Na podlagi 57. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 in 57/12 – sprem. in dop.) (v nadaljevanju ZPNačrt) ter 14. člena Statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 57/10 in 27/16) je Občinski svet Občine Semič na 14. redni seji dne 7. 7. 2016 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Kamnolom Maline MST-2 z dovozno cesto do kamnoloma MST-3, MST-4, MST-5 in MST-6
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev prostorskega načrta Občine Semič (Uradni list RS, št. 60/13), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za Kamnolom Maline MST-2 z dostopno cesto do kamnoloma MST-3, MST-4, MST-5 in MST-6 (v nadaljevanju OPPN), ki ga je pod št. 30/2013, izdelal DEMIDA ARHITEKTURA d.o.o., Prešernova ulica 1, 8290 SEVNICA.
Določbe tega odloka dopolnjujejo:
A) TEKSTUALNI DEL:
1. Opis prostorske ureditve
2. Usmeritev načrtovane ureditve v prostor
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
5. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
8. Nova parcelacija
9. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
10. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta
11. Grafične priloge
12. Seznam prilog
B) GRAFIČNI DEL:
1. Prikaz namenske rabe iz planskega akta | M 1: 5000 |
2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem | M 1: 2000 |
3. Geodetski načrt | M 1: 1000 |
4. Ureditvena situacija – Situacija izkoriščanja | M 1: 1500 |
5. Prikaz prometne, komunalne in energetske infrastrukture | M 1: 2000 |
6. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom | M 1: 1000 |
7. Situacija sanacije – končna ureditev | M 1: 1000 |
8. Vzdolžni prerez | M 1: 500 |
9. Prečni prerezi | M 1: 500 |
10. Zakoličbena situacija | M 1: 2000 |
11. Načrt parcelacije | M 1: 2000 |
II. MEJA OBMOČJA UREJANJA
3. člen
Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je kamnolom Maline MST-2 z dostopno cesto do kamnoloma MST-3, MST-4, MST-5 in MST-6.
Območje kamnoloma Maline MST-2 leži na južnem pobočju Gorjancev, in sicer 700 m ZSZ od naselja Maline pri Štrekljevcu in 1000 m od SSZ od naselja Brezova Reber. Na vseh straneh je omejen z gozdom. Velikost območja urejanja znaša cca 3,5 ha, površina pridobivalnega prostora pa 14.281,00 m2.
Območje urejanja kamnoloma zajema zemljišče s parc. štev.: 2979, 2984, 2985, 2986, 2980, 2983, vse k.o. Štrekljevec.
Vplivno območje za kamnolom Maline MST-2 sega na del zemljišča parc. štev. 2977, 2978, 5532, 2763, 2778, 2762, 2761, 2760, 2764, 2751, 2750, 2990, 2989, 2991, 2988, k.o. Štrekljevec.
Dovozna cesta do kamnoloma MST-3, MST-4, MST-5 in MST-6 poteka po gozdnem območju, skladno s traso, ki je določena v občinskem prostorskem načrtu. Trasa dovozne ceste MST-4, MST-5 in MST-6 poteka vzhodno od območja kamnoloma in se v km 4.610 komunikacijsko navezuje na regionalno cesto RII-421/2057 Štrekljevec–Jugorje. Trasa dovozne ceste MST-3 poteka zahodno od območja kamnoloma in se komunikacijsko navezuje na gozdno cesto št. 079318 Malinske Drage–Škrbec.
Dovozna cesta do kamnoloma MST-3, MST-4, MST-5 in MST-6 sega delno na zemljiščih s parc. štev.: 2978, 2972, 2971, 2964, 5533, 2963, 5532, 5531, 2959, 2787, 2779, 2778, 2988, 2991, 2994, 2997, 2998, 3002, 3001, 3015, 3014, 3026, 3029, 3032, 3037, 3039, 3040, 3045, 5534, 3046, 3044, 3047, 3048, 3190, 3191, 3192/1, 3193, 3226, 3227, 3228, 3249, 3250, 5537, 3252/2, 3252/1, 5538/1, k.o. Štrekljevec.
Velikost območja OPPN za dovozno cesto znaša cca 2,9 ha.
Skupna površina OPPN za kamnolom z dovozno cesto meri cca 6,4 ha.
Vplivno območje za dovozno cesto MST-3, MST-4, MST-5 in MST-6 sega na del zemljišča:
k.o. Štrekljevec: 2989, 3232, 3233, 3234.
k.o. Dole: 2720, 2719, 2718, 2717, 2716, 2710, 2709, 2708, 2707, 2705, 2704, 2702, 2696, 2695, 2689, 2688, 2687, 2686, 2685, 2684, 2683, 2676, 2620, 2675, 2621, 2674, 2894, 2673, 2671, 2670, 2659, 2658, 2657, 2656, 2655, 2897/1, 2643/1, 2645, 2900/2, 2646, 2899, 2644/2, 2633/2, 2634/2, 2644/1, 2634/1, 2633/1, 1477/1, 1477/2, 1476/1, 1476/2, 1475/2, 1475/1.
III. POGOJI IN USMERITVE ZA NAČRTOVANJE PROSTORSKE UREDITVE
4. člen
Na območju OPPN je po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) dovoljeno:
(B) rudarstvo:
– 08 Pridobivanje rudnin in kamnin,
– 09 Storitve za rudarstvo (le 09.9 storitve za drugo rudarjenje).
Rudarstvo je dovoljeno na območju mineralnih surovin (LN).
V končni fazi se kamnolom sanira.
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
gradnja novih objektov,
redna investicijska in vzdrževalna dela,
rušitve in rekonstrukcije,
pripravljalna dela,
pridobivanje, izkoriščanje in predelava mineralnih surovin,
sanacija.
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen oziroma po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI):
objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin (2301), drugi industrijski gradbeni kompleksi, ki niso uvrščeni drugje (204), garažne stavbe (1242), rezervoarji, silosi in skladišča (1252),
gradbeni inženirski objekti (ceste, lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja),
nezahtevni in enostavni objekti na podlagi Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13).
Na območju OPPN bo imetnik rudarske pravice izkoriščal mineralno surovino za potrebe gradbenih materialov za gradnjo in urejanje cest ter betonskih mešanic. Koncesija v smislu ZRud-a še ni bila podeljena.
Kamnolom Maline MST-2 je kamnolom dolomitnega agregata in bo izključno namenjen površinskemu izkoriščanju mineralne surovine.
Pridobivanje kamninskega materiala v kamnolomu se bo izvajalo z bagrskim izkopom v delovnih etažah višine 10 m z naklonom 60° in širino delovnih etaž 5,0–10 m. Samo drobljenje kamninskega materiala bo večinoma z vrtanjem in razstreljevanjem ter v določenem deležu, kjer to naravne danosti dovoljujejo, ali kjer je to nujno zaradi potresne varnosti z mehaničnim pridobivanjem z ripanjem z buldožerjem, odkopavanjem s hidravličnim bagrom ali razbijanje z bagrom s hidravličnim kladivom in špico. Zaradi strmega terena ni izvedljiva izdelava transportnih poti na posamezne etaže po katerih bi lahko pridobljeni material tudi odvažali. Iz tega razloga se bo ves pridobljeni material prerival ali premetaval z etaž na osnovni plato.
Osnovna etaža je na koti 555. Ostale so na kotah 565, 575, 585 in 595. V času izvajanja del je med njimi klančina v naklonu do 14 %. Ob zaključku pridobivanja posamezne etaže se njihova medsebojna povezava ne ohrani. Ostane klančina v naklonu 34°, ki omogoča prehod ljudi in živali.
Izkoriščanje se bo izvajalo od zgoraj navzdol s sprotno sanacijo končnih brežin.
Izvajanje del je potrebno načrtovati in izvajati tako, da vplivi pri najbližjih objektih izven prostora kamnoloma oziroma rudniškega prostora, ne presegajo dopustnih vrednosti po veljavnih ali splošno priznanih standardih.
Predvidena letna proizvodnja je 35.000 m3 v raščenem stanju.
Upoštevajoč odkopne izgube ocenjujemo življenjsko dobo kamnoloma na 13,7 let.
Vrtanje minskih vrtin
Vrtanje bo izvajano s samohodno vrtalno garnituro z zmogljivostjo vrtanja okrog 20 m'/h in premeri vrtanja od 76 do 90 mm. Zaradi poševnega terena in izdelave usekov za etaže privzamemo, da z 1 m' vrtin pridobimo cca 9 m3 dolomita.
