Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 11., 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40) ter 15. in 23. člena Statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 75/10 – uradno prečiščeno besedilo, 107/13) je Občinski svet Občine Idrija na 12. seji dne 7. 7. 2016 sprejel
o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Idrija
(1) Ta odlok vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbi projekta Pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Idrija v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu.
(2) Ta odlok določa tudi predmet, pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, postopek izbire koncesionarja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva.
(3) Ta odlok skladno s tretjim odstavkom 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu predstavlja koncesijski akt.
(Opredelitev ključnih pojmov)
(1) V okviru odloka so uporabljeni pojmi, ki imajo naslednji pomen:
– javni partner je Občina Idrija (v nadaljevanju: koncedent);
– zasebni partner oziroma koncesionar je fizična ali pravna oseba, ki bo v okviru javnega razpisa izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva;
– uporabniki oziroma upravljavci objektov so javni zavodi in druge osebe javnega prava, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je koncedent in ki za izvajanje svoje dejavnosti uporabljajo objekte v lasti koncedenta;
– pripravljalne storitve so vsi ukrepi za zagotavljanje prihrankov energije, ki jih koncesionar izvede pred začetkom izvajanja glavne storitve;
– glavna storitev je storitev zagotavljanja in jamčenja prihrankov energije ter energetsko upravljanje objektov;
– druge storitve so vsi drugi ukrepi za zagotavljanje prihrankov energije, ki ne spadajo med pripravljalne storitve ali glavno storitev;
– pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije pomeni pogodbeni dogovor med koncedentom in koncesionarjem za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja ali spremlja v celotnem obdobju trajanja pogodbe in v okviru katerega se naložbe v ukrep plačujejo sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s pogodbo ali drugim dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost, kot so finančni prihranki.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določajo zakoni in predpisi, ki urejajo energetsko dejavnost.
(3) V tem odloku uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
II. UGOTOVITEV JAVNEGA INTERESA
Koncedent skladno z določili 2., 8. in 10. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14, 81/15) v povezavi z določili Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (Uradni list Evropske unije št. L 315 z dne 14. 11. 2012, str. 1), prvo alinejo drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 11. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), Lokalnim energetskim konceptom Občine Idrija, ki ga je Občinski svet Občine Idrija sprejel na 3. redni seji dne 20. 11. 2011 in Dokumentom identifikacije investicijskega projekta z oceno možnosti javno-zasebnega partnerstva za izvedbo energetske sanacije Osnovne šole Idrija in Zdravstvenega doma Idrija (Golea, Nova Gorica, junij 2016) s tem odlokom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za izvedbo projekta Pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti koncedenta v obliki javno-zasebnega partnerstva.
III. VRSTA, PREDMET, OBMOČJE IZVAJANJA IN ČAS TRAJANJA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
(Vrsta javno-zasebnega partnerstva)
Javno-zasebno partnerstvo se, upoštevaje razdelitev tveganj, izvaja v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva, pri čemer gre za koncesijo storitev.
(1) Predmet koncesije je izvajanje storitev energetskega pogodbeništva po principu pogodbenega zagotavljanja prihranka energije v objektih koncedenta, kot so opredeljeni v 6. členu tega odloka.
(2) Predmet koncesije iz predhodnega odstavka se lahko izvaja v več fazah oziroma segmentih. Delitev predmeta koncesije na posamezne faze ali segmente ter na to vezane pogoje koncedent in koncesionar opredelita v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi.
(3) Predmet koncesije je lahko tudi pogodbena oskrba z energijo, kar se opredeli v koncesijski pogodbi.
(1) Območje izvajanja koncesije obsega naslednje javne objekte:
– Osnovna šola Idrija in
– Zdravstveni dom Idrija.
(2) Območje izvajanja iz predhodnega odstavka se lahko razširi tudi na dodatne objekte ali ukrepe, ali zmanjša glede na konceptualno ustreznost programske zasnove projekta javno-zasebnega partnerstva.
(3) Sprememba iz predhodnega odstavka je pogojena s pridobitvijo soglasja koncedenta.
(4) Soglasje iz predhodnega odstavka izda občinski svet.
(5) Ne glede na četrti odstavek tega člena soglasje občinskega sveta ni potrebno, če gre za razširitev ali zmanjšanje objektov/ukrepov, ki je posledica pridobitve sredstev iz evropskih strukturnih ali investicijskih skladov ali drugih finančnih virov, namenjenih spodbujanju energetskega pogodbeništva na območju iz prvega odstavka tega člena. V tem primeru soglasje izda župan.
