanje recenzenta)
(1) Kandidat za recenzenta mora izkazovati znanstveno ali strokovno odličnost tako, da izpolnjuje pogoje za vodjo temeljnega ali aplikativnega projekta.
(2) Izpolnjevanje pogojev za tujega recenzenta se določi kvalitativno. Občasno strokovno telo pri imenovanju recenzenta upošteva usmeritve ZSA glede mednarodno primerljivih podatkov, kot so: objave v uglednih mednarodnih revijah; H-indeks; citati; ustanova, v kateri je zaposlen; ustanove, ki so ga predlagale.
(3) Za recenzenta ne sme biti imenovan rektor oziroma prorektor slovenske univerze, dekan samostojnega visokošolskega zavoda ali članice univerze v Republiki Sloveniji, zakoniti zastopnik RO s sedežem v Republiki Sloveniji ali član upravnega odbora agencije ali ZSA.
Recenzent, ki ga izbere občasno strokovno telo, je lahko zamenjan, če:
– to sam zahteva (zaradi navzkrižja interesov, predmet ocenjevanja ni z njegovega raziskovalnega področja, druge nepredvidene okoliščine);
– pri svojem delu ne ravna po predpisih ali ne izvaja nalog, določenih v tem pravilniku;
– se med postopkom ocenjevanja ugotovi, da izbira recenzenta glede na predmet ocenjevanja ni bila ustrezna.
(panel in strokovne komisije)
(1) Panel se lahko oblikuje pri razpisih za izvedbo ocenjevanja veljavnih prijav, prispelih na razpis. Sestavljajo ga člani občasnega strokovnega telesa in tuji recenzenti, ki jih je najmanj toliko, kolikor je članov strokovnega telesa. Člane panela s seznama recenzentov, ki jih predlaga občasno strokovno telo, imenuje direktor. Na panelu sodeluje kot opazovalec tudi predstavnik ustreznega ZSV, ki ga izmed sebe določijo člani tega sveta.
(2) Za ocenjevanje prijav za (so)financiranje predmeta raziskovalnih aktivnosti direktor imenuje strokovne komisije v primerih, določenih s tem pravilnikom.
8.2 Navzkrižje interesov in izjava o nepristranskosti
(1) Navzkrižje interesov po tem pravilniku nastopi, kadar obstajajo okoliščine, ki izvirajo iz neposrednega sorodstvenega razmerja, zaposlitvenega razmerja ali raziskovalnega sodelovanja zavezanca za navzkrižje interesov z raziskovalcem, ki sodeluje s predmetom ocenjevanja v postopku ocenjevanja, ter tudi v drugih okoliščinah, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti in objektivnosti. Zavezanci za navzkrižje interesov so član, predsednik ter namestnik predsednika ZSA, stalnih in občasnih strokovnih teles, strokovnih komisij, član panela in recenzent.
(2) Kot neposredno sorodstveno razmerje štejejo zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje in sestre ter osebe, ki s predsednikom, namestnikom predsednika, članom strokovnega telesa, recenzentom ali članom panela ali strokovne komisije živijo v skupnem gospodinjstvu ali zunajzakonski skupnosti.
(3) Kot neposredno zaposlitveno razmerje šteje članstvo iste raziskovalne, projektne oziroma programske skupine.
(4) Kot neposredno raziskovalno sodelovanje šteje skupni znanstveni proizvod v zadnjih treh letih, pri čemer se uredništvo ne šteje kot navzkrižje interesov.
(5) Zavezanec za navzkrižje interesov je v navzkrižju interesov, če je z vodjo oziroma člani raziskovalne, programske ali projektne skupine v neposrednem sorodstvenem razmerju oziroma, če je v zaposlitvenem razmerju ali raziskovalno sodeluje z vodjo raziskovalne, programske ali projektne skupine.
(navzkrižje interesov za člane ZSA, občasnih strokovnih teles, panela, strokovnih komisij, recenzentov)
(1) Če je zavezanec za navzkrižje interesov v neposrednem sorodstvenem oziroma zaposlitvenem razmerju z vodjo oziroma člani raziskovalne, programske ali projektne skupine ali z njimi raziskovalno sodeluje ali če sam kot vodja raziskovalne aktivnosti sodeluje s predmetom ocenjevanja v postopku ocenjevanja, se mora izločiti iz postopka ocenjevanja in o tem pisno obvestiti direktorja agencije.
(2) Če agencija ugotovi, da povezave iz prvega odstavka tega člena ne morejo bistveno vplivati na nepristranskost dela predsednika, namestnika predsednika, člana občasnega strokovnega telesa, panela, strokovne komisije ali recenzenta v ocenjevalnem postopku, mu to pisno sporoči v petih delovnih dneh. Če agencija ugotovi, da bi povezave lahko vplivale na nepristranskost njegovega dela, poda pristojnemu telesu predlog za zamenjavo.
(3) Če je član strokovne komisije, ki jo za ocenjevanje prijav za (so)financiranje predmeta raziskovalne dejavnosti imenuje direktor, zaposlen v agenciji, ne more sodelovati pri obravnavanju ali odločanju o (so)financiranju predmeta raziskovalne dejavnosti, ki se nanaša na raziskovalno organizacijo, v kateri izvaja dopolnilno delo.