Vrtalna dela v kamnolomu se izvajajo občasno in to do priprave minskih polj.
Izbira razstreliva
Zaradi geoloških lastnosti kamnine kot so kaveroznost, zaglinjenost in vodonosnost, se odločimo za uporabo patroniranih razstreliv s poudarkom na varovanju vode in vodnih virov. Da odpravimo nevarnost izpiranja nitratnih spojin iz amonnitratnih praškastih razstreliv, ki bi lahko nastajali pri uporabi nepatroniranih razstreliv ali nepopolni detonaciji ter pojavu zatajenih min, se odločimo za uporabo emulzijskih in plastičnih razstreliv tipa Emulinit 2 in Ergodyn 30 E.
Tehnično vodstvo se lahko odloči tudi za uporabo drugih sorodnih razstreliv, upoštevajoč njihove tehnične karakteristike, navodila proizvajalca in pogoje iz dovoljenja za promet z eksplozivi.
Vrtalno minerski parametri za izvajanje razstreljevanj
Za izračun količine polnjenja se koristi obrazec za izračun mase v svoji splošni obliki, pri čemer je mogoče ravno tako uporabiti druge ustrezne obrazce.
Količina polnjenja po vrtini mora biti prilagojena posebnostim krajevnega spreminjanja hribine ter pripravljenih vrtin oziroma polja vrtin. Izogibati se je treba premajhnemu polnjenju. To pomeni, da so lastnosti hribine merodajne, odvisno od kraja in položaja, tako da je treba parametre razstreljevanja prilagoditi hribini v lomljeni steni. Torej je za pričakovati, da se bodo uporabljali različni rasterji vrtanja.
Za gospodarno pridobivanje dolomita prijazno do okolja, skladno s prej navedenimi osnovami, pridejo v poštev naprej navedeni parametri razstreljevanja. Za drobljenje ugodno za bager, pri višinah lomljene stene od približno 10,0 m, pridejo v poštev naprej navedeni spremenjljivi parametri razstreljevanja, ki jih je v tem trenutku mogoče predpisati le s pridržkom. Parametri razstreljevanja se nadalje s pomočjo raziskovalnega razstreljevanja uskladijo in optimirajo z znanimi vrednostmi iz obstoječega obrata. Tako bo v največji meri zagotovljeno pridobivanje, ki je prijazno okolju.
Povprečne vrednosti za želatinozna oziroma ANC razstreliva ležijo pri približno 45 kg razstreliva po časovni stopnji vžiga. Talne vrtine se bodo uporabile le za izdelavo usekov etaž in so manjših dolžin do max 6 m.
Na osnovi formule za napoved hitrosti nihanj na zgradbah se za območje odkopavanja kamnoloma dolomita računa s količinami polnjenja razstreliva po časovni stopnji vžiga 45 kg in v posebnem primeru 55 kg. Pri tem se izvede napoved za trdo kamnino. Potem je mogoče pričakovati naslednje maksimalne vrednosti tresljajev v okolici kamnoloma:
Obrazec napovedi za trdo kamnino (dolomit):
v = 969 x 45 in 55 kg 0,6 x R -1,5 v (mm/s)
Pričakovana hitrost nihanj pri količini polnjenja po časovni stopnji vžiga je prikazana v spodnji tabeli.
45 kg | Časovna stopnja vžiga | 55 kg | Časovna stopnja vžiga |
m | mm/s | m | mm/s |
100 | 9,51 | 100 | 10,73 |
150 | 5,18 | 150 | 5,84 |
200 | 3,36 | 200 | 3,79 |
250 | 2,41 | 250 | 2,71 |
300 | 1,83 | 300 | 2,06 |
350 | 1,45 | 350 | 1,64 |
400 | 1,19 | 400 | 1,34 |
450 | 1,00 | 450 | 1,12 |
500 | 0,85 | 500 | 0,96 |
550 | 0,74 | 550 | 0,83 |
600 | 0,65 | 600 | 0,73 |
650 | 0,57 | 650 | 0,65 |
Glede na to, da se najbližji stanovanjski objekti nahajajo na oddaljenosti cca 700 m od skrajnega roba odkopnega polja, neupoštevajoč poglabljanje osnovnega platoja za 3 do 4 m, kjer so minske polnitve na interval 2 do 3 kg, se ti izračuni lahko v celoti privzamejo.
Dovoljena polnitev na milisekundni interval se za konkretno minsko polje določi v načrtu miniranja na podlagi lege minskega polja in zgoraj navedenih izračunov.
V primeru kot z meritvami seizmike ugotavljamo približevanje rezultatov dovoljenim vrednostim, je potrebno spremeniti (korigirati oziroma reducirati) parametre razstreljevanja. Primernost spremenjenih parametrov potrdimo s seizmičnimi meritvami.
Polnjenje minskih vrtin, vezava in aktiviranje minskih polj ter milisekundna zakasnitev
Aktiviranje razstreliva v vrtinah in vžiganje minskih polj je možno klasično, z detonacijsko vrvico in vstavljanjem ustreznih zakasnitev. Ta način aktiviranja odsvetujemo, ker je zelo moteč za okolico in bi povzročal nepotrebno vznemirjanje le-te.
Naslednji način je aktiviranje razstreliva v vrtinah z detonacijsko vrvico, aktiviranje le-te pa z električnimi milisekundnimi detonatorji. Ta način miniranja je za okolico bolj prijazen, vendar ima omejitve glede stopnje milisekundnih zakasnitev. Električna mreža je pri takem načinu vezave minskega polja zaporedna.
Skladno s spoznanji sodobne tehnike miniranja je mogoče uporabiti take postopke vžiga, s katerimi je možno pričakovati znatno znižanje tresljajev razstreljevanja. V nadaljevanju bodo prikazani postopki vžiga in sistemi, ki jih je potrebno uporabiti.
Za zmanjševanje škodljivih vplivov razstreljevanja je potrebno sprejeti naslednje tehnične in organizacijske ukrepe:
Tehnični ukrepi | Organizacijski ukrepi |
Uporaba pravilnega polnila. | Premeriti razstrelitveno mrežo. |
Preverjanje končne višine polnila. | Izdelati napoved tresljajev. |
Postopek z vžigalnimi sredstvi. | Določiti parametre vrtanja. |
Preverjanje pravilnega zaporedja vžiga. | Ugotoviti količino polnjenja. |
Preverjanje razstrelitvene mreže. | Izbor razstreliva. |
Preverjanje pribora. | Določiti postopek razstreljevanja. |
Preverjanje položaja in smeri vrtin. | Določiti sistem vžiga. |
Natančna razdelitev razstreliva na posamezne vrtine. | Določiti zaporedje vžiga. |
Določitev varnostnih razdalj. | Analiza in pregled nadaljnjih teoretično opisanih groženj. |
Meritve tresljajev. | Obrat prilagoditi terminom razstreljevanja. |
| Analiza merilnih rezultatov. |
Pripravljalna dela:
V okviru pripravljalnih del bo potrebno izdelati dostopne poti na posamezne etaže in opraviti posek drevja in odstranjevanje podrasti. Dostopne poti na delovne etaže so po vzhodni strani prostorske ureditve.
Posek gozda in čiščenje podrasti je prva etapa odpiranja in priprave. Glede na osnovno zahtevo pri izvajanju rudarskih del, se ta izvajajo praviloma od zgoraj navzdol ter glede na zahtevo po sprotni sanaciji izkoriščenih delov nahajališča, je golosek praviloma potrebno opraviti na površini, ki je določena z letnimi načrti napredovanja rudarskih del določenega dela pridobivalnega prostora – posamezne etape. Posek se opravi v primernem času za posek izven vegetacijske sezone, drevje in podrast pa odstrani iz kamnoloma. Širina varovalnega roba je najmanj ena višina dreves. V tem pasu se odstrani visoko drevje, pusti pa podrast.