(1) Začetek in čas trajanja koncesije se opredelita v koncesijski pogodbi.
(2) Za začetek trajanja koncesije se šteje primopredaja izvedenih ukrepov na posameznem objektu/ sklopu objektov in s tem začetek zagotavljanja prihrankov.
(3) Koncesija se podeli za največ 15 let.
(4) Rok trajanja koncesije se v primeru, da:
– koncesionar zaradi ukrepov koncedenta ali drugih ukrepov oblasti koncesije ni mogel izvajati;
– je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu;
s sklenitvijo aneksa k osnovni pogodbi lahko podaljša, vendar največ za polovico obdobja, določenega z osnovno koncesijsko pogodbo. Dolžina podaljšanja se določi ob upoštevanju določbe drugega odstavka 71. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.
(1) Koncesionirana dejavnost se primarno financira iz:
– sredstev iz naslova doseženih energetskih prihrankov;
– drugih sredstev, ki jih pridobi koncesionar na podlagi opravljanja koncesionirane dejavnosti;
– lastnih sredstev koncesionarja;
– drugih virov.
(2) Koncesionirana dejavnost se v primeru pridobitve sredstev iz evropskih strukturnih ali investicijskih skladov ali drugih finančnih virov, namenjenih spodbujanju energetskega pogodbeništva s strani koncedenta ali koncesionarja, financira tudi iz zadevnega vira.
(3) V primeru sofinanciranja dejavnosti s strani koncedenta ima le-ta pravico do soudeležbe na ustvarjenih energetskih prihrankih.
(4) Viri in način financiranja se podrobneje opredelijo v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi.
Koncedent in koncesionar v okviru postopka javnega razpisa in koncesijski pogodbi medsebojno razmerje oblikujeta ob upoštevanju evropske in nacionalne zakonodaje ter navodil pristojnih ministrstev Republike Slovenije.
V. OBVEZNOSTI KONCESIONARJA, KONCEDENTA TER UPORABNIKOV
(Obveznosti koncesionarja)
(1) Koncesionar mora v okviru izvajanja koncesije zagotoviti:
– izvajanje pripravljalnih storitev, glavne storitve in drugih storitev za zagotavljanje prihrankov energije in energetskega upravljanja na objektih, kot so opredeljeni v 6. členu tega odloka;
– izvajanje vseh nalog in dejavnosti, ki so neločljivo povezane z obveznostmi iz predhodne alineje (na primer vodenje evidenc, obveščanje itd.) v obsegu, kot ga predpisuje veljavna zakonodaja in ponudba izbranega ponudnika;
– izvajanje drugih obveznosti, opredeljenih v koncesijski pogodbi.
(2) Koncesionar je dolžan zagotoviti dejanske prihranke energije oziroma zmanjšane stroške porabe energije, ki bodo podlaga za plačila s strani koncedenta.
(3) Koncesionar v celoti prevzema vsa tehnična, finančna in druga tveganja iz naslova obveznosti iz predhodnih odstavkov.
(4) Storitev, ki je predmet te koncesije, mora koncesionar opravljati nepretrgano. Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje storitve le na način in iz razlogov, ki jih določajo zakon, ta odlok, koncesijska pogodba ali drug predpis.
Obveznosti koncedenta so zlasti:
– koncesionarju zagotavljati pogoje za nemoteno opravljanje dejavnosti koncesije;
– koncesionarju nuditi pomoč pri pridobitvi posameznih pravic, soglasij ali dovoljenj, ki jih koncesionar ne more pridobiti samostojno ali brez pomoči koncedenta;
– koncesionarju na nepremičninah, kjer se bodo izvajale aktivnosti za uresničitev koncesijske pogodbe ter opremi, ki je v lasti koncedenta, ob upoštevanju veljavne zakonodaje podeliti ustrezne stvarnopravne pravice (služnost, stavbna pravica itd.) na način, da se koncesionarju omogoči nemoteno izvajanje koncesionirane dejavnosti;
– zagotavljanje plačila za opravljeno storitev zagotavljanja prihranka energije, v primeru doseganja v koncesijski pogodbi dogovorjene količine prihrankov.
(Dolžnosti uporabnikov oziroma upravljavcev objektov)
Uporabniki oziroma upravljavci objektov imajo zlasti naslednje dolžnosti:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti opravljanje nalog iz tega odloka in koncesijske pogodbe;
– omogočiti dostop do vseh prostorov, naprav in opreme, kjer se opravljajo storitve in naloge iz tega odloka in koncesijske pogodbe;
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje nalog koncesionarja oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na izvajanje nalog;
– obveščati koncedenta o morebitnih kršitvah koncesionarja.