(navzkrižje interesov za člane ZSV)
(1) Če je v postopku ocenjevanja poročil predsednik, namestnik predsednika ali član stalnega strokovnega telesa v neposrednem sorodstvenem oziroma zaposlitvenem razmerju z vodjo oziroma člani raziskovalne, programske ali projektne skupine ali z njimi raziskovalno sodeluje ali če sam kot vodja raziskovalne aktivnosti sodeluje s predmetom ocenjevanja v postopku ocenjevanja poročil, o tem pisno obvesti agencijo.
(2) Če ZSV ali javni uslužbenec, ki ga pooblasti direktor, ugotovi, da obstaja navzkrižje interesov iz prvega odstavka tega člena, ZSV odloči, da predsednika, namestnika predsednika ali člana ZSV, ki je v navzkrižju interesov, zamenja član ZSV, čigar raziskovalno področje je najbližje področju člana, ki je v navzkrižju interesov. Če med člani ZSV ni drugega člana za ustrezno področje, lahko ZSV pooblasti za izvajanje naloge raziskovalca, ki ni član ZSV, vendar izpolnjuje pogoje za člana ZSV, je strokovnjak za to področje in ni v navzkrižju interesov. ZSV lahko določi nabor raziskovalcev, ki niso člani ZSV, za celotno trajanje svojega mandata.
(notranji nadzor navzkrižja interesov)
(1) Obstoj navzkrižja interesov agencija preverja z notranjo revizijo, tako da ustanovi komisijo za preverjanje navzkrižja interesov (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo s pisnim sklepom imenuje direktor.
(2) Število članov komisije določi direktor. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in najmanj polovica članov komisije so zaposleni v agenciji. Na sejah komisije se piše zapisnik.
(3) Komisija se sestaja po potrebi glede na prijave (notranje, zunanje, anonimne, itd.), oziroma če se zazna sum o navzkrižju interesov. V primerih, ki jih obravnava, prouči morebiten obstoj navzkrižja interesov in določi posledice za kršitve določb tega pravilnika.
(izjava o ravnanju z dokumenti in nepristranskosti)
(1) Predsednik in člani ZSA, predsednik, namestnik predsednika in člani stalnih in občasnih strokovnih teles ter recenzenti po imenovanju podpišejo izjavo o ravnanju z dokumenti in izjavo o nepristranskosti (v nadaljnjem besedilu: izjava), ki je za člane občasnega strokovnega telesa v prilogi 3 kot sestavnem delu tega pravilnika. Za predsednika in člane ZSA, stalnih strokovnih teles, recenzente, člane panela in strokovnih komisij se izjava ustrezno vsebinsko prilagodi glede na navzkrižje interesov, urejeno v 230., 231. in 232. členu tega pravilnika.
(2) Recenzenti podpišejo izjavo ob vsakem razpisu ali pozivu, katerega prijave ocenjujejo.
(3) Z izjavo se podpisniki zavežejo, da bodo z dokumenti, ki so predloženi v ocenjevanje (prijave, poročila itd.), ravnali kot s podatki s stopnjo tajnosti INTERNO, zato ne bo dovoljeno reproduciranje ali drugačno razširjanje dokumentacije.
8.3 Plačilo ter administrativna in strokovna dela
(1) Za izvedbo s tem pravilnikom določenih nalog so predsedniki, njihovi namestniki, člani strokovnih teles in recenzenti upravičeni do ustreznega plačila v obliki sejnin, plačila potnih stroškov ter plačila po pogodbah o delu in avtorskih pogodbah.
(2) Višina plačil iz prejšnjega odstavka se določa na podlagi notranjega akta agencije, ki ureja plačila za strokovno delo recenzentov in članov strokovnih teles agencije. Sklep o plačilu sprejme direktor.
(administrativna in strokovna dela)
Administrativna in strokovna dela za potrebe strokovnih teles in recenzentov zagotavlja agencija.
(letna poročila za raziskovalne programe)
Ne glede na določbe 79. člena tega pravilnika RO za raziskovalne programe, ki jim je bilo odobreno financiranje za obdobje treh ali štirih let, do izteka obdobja financiranja oddajo letna poročila.
(podaljšanje financiranja mladim raziskovalcem)
(1) Določbi druge in tretje alineje četrtega odstavka 125. člena tega pravilnika se ne uporabljata za mlade raziskovalce, katerim je agencija začela financirati usposabljanje pred uveljavitvijo tega pravilnika in so že izkoristili možnost podaljšanja.
(2) Za mlade raziskovalce, katerim je agencija začela financirati usposabljanje pred uveljavitvijo tega pravilnika in še niso izkoristili možnosti podaljšanja, ne veljajo sankcije iz 125. člena tega pravilnika, če:
– mladi raziskovalec konča usposabljanje v enem letu po izteku odobrene dobe financiranja;
– mladi raziskovalec s področja medicine, ki po izteku odobrene dobe financiranja pridobi status pripravnika ali specializanta, konča usposabljanje v dveh letih po izteku odobrene dobe financiranja.
(dokončanje razpisov in pozivov)
Razpisi in pozivi, ki do uveljavitve tega pravilnika še niso bili dokončani, se dokončajo po Pravilniku o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 4/11, 72/11, 45/12, 96/13, 100/13 in 92/14).
(prenehanje veljavnosti dosedanjega pravilnika)
Z dnem začetka veljavnosti tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 4/11, 72/11, 45/12, 96/13, 100/13 in 92/14).
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-4/2015-11
Ljubljana, dne 29. junija 2016
EVA 2015-1647-0004
Prof. dr. Rado Bohinc l.r.