Odstranjevanje humusa in površinske jalovine je naslednja stopnja priprave. V največji možni meri se posebej odstrani in začasno shrani humus in površinska jalovina, ki se bosta uporabila za sanacijo izkoriščenih etaž. Začasno shranjevanje humusa in jalovine je predvideno čim bližje bodoči uporabi, to je ob robovih pridobivalnega prostora. Pri tem je v največji možni meri izkoristiti etapnost pridobivanja tako, da se material iz odkrivke druge etape takoj uporabi za sanacijo izkoriščenih delov prve etape in nadaljevanje naprej v tretji etapi. Ker se bo sanacija izvajala sproti, niso potrebne trajnejše in večje deponije jalovine ter humusa. Le za končno sanacijo tretje etape sta potrebni določeni manjši količini jalovine in humusa.
Odkopavanje, prerivanje, nakladanje ter notranji transport:
Predviden je bagrski ali buldožerski odkop odminirane kamnine. Pridobljeni material se bo delno odvažal z etaž tam, kjer so primerne dostopne poti, delno pa prerival na osnovno etažo, kjer se bo izvajala delna predelava ter nakladanje in odvoz. Prerivanje materiala z etaž je z bagrom ali nakladalnikom. Nakladanje je predvideno z bagri ali nakladalniki na kamione – damperje. Za dostope mehanizacije do posameznih etaž so predvidne tehnološke dostopne poti. Vse etaže imajo najmanj en dostop, ki ostane tudi po sanaciji.
Predelava materiala:
Pridobljeni material se na območju kamnoloma drobi primarno do debeline 150 mm in separira. Ob normalnih proizvodnih in odjemnih količinah bodo frakcije deponirane neposredno ob separaciji. V primeru večjih zalog frakcij se te začasno deponirajo na osnovni etaži. Neuporabni material – jalovina, se odlaga v izkoriščeni del kamnoloma.
Ciljni proizvod pri predelavi dolomita v kamnolomu bodo betonski agregati za proizvodnjo betonov. Stranski proizvod pa bodo ostali končni produkti namenjeni uporabi za gradnjo gradbeno inženirskih objektov.
Vsi proizvodni produkti bodo po potrebi izpostavljeni kontroli kakovosti in certificirani skladno s poslovnikom kakovosti.
Tehnološka oprema in pomožni objekti
Predelava se bo izvajala na etažah in na osnovnem platoju kamnoloma. V ta namen se uporablja naslednja oprema in pomožni objekti:
– kolesni čeljustni drobilec,
kolesna sejalnica (odsejevanje jalovine ali tamponskih materialov),
kolesni rotacijski drobilec s sitom in povratnim trakom,
samohodni rotacijski drobilec s sitom in povratnim trakom,
samohodna trostopenjska sejalnica (razsejevanje končnih produktov),
garderoba, sanitarije, priročno skladišče v kontejnerski izvedbi,
mobilni agregat po potrebi,
pretakalna ploščad za oskrbovanje mehanizacije z gorivom opremljen z lovilcem olj in membrano za preprečitev iztekanja goriv v tla. Vozila se oskrbujejo z gorivom izven OPPN. Znotraj kamnoloma je predviden manipulativni prostor za parkiranje strojev in obračališče za tovorna vozila.
Sanacija kamnoloma:
Sanacija kamnoloma je zasnovana iz sprotne, tehnične in biološke sanacije.
Sprotna sanacija
Odkopavanje od zgoraj navzdol pomeni hkratno odkovavanje naslednje ali več naslednjih spodaj ležečih etaž s predhodno (predhodnimi), katere so že v fazi začasne ali trajne sanacije. Začasna sanacija pomeni predvsem premeščanje odkrivke (preperinski pokrov) na že odkopane etaže in njihovo razgrinjanje. Odkrivka skupaj s humusem predstavlja osnovo za biotehnično ureditev. Zunanji rob etaž se zaščiti z nasipom proti padcem v globino. Pokrov etaže mora biti dovolj debel (podobno kot je v okoliškem gozdu), da se lahko zasadijo avtohtona drevesa (npr. mali jesen, črna jelša, bukev) in grmovnice ter plezalke na zunanjem in notranjem robu (npr.: srobot, brIjšan, robida ...). Slednje bodo v doglednem času prekrile odprte ploskve kamnoloma.
Med sprotno sanacijo kamnoloma sodi tudi ureditev zunanjih robov etaž. Zahodni robovi etaž se niveletno zlivajo z okolico, kar pomeni prost prehod ljudi in živali. Na vzhodnih robovih pa se opuščene zgornje etaže zasujejo z odkrivko ali jalovino (produkt separiranja agregata; praviloma zaglinjene frakcije, katere niso primerne za vgradnjo v cestna telesa ali betone) v naklonu manjšem od 34° (2:3), kar še omogoča prehod ljudi, za živali pa takšen naklon ne predstavlja ovir (umetno melišče). S tem je omogočeno gibanje po zaključenem pridobivanju mineralne surovine.
Tehnična sanacija
V okviru tehnične sanacije je predvideno oblikovanje brežin etaž tako, da se čimbolj prilagajo okoliškemu terenu ter da je zagotovljena stabilnost etaž in kamnoloma kot celote.
Končno oblikovanje se izvede v terasasti obliki s sistemom etažnih ravnin in z osnovnim platojem, pri čemer se izvajajo dela tehnične sanacije pri izravnavi površin, zaobljenju in omiljenju štrlečih robov v skladu s predvideno namembnostjo na tem območju. Nasipanje se izvede zaradi prilagajanja končne oblike krajinski podobi ter kot osnovo za razprostrtje humusnega sloja in plodne zemlje.
Na zunanjem robu etažne ravnine se izvede zaščitni nasip zgornje širine vsaj 1.00 m in debeline vsaj 0.50 m.
Pri oblikovanju terena se upošteva tudi odvodnjavanje. Pri osnovnem platoju kamnoloma je zato potrebno predvideti rahle naklone (vsaj 1,5 %) v nasprotni strani odvoznih poti.
Prav tako se v sklopu tehnične sanacije etaž izvedejo te v prečnem naklonu 1.5 % proti zunanji strani etažne ravnine.
Brežine se sistematično ne ščitijo proti zdrsu ali preperevanju hribine. Ne izključujejo se lokalni zdrsi, kateri se po potrebi zaščitijo s pasivnimi hribinskimi sidri tipa SN 28Ø, F=200 kN vgrajenimi s cementnim vezivom. Dolžine teh se določijo na mestu samem po potrebi.
V končni fazi bo kamnolom saniran tako, da bo celotna površina predvidena za sanacijo izravnana in vključena v obstoječe naklone terena brez grobih prehodov.
Končno oblikovanje površine terena, predvidenega za sanacijo se izvede v terasasti, amfiteatrični obliki s sistemom etažnih ravnin in z osnovnim platojem.
Biološka sanacija
Sledi zaključna pogozditev s sadikami iz okolice. Poleg že sproti saniranih etažnih ravnin se v zaključni rekultivaciji po enakem sistemu rekultivirajo dostopne poti in osnovna ravnina.
Zasaditev vegetacije naj bo prilagojena obstoječemu krajinskemu vzorcu. Biološka sanacija se izvaja ob koncu vegetacijske sezone.
Ohrani naj se razmerje listavci – iglavci kot je to na sosednjih parcelah.
Biotehnično sanirana etaža (etažna ravnina in brežina) se vzdržuje vsaj tri leta po zasaditvi. Biotehnično vzdrževanje zajema naslednje aktivnosti:
1. pregled stanja zasaditve: vizualni pregled v vegetativnem obdobju – trikrat letno
2. zalivanje v izrazito sušnem obdobju: ocenjeno do dvakrat letno, ocenjena količina vode 5 litrov/sadiko
3. dognojevanje: s počasi topnim gnojilom v količini 15 gr/sadiko drugo in tretje leto po zasaditvi enkrat letno.
Sanacija obrobja kamnoloma:
Skladno z usmeritvami za krajinsko ureditev kamnoloma je potrebno v okviru izkoriščanja in sanacije kamnoloma, zasaditi vegetacijsko bariero v dolžini okoli 450 m. Predlagana je zasaditev z mešanimi avtohtonimi drevesnimi vrstami v pasu širine 2–3 metre. Višina odraslih sadik drevesnih vrst naj bo enaka kot obstoječi gozdni rob.
Arhitekturne in oblikovalske rešitve načrtovanih ureditev:
Vsi objekti in naprave v območju urejanja so podrejeni pridobivanju rudnin in kamna, zato za arhitektonsko oblikovanje ni pogojev. Objekti in naprave v območju kamnoloma se prilagajo tehnologiji obratovanja.