(Druge pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja)
(1) Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, ki niso opredeljene s tem odlokom, se podrobneje opredelijo v koncesijski pogodbi.
(2) S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe.
VI. POSTOPEK IZBIRE KONCESIONARJA
(Javni razpis in merila za izbor)
(1) Koncedent koncesionarja izbere na podlagi javnega razpisa, ki se izvede ob upoštevanju določb Zakona o javno- zasebnem partnerstvu.
(2) Objava javnega razpisa mora določati:
– predmet javnega razpisa z navedbo, da gre za koncesijo;
– ime in sedež koncedenta;
– podatke o objavi odločitve o javno-zasebnem partnerstvu in akta o javno-zasebnem partnerstvu;
– predmet, naravo ter obseg in območje koncesije;
– začetek in predvideni čas trajanja koncesije;
– postopek izbire koncesionarja;
– kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije;
– kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev;
– zahteve glede vsebine vlog;
– pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati in dokazila o njihovem izpolnjevanju;
– pogoje za predložitev skupne vloge;
– merila za izbiro najugodnejšega kandidata;
– naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog;
– rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa;
– druge podatke, zahtevane skladno z veljavno zakonodajo.
(3) Koncedent mora v postopku izbire preveriti ekonomsko, finančno ter tehnično in kadrovsko sposobnost vlagateljev, pri čemer morajo le-ti izkazati, da imajo ustrezne reference s področja storitev pogodbenega zagotavljanja prihrankov, da imajo na razpolago ustrezne kadre za izvedbo javnega razpisa, ustrezen obseg letnega prometa ter zagotovljen dostop do finančnih sredstev za realizacijo celotnega projekta javno- zasebnega partnerstva.
(4) Koncedent mora pri določitvi meril zasledovati javni interes, tako da bodo merila za izbor koncedenta oblikovana na način, da bodo bolje ocenjene ponudbe kandidatov, ki bodo zagotovili višje zagotovljene prihranke in ponudili višjo udeležbo koncedenta pri doseženih prihrankih.
(5) Dodatne pogoje in merila ter podrobnejšo vsebino pogojev in meril za izbor koncesionarja koncedent določi v okviru javnega razpisa.
(1) Strokovno komisijo za izbiro koncesionarja za izvedbo predmeta koncesije s sklepom imenuje župan.
(2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana.
(3) Predsednik in ostali člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj dve leti delovnih izkušenj s predmetnega delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo ponudb.
(4) Strokovna komisija sodeluje v postopku izbire koncesionarja tako, da pregleda in oceni ponudbe ter ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje, sestavi poročilo in navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne zahteve, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom ter posreduje poročilo županu.
(5) Poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena je podlaga za pripravo akta izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva, ki ga sprejme župan.
(1) Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem v imenu koncedenta sklene župan.
(2) Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, sicer nima pravnega učinka.
(3) V koncesijski pogodbi koncedent in koncesionar podrobno uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem predmeta koncesije.
(4) V primeru neskladja med določbami odloka in določbami koncesijske pogodbe veljajo določbe tega odloka.
(1) V primeru obstoja upravičenih objektivnih okoliščin se lahko opravi prilagoditev razmerij med koncedentom in koncesionarjem.
(2) Način in razloge za morebitno prilagoditev razmerij med koncesionarjem in koncedentom se podrobneje uredijo v koncesijski pogodbi.
(1) Koncesionar je dolžan skladno z veljavno zakonodajo, predpisi ter koncesijsko pogodbo redno voditi vse potrebne evidence in koncedentu posredovati poročila in drugo potrebno dokumentacijo.
(2) Vsebino in način koncesionarjeve dolžnosti iz predhodnega odstavka se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.
(Nadzor nad izvajanjem pogodbe)
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja koncedent skladno z določbami zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in določili koncesijske pogodbe.
(2) Način izvajanja nadzora se podrobneje določi v okviru koncesijske pogodbe.
VIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(Redno, predčasno prenehanje in odvzem koncesije)
Koncesijsko razmerje preneha na način, v obsegu in pod pogoji, določenimi s koncesijsko pogodbo
– s prenehanjem koncesijske pogodbe;
– z odkupom koncesije;
– z odvzemom koncesije;
– s prevzemom koncesije.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Za okoliščine, ki jih ta odlok ne ureja, veljajo določbe vsakokrat veljavnega Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 360-2/2016
Idrija, dne 7. julija 2016
Bojan Sever l.r.