Razmestitev objektov in postrojenj v kamnolomu ni obvezujoča, saj gre za objekte in postrojenja začasnega značaja, ki se po izkoriščanju odstranijo iz kamnoloma.
IV. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA
Prometno omrežje:
Za dostop do kamnoloma se v prvi fazi rekonstruira dovozna cesta (MST-3) in gozdna cesta št. 079318 Malinske Drage–Škrbec ter dovoli delno izkoriščanje kamnoloma izključno za potrebe izgradnje nove dovozne ceste (MST-4, MST-5, MST-6).
Poleg navedene gozdne ceste se v prvi fazi tudi koristijo naslednje gozdne ceste:
Brezova Reber–Peščenik, Draškovec–Beleže, Trojetov Križ– Pribišje, javna pot št. 870611 Gaber-Smuška cesta–Smuk ter gozdna cesta Vapčke trave–Smuk.
Gozdna cesta Vapčke trave–Smuk se v km 1.550 komunikacijsko navezuje na regionalno cesto RIII–664, odsek 2501 Gaber–Uršna sela–Novo mesto.
Dovozna gozdna cesta, ki se uporablja v prvi fazi izkoriščanja kamnoloma, mora biti opremljena z vertikalno prometno signalizacijo, ki prepoveduje promet čez naselje z dopolnilno tablo »dovoljeno za gospodarjenje z gozdovi«.
Ta signalizacija se postavi na naslednjih križiščih:
– gozdnih cest št. 079297 Brezova Reber–Peščenik in št. 079298 Draškovec–Beleže (prepovedan promet proti vasi Brezova Reber),
– gozdnih cest št. 079298 Draškovec–Beleže in št. 079299 Trojetov križ–Pribišje (prepovedan promet proti vasi Pribišje) in
– gozdnih cest št. 079299 Trojetov križ–Pribišje in javne ceste št. 870611 Gaber–Smučka cesta–Smuk (prepovedan promet proti Rebri in Gabru).
Dovozna cesta (MST-4, MST-5, MST-6) bo služila za obratovanje kamnoloma in gospodarjenju z gozdovi.
Promet, povezan z izkoriščanjem kamnoloma, se ne sme odvijati po občinskih cestah skozi tangirana naselja, kar se podrobneje uredi s prometno signalizacijo.
V primeru prekomerne obremenitve javnih cest s tovornimi vozili v smislu določil predpisa, ki ureja ceste, je z namenom delitve stroškov vzdrževanja ceste oziroma rekonstrukcije, potrebno skleniti ustrezno pogodbo, sicer se lahko uporaba ceste omeji.
Za potrebe obratovanja kamnoloma se izvede dovozna cesta, ki bo potekala od priključka na regionalno cesto RII-421/2057 Štrekljevec–Jugorje v km 4.610 do predvidenega kamnoloma.
Predvidena je izvedba dvosmerne ceste v makadamski izvedbi širine vozišča 5,00 m s peščeno koritnico 0,5 m.
Predvidena je rekonstrukcija obstoječe kolovozne poti s cestnim priključkom v km 4.610 na regionalno cesto RII-421/2057. Prvih cca 140 metrov dovozna cesta poteka po Občini Metlika. Ta del dovozne ceste ni predmet tega OPPN. Ker v občinskem aktu Občine Metlika ni predvidena izdelava OPPN, se omenjeni odsek rekonstrukcije rešuje s projektno dokumentacijo.
Nato trasa dovozne ceste poteka po Občini Semič, ki je načrtovana po OPN (MST-6) v dolžini cca 145 m, kjer zopet prečka občinsko mejo in v dolžini cca 670 m metrov poteka po Občini Metlika. V km 0,420 se naveže na traso obstoječega kolovoza, po kateri poteka do km 0.950. Na tem odseku se obstoječi kolovoz razširi. Od km 0,960 pa do 1,250 je načrtovana dovozna cesta po določeni trasi OPN – (MST-5), nato v dolžini cca 120 m ponovno poteka po Občini Metlika. Od km 1,350 m pa do območja kamnoloma dovozna cesta poteka skladno s traso OPN – (MST-4). Načrtovana dovozna cesta je vkopana v pobočje, razen na treh delih, kjer prečka grapo in poteka na nižjih nasipih.
Odvod meteorne vode z vozišča bo urejen s prečnim sklonom ceste proti robu cestišča, ki mora biti utrjen. Na delih ceste, kjer je sklon proti vkopni strani, je potrebno predvideti prepuste. Vodo je potrebno odvajati tako, da ne bo ogrožala stabilnosti ceste in okoliškega terena.
V primeru poškodbe cestišča in bankin, ki je posledica povečanega prometa tvornih vozil, mora investitor sprotno sanirati poškodbe na vozišču.
Na območju kamnoloma se pred vključitvijo tovornih vozil na javne prometne površine predvidi mesto za čiščenje tovornih vozil.
Za uporabo obstoječih gozdnih cest se morajo upoštevati smernice Zavoda za gozdove.
PrikIjuček na RIl-421/2057 Štrekljevec–Jugorje
Predvidena je rekonstrukcija obstoječe kolovozne poti z izvedbo novega cestnega priključka v km 4.610-levo z obstoječe regionalne ceste RII-421/2057 Štrekljevec–Jugorje. Obstoječi priključek v stacionaži km 4.631 se ukine.
Regionalna cesta je imela v letu 2013 PLDP: 1.183 vozil in se glede na funkcijo uvršča med povezovalne ceste, glede na vrsto in zahtevnost terena pa v gričevnat teren. Za tako cesto je predvidena Vp= 80 km/h.
Obstoječa cesta ima v območju priključka naslednje obstoječe elemente: širina vozišča = 6,1 m
S = 0,5 %
l = 4 %
Rh = cca 130 m – konkavni
Rv = 00 m – konveksni.
Pri projektiranju cestnega priključka je kot merodajno vozilo upoštevan kamion s prikolico (R2 = 12 m).
Lokacija priključka je določena glede na horizontalno in vertikalno preglednost, kjer je upoštevan kriterij preglednosti na višini 1,0 m od nivelete za vozila, ki se vključujejo v promet in vozila na glavni prometni smeri.
Križišče je zasnovano kot trikrako križišče. Glede na Elaborat kapacitetne analize križišča, ki jo je izdelalo podjetje S-TEC (002/2015, junij 2015), na cesti RII ni potrebno izvesti pasu za leve zavijalce.
Preglednost pri vključevanju s priključka
Za potrebe lociranja priključka, je potrebno določiti preglednostni trikotnik za vozila, ki se priključujejo na RII-421/2057. Preglednostni trikotnik je določen na podlagi zahtev Pravilnika o cestnih priključkih na javne ceste in Pravilnika o projektiranju cest.
Parametri za določitev dolžine preglednostnega trikotnika:
– priključevanje iz SPS, znak II-2
– oddaljenost od roba GPS je 3 m
– Vzdolžni sklon GPS je S Jugorje= 1,5 %
S Štrekljevec = 6 %
– Vp = 80 km/h
Na podlagi zgoraj navedenih parametrov in 18. člena Pravilnika o projektiranju cest je potrebna dolžina preglednega trikotnika v smeri Jugorja 105 m, v smeri Štrekljevca pa 100 m. Za zagotovitev preglednosti bo potrebno izvesti pregledne berme ob desnem robu vozišča na cesti RII v dolžini 55 v smeri proti Štrekljevcu oziroma 50 m v smeri proti Jugorju.
Za obravnavano območje se upoštevajo naslednje smernice RS, Ministrstva za infrastrukturo, Direktorat za infrastrukturo:
1. Območje OPPN Kamnoloma Maline z dovozno cesto posega v območje druge občine (Občine Metlika). Priključek na državno cesto se rešuje s priloženo projektno dokumentacijo:
– Kapacitetno preveritvijo križišča "Kamnolom Mine", s št. elaborata 002/2015, junij 2015, izdelovalca David Perne s.p., S-TEC, Cankarjev trg 1, 1410 Zagorje ob Savi.
– Načrtom gradbenih konstrukcij za objekt Kamnolom Maline s št. 96/14-N-IDZ, marec 2015, izdelovalca IBT nizke gradnje Trbovlje, Gimnazijska cesta 16, Trbovlje.
2. OPPN je prilagoditi sprejetemu DPN za 1. etapo 3. razvojne osi, s št. 07-0023, izdelovalca ACER d.o.o., Novo mesto. Predlagani OPPN tangira DPN v naslednjih parcelah: 3226, 3227, 3228, 5537 vse k.o. Štrekljevec.
3. Območje OPPN Kamnolom Maline se nahaja v varovalnem pasu regionalne ceste II. reda, št. R2-421, na odseku 2507 Štrekljevec – od km 4,550 do km 4,660 na levi strani v smeri stacionaže državne ceste. V varovalnih pasovih državnih cest, ki jih določa zakonodaja s področja cest, je raba prostora omejena ob upoštevanju:
– posegi v varovalni pas državne ceste ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene morebitne širitve zaradi razvoja prometa ter njenega videza,
– v varovalnem pasu državne ceste je dopustno načrtovati takšne dejavnosti in izvajati takšne posege, ki ne bodo negativno vplivali na cesto in onemogočali njeno širitev zaradi razvoja prometa. V varovalnem pasu niso sprejemljive dejavnosti, za katere bi bile emisije, ki so posledica prometa na državni cesti, moteče (obremenitve s hrupom, plini, prašnimi delci).
4. Pri načrtovanju cestnega omrežja in prometnega režima je upoštevati aktualno zakonodajo ter tehnične predpise s področja cestogradenj in varnosti v cestnem prometu, pri tem pa obstoječi nivo uslug državne ceste ohraniti oziroma nadgraditi. Priključevanje kamnoloma na državno cestno omrežje je predvideno v km 4,610, na levi strani v smeri stacionaže državne ceste R2-421/2507 Štrekljevec–Jugorje.
S kapacitetno preveritvijo križišča "Kamnoloma Maline", s št. elaborata 002/2015, junij 2015, izdelovalca David Perne sp., S-TEC, Cankarjev trg 1, 1410 Zagorje ob Savi, je dokazano, da nova dovozna pot in s tem trikrako križišče, kjer bodo vozila težka tovorna vozila, v obeh konicah bistveno ne poslabša prometnih razmer na regionalni cesti. lz rezultatov kapacitetne preveritve izhaja, da potreba po dodatnem pasu za leve zavijalce na regionalni cesti iz smeri Štrekljevca ni upravičena. lz načrta gradbenih konstrukcij za objekt "Kamnolom Maline", s št. 96/14-P4-IDZ, marec 2015, izdelovalca IBT nizke gradnje Trbovlje, Gimnazijska cesta 16, Trbovlje, je razbrati, da se zaradi nove dovozne ceste na območju preglednostne berme odstrani moteče elemente. V km 4,631 (leva) se ukine obstoječi makadamski priključek.
5. Sestavni del načrta cestnega priključka na državno cesto v okviru OPPN Kamnoloma Maline mora biti situacija prometne ureditve, ki mora obsegati celotni predviden prometni režim s prometno signalizacijo na regionalni cesti in v njenem varovalnem pasu. Tehnični elementi cestnih priključkov območja OPPN Kamnolom Maline na državno cestno omrežje morajo biti v skladu z veljavno zakonodajo in tehničnimi normativi z upoštevanjem merodajnega vozila. Opremljeni morajo biti z vso predpisano vertikalno in talno prometno signalizacijo v skladu s Pravilnikom a prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00, 110/06, 49/08, 64/08 (65/08 – popr.), 109/10 – ZCes-1). Cestnoprometna signalizacija in prometna oprema mora izpopolnjevati privzete evropske standarde SIST EN.
6. Meteorna in druga voda z območja OPPN Kamnolom Maline ne sme pritekati na cesto ali na njej celo zastajati, zato je potrebno predvideti ustrezno ureditev odvodnjavanja.
7. Vzorec zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme v skladu s 70. členom Pravilnika o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06, 109/10 – ZCes-1). Zasaditve s krošnjami in koreninskimi sistemom ne smejo segati v profil državne ceste ter ne smejo ogrožati varnosti v cestnem prometu.
8. Morebitna prečkanja in potek gospodarske javne infrastrukture v cestnem svetu državne ceste in njenem varovalnem pasu morajo biti v OPPN Kamnolom Maline grafično prikazana v »Prikazu ureditev poteka omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro«. Trase vodov gospodarske javne infrastrukture v območju državne ceste (cestni svet z varovalnimi pasovni in zračni prostor v višini 7 m nad najvišjo točko vozišča) morajo biti načrtovane izključno v podzemni izvedbi, skladno z določbami 61. člena Pravilnika o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06, 109/10 ZCes-1). Morebitna gradnja gospodarske javne infrastrukture v cestnem svetu državne ceste je dopustna na podlagi predhodno pridobljene stvarne pravice s strani upravljavca ceste.
9. Kakršnokoli postavljanje objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje turističnih in drugih objektov ter dejavnosti v njih, ki bi bilo predvideno in projektirano ali izvedeno v nasprotju z Zakonom o cestah (77. in 78. člen), Zakonom o pravilih cestnega prometa, Pravilnikom o projektiranju cest (56. člen), Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (129. člen), je ob državni cesti znotraj in zunaj naselja prepovedano v celotnem varovalnem pasu. Za postavitev tovrstnih objektov je potrebno pridobiti soglasje Direkcije RS za infrastrukturo.
10. Območje cestne površine (PC) je uvrščeno v Ill. stopnjo varstva pred hrupom. V okviru prikaza vplivov in povezav s sosednjimi enotami morajo biti prikazane meje območja varstva pred hrupom (Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 62/10)). Oceno vrednosti kazalcev hrupa, ki ga bo zaradi prometne obremenitve povzročila uporaba regionalne ceste II. reda, št. R2-421, na odseku 2507 Štrekljevec–Jugorje na tangiranem območju je treba zagotoviti v okviru priprave OPPN Kamnolom Maline oziroma okoljskega poročila. Glede na ugotovljeno hrupno obremenitev okolja je možna podrobnejša opredelitev protihrupnih ukrepov (aktivni/pasivni). Vsi ukrepi morajo biti dimenzionirani na način, da nudijo ustrezno protihrupno zaščito na podlagi predvidene povečane obremenitve državne ceste v 20-letnem planskem obdobju.
11. Upravljavec državne ceste ne bo zagotavljal nobenih dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za območje OPPN Kamnolom Maline, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki bodo posledica obratovanja državne ceste na tangiranem odseku.
12. Pri načrtovanju OPPN Kamnolom Maline je upoštevati te smernice za načrtovanje tako, da:
– bo zagotovljeno varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo,
– bo zagotovljena opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
– s predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste – in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste,
– bodo upoštevani obstoječi in načrtovani komunalni vodi.
Kanalizacijsko omrežje:
Na območju urejanja ni javnega kanalizacijskega omrežja. Odpadne fekalne vode niso predvidene. Za zaposlene se v območju urejanja postavijo premične kemične sanitarije, ki jih redno čisti najemodajalec.
Kamnolom ima obliko »sklede« tako, da se vsa padavinska voda steka in zbira znotraj kamnoloma na osnovni ploščadi. Celoten kompleks se bo odvodnjaval na naraven način. Padavinske vode v kamnolomu bodo že med potjo pronicale v porozna tla, del voda pa se zaradi ugodne konfiguracije terena odvaja po naravnih poteh, bodisi na osnovni plato ali mimo njega na nižji plato, kjer poniknejo. Ob večjih padavinah se bo odvečna voda zbirala v zadrževalni poglobljeni bazen od koder bo počasi ponikala v podtalje. Zadrževalnik je predviden na vhodu v kamnolom.
Na jugozahodni strani območja kamnoloma se izvede utrjena pretakalna in manipulativna ploščad. Pretakalna in manipulativna ploščad bo v vodotesni betonski izvedbi. Odpadne meteorne vode z omenjene ploščadi pa se preko predvidenega lovilca olj (SIST EN 852-2) in goriva speljejo v predvideno ponikovalnico.
V času obratovanja in sanaciji kamnoloma se upoštevajo predpisi o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih vod na območju Občine Semič.
Za obravnavano območje se upoštevajo naslednje smernice Komunale Črnomelj d.o.o.:
Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Semič (Uradni list RS, št. 45/10),
Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode v Občini Semič (Uradni list RS, št. 45/10),
zagotoviti je potrebno, da meteorne ali tehnološke vode ne pridejo v podtalnico s splakovanjem lovilca olj ob nalivih,
zagotoviti je potrebno lovilce olj na periščih, parkirnih ter prostoru za oskrbo z gorivi in mazivi za gradbeno mehanizacijo,
upravljavec kamnoloma in nosilec rudarske pravice mora skleniti ustrezne pogodbe za ravnanje z odpadno fekalno vodo, ravnanje z usedlinami iz lovilcev olj in ravnanje z odpadki,
ukrepe za preprečitev razlitja mineralnega ali sintetičnega olja in naftnih derivatov. Hramba goriv in maziv v kamnolomu več kot za dnevno porabo ne sme biti dovoljena, glede na pogon agregatov z diesel gorivom je potrebno zagotoviti pod napravami lovilne posode za preprečitev razlitja.
Vodovodno omrežje in oskrba s tehnološko vodo:
Oskrba območja urejanja s pitno vodo ni predvidena. Pitno vodo bo investitor dostavljal sprotno v plastenkah.
Tehnološka voda se pri procesu pridobivanja in predelave uporablja predvsem za preprečevanje prekomernega prašenja. Transportne poti je potrebno močiti, deponije in presipna mesta pri predelavi pa orošavati.
Za močenje se uporablja traktorska cisterna, ki se uporablja po potrebi in občasno, glede na pogoje dela v kamnolomu. Oroševanje in močenje frakcij pri drobljenju in sejanju agregatov se izvaja iz cistern z vodo, ki so sestavni del postrojenja. Oskrba s tehnološko vodo je iz vodnega usedalnika. Po potrebi se jo dovaža s posebnimi cisternami za vodo. Pred uporabo vode iz usedalnika se je potrebno prepričati, da ta ne vsebuje oljnih ali naftnih madežev.
Električno omrežje:
Oskrba območja kamnoloma z električno energijo ni predvidena. Na območju OPPN za dovozno cesto je evidentiran visokonapetostni vod DV 2 x 110 kV Gotna vas–Črnomelj, ki ga je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor. Zunanji rob brežine ceste bo od daljnovodnega stebra oddaljena minimalno 15,00 m.
Za obravnavano območje se upoštevajo naslednje smernice Elektra Ljubljane d.d.:
– pred pričetkom posega v prostor je potrebno v pristojnem nadzorništvu naročiti zakoličbo naših vodov in naprav, ter zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav,
– skladno s SIST EN 50341-1 (Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad 45 kV – 1. del: Splošne zahteve – Skupna določila) je pri projektiranih objektih potrebno zagotoviti minimalno vodoravno razdaljo med stebri DV in zunanjim robom cestišč 15 m,
– okrog stojnega mesta so položene ozemljitve (žarkasto polaganje). Kolikor se bo zaradi izgradnje dovozne ceste posegalo v radiju manj kot 15 m od stojnega mesta, je potrebno predvideti ustrezno sanacijo ozemljitev in temeljev,
– približevanje ceste stojnim mestom visokonapetostnega daljnovoda na manj kot 15 m je potrebno projektno obdelati tako, da bodo odmiki natančno vidni in navesti, kako se bo izvedla zaščita stojnega mesta pred spodkopavanjem in posipanjem novonastale brežine.
TK omrežje:
Oskrba območja urejanja s TK omrežjem ni predvidena. Na območju OPPN in neposredni okolici ni evidentiranega TK omrežja.
Odpadki:
Komunalni odpadki se odlagajo po vrstah v namenske predpisane posode, postavljene na zbirnih prostorih ter na zbiralnicah. Tipizirane posode določi izvajalec javne službe.
Vsi uporabniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Semič (Uradni list RS, št. 45/10).
Gradbeni odpadki:
Z gradbenimi odpadki je potrebno ravnati v skladu s 4. členom Uredbe o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08).
Nevarnih odpadkov na območju urejanja ni dovoljeno skladiščiti. Vse nevarne odpadke se mora oddati pooblaščenemu zbiralcu nevarnih odpadkov.
Pri ravnanju z odpadki je potrebno upoštevati:
– zemeljski izkop se lahko uporabi na mestu nastanka in če ni onesnažen z nevarnimi snovmi,
– pri začasnem skladiščenju zemeljskega izkopa se le- tega ne sme mešati z drugimi odpadki,
– odpadkov ni dovoljeno odlagati v naravno okolje,
– investitor mora na gradbišču zagotoviti začasno skladiščenje odpadkov, ločeno po vrstah odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov,
– vsi odpadki morajo biti ustrezno skladiščeni, nevarni odpadki pa morajo biti shranjeni v neprepustnih in pokritih posodah,
– količina začasno skladiščenih odpadkov ne sme presegati količine odpadkov, ki zaradi delovanja ali dejavnosti upravljavca naprave nastanejo v dvanajstih mesecih,
– investitor mora za nastale odpadke zagotoviti obdelavo tako, da jih odda osebi, ki je vpisana v evidenco oseb, ki ravnajo z odpadki, kar mora tudi dokazovati s pogodbo ali drugim dokazilom o oddaji oziroma prodaji odpadkov prevzemniku odpadkov ter veljavnim evidenčnim listom, kadar oddaja odpadke zbiralcu odpadkov ali neposredno izvajalcu obdelave odpadkov v Republiki Sloveniji.
V. REŠITVE ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN VARSTVO OKOLJA
Ohranjanje kulturne dediščine:
Na obravnavanem območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine.
Trasa dovozne cesta MST-6 obvozi registrirano arheološko najdišče Maline pri Štrekljevcu – Arheološko območje Draganji dol (EŠD 16684), vendar vanj ne poseže.
Za obravnavano območje se upoštevajo pridobljene smernice Ministrstva za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino.
Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del jezaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Novo mesto vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko Zavod to zemljišče zizdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
SMERNICE PRIPOROČILNE NARAVE
Smernice priporočilne narave k načrtovanim prostorskim ureditvam
Pri pripravi prostorskega akta naj se upošteva tudi:
– druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena,
– ostalo značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo,
– pospeševanje dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot antropogenega okolja ter omejevanje ali preprečevanje tistih, ki jih načenjajo,
– usmerjanje izvajanja dejavnosti tako, da se ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture ter s tem vzpostavljajo prostorske in časovne kontinuitete.
Zaradi pričakovanega vpliva na podobo varovanega naselja Maline pri Štrekljevcu – Del vasi (ED 25918) v širšem prostorskem okviru, naj se predvidijo ukrepi za zmanjšanje vidne izpostavljenosti kamnoloma (visoka vegetacija) ob njegovem južnem in vzhodnem robu.
Smernice priporočilne narave za varstvo arheoloških ostalin izven območij registriranih arheoloških najdišč (V primerih, ko se CPVO ne izvede)
Na območjih prostorskih aktov, ki so podlaga za posege v prostor in za katere predhodne arheološke raziskave še niso bile opravljene je priporočljivo že v času priprave prostorskega akta izvesti predhodne arheološke raziskave – predhodno oceno arheološkega potenciala.
Predhodna ocena arheološkega potenciala je namenjena pridobivanju informacij o ranljivosti oziroma primernosti prostora glede na predlagano namensko rabo oziroma prostorsko ureditev. Rezultati raziskav omogočajo ustreznejše opredelitve prostorskih ureditev z vidika varstva arheološke dediščine in ustreznejše določitve rešitev in ukrepov za celostno ohranjanje kulturne dediščine. Z izvedbo predhodnih arheoloških raziskav se občutno zmanjša možnost naknadnih naključnih najdb arheoloških ostalin ob posegih v prostor. Ker predhodna ocena arheološkega potenciala za obravnavano območje še ni bila izdelana predlagamo, da te raziskave pripravljavec prostorskega akta naroči že v času priprave prostorskega akta.
Čas, ki je potreben za izvedbo predhodnih raziskav za sprostitev zemljišča, obremenitev investicij(e) s stroški raziskav (izkopavanje in poizkopavalni postopki), kot tudi možnost zahteve po spremembi izvedbenih načrtov in prezentiranju odkrite arheološke dediščine in situ so po našem mnenju dovolj tehtni razlogi, da je tudi pripravljavcu prostorskega akta (občini) v interesu, da se predhodne arheološke raziskave (ocena arheološkega potenciala) izvedejo pred sprejetjem prostorskih aktov in s tem poveča pravna varnost investitorjev.
V skladu z določili 31. člena ZVKD-1 je za izdajo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke dediščine pristojen minister za varstvo kulturne dediščine.
Projektni pogoji:
Če nameravana gradnja leži na območju, ki se ureja s podrobnim prostorskim načrtom, se šteje, da so projektni pogoji soglasodajalcev k projektnim rešitvam že pridobljeni z dnem izdaje mnenj k načrtu (49.b člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 126/07)).
Varstvo pred hrupom:
Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 62/10), uvršča v območje s IV. stopnjo varstva pred hrupom.
Povečanje hrupa je občasno v času miniranja, ki je kratkotrajen, in sicer pod eno sekundo.
Omilitveni in zaščitni ukrepi v času obratovanja kamnoloma se nanašajo predvsem na izbiro in vzdrževanje strojev ter mehanizacije.
V smislu monitoringa hrupa je potrebno:
– upravljavec mora zagotoviti izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnim monitornigom hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 45/02), Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) in Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04). V primeru, da se pri prvih meritvah ugotovi, da je objekt nepomemben vir hrupa, nadaljnji obratovalni monitoring ni potreben. Lastnik vira hrupa je dolžan skladno s predpisi o obratovalnem monitoringu izvesti prve in občasne meritve ravni hrupa.
Upoštevati se morajo naslednji omilitveni ukrepi za varstvo pred hrupom:
– vsi stroji in vozila morajo biti tehnično ustrezni;
– kamnolom naj obratuje le v dnevnem času (od 7h do 16h pozimi oziroma z možnim podaljšanjem do 19h poleti);
– ob miniranju je potrebno:
– pred pričetkom detonacij o tem obvestiti okoliške prebivalce,
– detonacije naj se izvajajo ob primernem dnevnem času,
– implementirati postopek za dokumentiranje pritožb,
– v primeru pritožb ustrezno ukrepati (omogočiti izvedbo neodvisnega monitoringa, prilagoditev časa miniranja ipd.);
– uporaba tehnično brezhibnih delovnih strojev;
– izvedba občasnih meritev hrupa pri najbližjih objektih;
– izvedba morebiti potrebnih zaščitnih ukrepov.
Nosilec izvedbe je investitor, ukrepi se izvajajo celoten čas očrtovanja.
Varstvo zraka:
Za ohranjanje kakovosti zraka in podnebnih sprememb se upoštevajo omilitveni ukrepi, ki se nanašajo na čas eksploatacije kamnoloma in so naslednji:
– potrebno je zagotoviti preprečevanje nekontroliranega raznosa odkopanega materiala, vključno s prašnimi delci z območja kamnoloma s transportnimi sredstvi; ukrep zahteva ustrezno nalaganje materiala na tovorna vozila, njihovo čiščenje pred vožnjo iz kamnoloma na javne prometne površine, prekrivanje tovorov, vlaženje prometnih in manipulativnih površin, iz katerih se lahko nekontrolirano širijo prašni delci, redno čiščenje javnih prometnih površin,
– zahteva se uporaba tehnično brezhibne gradbene mehanizacije, delovnih naprav in transportnih sredstev ter njihovo redno vzdrževanje,
– v primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas je potrebno ugasniti motor,
– za preprečevanje prašenja se gozdna cesta po potrebi vlaži, voda za vlaženje naj se jemlje iz usedalnika za padavinsko odpadno vodo,
– pri samih delih v kamnolomu je treba izvajati ukrepe proti zapraševanju kot so odsesavanje vrtin, filtriranje ob drobilnikih,
– za vrtanje minskih vrtin je potrebno uporabljati vrtalne garniture opremljene z odpraševalnimi napravami. Odpraševalne naprave morajo biti brezhibne in redno vzdrževane,
– miniranje naj se po možnosti izvaja v času višje zračne vlage in v brezvetrnem obdobju,
– upoštevati je potrebno določbe predpisov o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku. Za ukrepe je odgovoren investitor.
Varstvo voda:
Odvajanje odpadnih voda iz območja urejanja mora biti urejeno s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) in Pravilniku o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04).
Onesnažene meteorne vode z manipulativnih utrjenih površin se vodijo preko lovilca olj in goriv v ponikovalnico.
Urejanje voda:
V neposredni bližini območja ni evidentiranih vodotokov.
Celotni sistem padavinskih voda na območju kamnoloma bo urejen tako, da se bodo padavinske vode preko etaž stekale do osnovnega predelovalnega platoja. Tam se bodo zadrževale in ponikale.
V primeru nesrečnega dogodka, kot so npr. trki vozil ali poškodbe strojev s poškodbami rezervoarjev za gorivo, je potrebno ravnati v skladu z Načrtom obrambe in reševanja.
Za vpijanje nevarnih tekočin, v primeru njihovega nekontroliranega izlitja in za preprečitev izlitja v okolje, je potrebno imeti ustrezno uskladiščena sredstva za prvo intervencijo, in sicer:
– can sorb – sredstvo za vpijanje ogljikovodikov na bazi šotnega maha – 50 kg,
– univerzalno vpojno rolo s pvc zaporo – UXT 60 BB – vreča 291 l,
– posode za lovljenje goriva in pretakanje,
– prazne sode za gorivo.
Vpojno rolo je potrebno uporabljati pri vsaki oskrbi z gorivi in mazivi strojev, ki se oskrbujejo na površinskem kopu – etaži.
Mobilne stroje je dovoljeno oskrbovati z gorivi in mazivi le na posebej predpisan način za pretakanje goriva z upoštevanjem vseh preventivnih ukrepov proti nekontroliranem izlitju goriva. V času oskrbovanja z gorivom mora biti pod rezervoarjem goriva postavljena univerzalna vpojna rola, da prestreže morebitne manjše izlive goriva. Pretakanje goriva lahko opravlja le za ta dela usposobljena oseba. Strogo je prepovedano menjavanje olja v motorjih izven za to določenega prostora. Olje je prepovedano spuščati v tla. Delovna sredstva je potrebno redno kontrolirati in vzdrževati v skladu z navodili za uporabo in vzdrževanje. Vsi upravljavci strojev in nadzorno osebje, morajo biti poučeni o načinu oskrbe z gorivi in mazivi na območju površinskega kopa in ukrepi za preprečitev nekontroliranega izlitja snovi v okolje.
Ob primeru nesrečnega izlitja olj, maziv ali goriva je potrebno nemudoma sprejeti sanacijske ukrepe in ukrepati v skladu z Načrtom obrambe in reševanja.
Ob vhodu v kamnolom je potrebno zgraditi zadrževalni bazen – bariero z lovilcem olj od koder bodo padavinske vode počasi ponikale v podtalje.
Zadrževalnik naj se čisti, ko nanesene frakcije dosežejo 20 cm višine.
Za vzdrževanje zadrževalnika, lovilca olj ter ostalega sistema za odvodnjavanje je potrebno izdelati posebna navodila in poslovnik z zadolžitvijo odgovornih oseb.
Pri načrtovanju območja urejanja in projektiranju objektov se upoštevajo naslednje smernice RS Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Oddelek območja Spodnje Save:
– projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08), z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07),
– projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda s cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05),
– odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. členom ZV1, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki),
– padavinske vode iz obravnavanega območja (iz eventualnih parkirišč, dostopnih cest in ostalih utrjenih poti) je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok (neimenovani odvodnik). Padavinske vode iz utrjenih povoznih površin in pretakališč goriva je potrebno predhodno očistiti na lovilcu olj (SIST EN 858-2),
– za vso škodo, ki bi nastala na vodnem režimu zaradi neustrezne ali nekvalitetne izvedbe gradbenih del ali projekta, je v celoti odgovoren investitor,
– v času gradnje je stranka dolžna zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje nevarnih tekočin na prosto ali v zemljo,
– v projektu je treba prikazati oziroma opisati mesto deponije viška zemeljskega in gradbenega materiala. Z viškom izkopanega materiala ni dovoljeno zasipavati struge in poplavnega prostora vodotokov in njenih pritokov. Začasne deponije morajo biti locirane in urejene tako, da ni oviran odtok vode, imeti morajo urejen odtok padavinskih voda in morajo biti zaščitene pred erozijo ter odplavljanjem materiala na sosednje parcele,
– po končanem izvajanju del je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti,
– z viški izkopanega materiala ni dovoljeno zasipavati struge odvodnikov in vodotokov, priobalnega zemljišča vodotokov s pritoki in odvodniki,
– projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za predvideno gradnjo mora biti usklajena z veljavnimi prostorskimi akti Obične Semič, kar mora biti razvidno iz projektne dokumentacije,
– investitor si mora za predvideno gradnjo pridobiti vodno soglasje v skladu s 153. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02, 57/08, 57/12, 100/13).
Ohranjanje narave:
Območje OPPN za kamnolom z dovozno cesto je v ekološko pomembnem območju Gorjanci (61400) in v območju pričakovanih naravnih vrednot (karbonati). Na južni strani pa območje urejanja meji z Naturo 2000 Gorjanci – Raduha (SI 3000267).
Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.
Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
Zaradi vsebinske občutljivosti prostora in vizualne izpostavljenosti je eksploatacija usmerjena v končno podobo reliefa. Sanirano območje mora biti v končni fazi čimbolj nevpadljivo, da se bo vklapljalo v okoliški krajinski vzorec (naklon brežin, avtohtona zarast, oblikovanje gozdnega roba). Sanacija in zasajevanje naj se izvaja sproti, in sicer od zgoraj navzdol, tako da bodo učinki vidni čim prej.
Za zagotavljanje ustreznega varstva podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot je ob odkritju jame ali brezna med izvajanjem zemeljskih del za dovozno cesto in kamnolom potrebno upoštevati določila 22. člena Zakona o varstvu podzemeljskih jam (Uradni list RS, št. 2/04), ki se navezuje na 74. člen Zakona o ohranjanju narave, ki določa, da mora pravna ali fizična oseba o najdbi obvestiti organizacijo pristojno za ohranjanje narave in jo seznaniti o kraju najdbe. Lastnik zemljišča, na katerem je bila odkrita jama ali brezno, fizična ali pravna oseba, ki izvaja dejavnost med katero je prišlo do najdbe, je dolžan jamo zaščititi pred uničenjem ali poškodbo ter omogočiti raziskovanje jame.
Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s tem aktom, in je ta načrtovan na ekološko pomembnem območju, je treba pred pričetkom izdelovanja projekta pridobiti naravovarstveno soglasje, in sicer za tista območja oziroma za tiste vrste posegov, za katere je to v naravovarstvenih smernicah določeno (105. člen ZON).
Za obravnavano območje se upoštevajo naslednje smernice Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave:
Konkretne usmeritve za varstvo ekološko pomembnega območja
– meja OPPN naj ne bo tudi meja pridobivalnega prostora kamnoloma Maline. Ta naj bo od meje OPPN oddaljena vsaj 10 m, da bo zagotovljen postopen prehod na varovano območje;
– območje kamnoloma naj po končanih delih zaradi kraškega terena ne služi odlaganju odpadkov (npr. komunalna deponija);
– pri eksploataciji kamnine in kasnejši sanaciji območja kamnoloma naj se upošteva naravne, blage strmine in blag nagib poboja ter povezanost značilnih reliefnih oblik. Terase naj bodo prilagojene plastnicam in naj ne bodo linearno odsekane. (To naj se prikaže tudi v predmetni dokumentaciji za OPPN);
– pri odkopavanju etaž naj izvajalec pušča vmesna območja v smislu melišč, ki bodo razbila monotonost teras in omogočila živalskim vrstam Iažje prehode;
– prehod brežin v obstoječ teren naj bo mehak in postopen;
– brežine kamnoloma in melišča naj se zatravi in zasadi s plezalkami, rob teras pa z drevesno in grmovno zarastjo. Pri zasajanju etaž naj se uporabijo lokalno značilne drevesne in grmovne vrste, na strmih etažnih brežinah so zaželene avtohtone hitro rastoče plezalke (npr.: srobot, brIjšan, robida ...). Zasajanje naj se izvaja na predhodno dovolj debelo nasuto in utrjeno humusno podlago;
– v času izkoriščanja kamnoloma se območje stalno vIaži oziroma namaka, da bo preprečeno prekomerno prašenje in odmiranje okoliškega drevja oziroma gozda in mlade vegetacije na saniranih delih kamnoloma. V ta namen se skladišči meteorno vodo z območja kamnoloma v za to predhodno pripravljenih bazenih na različnih etažah;
– v primeru etapnosti izkoriščanja kamnoloma naj le-ta poteka na način, da bo v končni fazi možna izvedba zastavljene sanacije območja;
– območje kamnoloma oziroma eksploatacije naj se fizično omeji z ograjo – mrežo, da bodo preprečeni prehodi in poškodovanje velikih zveri na območju kamnoloma;
– Gorjanci so hribovito področje na JV delu Slovenije. Poraščajo jih ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion), ki so življenjski prostor več vrst netopirjev, ptic in selitvena pot volka (Canis lupus) in rjavega medveda (Ursus arctos) proti Kočevskemu rogu in naprej na Hrvaško. Tako volk kot medved sta ogroženi vrsti (Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam) (Uradni list RS, št. 82/02), zavarovani vrsti (Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah) (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07) in evropsko pomembni vrsti (vrste, ki jih varuje omrežje Natura 2000) (Uredba o posebnih varstvenih območjih) (Območjih Natura 2000), (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13, 39/13). Odpiranje pridobivalnih površin kamnoloma naj se na podlagi zgoraj navedenih vrst izvaja v jesenskem in zimskem času, torej v obdobju mirovanja rastlinskih in živalskih vrst in izven največje aktivnosti živalskih vrst. Prav tako naj se odstranjevanje vegetacije za izvedbo dovozne ceste do kamnoloma izvaja od septembra do konca meseca marca;
– zaradi uspešneje sanacije območja kamnoloma in stanja okoliškega terena, naj se predvideni naklon etaž 70° (razvidno iz karte vzdolžnega profila) zmanjša na 60°;
– terase kamnoloma naj po končanih delih/eksploataciji sledijo naravnim reliefnim oblikam (postopno prehajanje v okoliški teren) in ne bodo linearno odsekane. To naj se prikaže v dokumentaciji za OPPN;
– pred izkoriščanjem mineralne surovine v kamnolomu Maline je potrebno pridobiti koncesijski akt/ rudarsko pravico, zato naj se temu prilagodi/uskladi tudi predvidena faznost/etapnost izvedbe del v kamnolomu in izvedba nove dostopne ceste.
Konkretne usmeritve za varstvo posebnega ohranitvenega območja (območja Natura 2000)
– konkretne usmeritve podane za ekološko pomembno območje naj služijo tudi kot usmeritve na Natura območju;
– dostop do kamnoloma naj se izvaja izključno po obstoječi makadamski cesti (gozdni cesti) iz smeri Brezova Reber, ki se naveže (odcepi) na obstoječo gozdno pot do kamnoloma, ki se jo v dolžini 200 m rekonstruira. Obe cesti naj ostajata v makadamski izvedbi;
– pri izvedbi nove dovozne ceste naj se prepreči plazenje/zdrse zemeljskega in kaminskega materiala po pobočju. Območje se zavaruje s primernimi opaži/ograjo.
Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s tem aktom, in je ta načrtovan na ekološko pomembnem območju, je treba pred pričetkom izdelovanja projekta pridobiti naravovarstveno soglasje, in sicer za tista območja oziroma za tiste vrste posegov, za katere je to v naravovarstvenih smernicah določeno (105. člen ZON).
Ohranjanje gozda:
Pri obratovanju kamnoloma se upoštevajo smernice Zavoda za gozde, OE Novo mesto.
Investitor mora pri obratovanju in po končani sanaciji kamnoloma omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljiščih pod enakimi pogoji kot doslej (5. člen ZG). V ta namen se uredi navezava obstoječih vlak na novo dostopno cesto.
Zaradi pričakovanega vsakodnevnega povečanega prometa, se na obstoječih gozdnih cestah mora omogočiti rampanje, skladiščenje in nakladanje lesa izven ceste, zato je potrebno ob vsakem priključku obstoječe vlake na dostopno cesto urediti rampni prostor velikosti 10 x 30 m. Poleg tega je potrebno urediti izogibališče za srečevanje kamionov na vidni razdalji glede na konfiguracijo ceste (od 300 do 500 m).
Predvidena rekonstrukcija gozdnih cest mora zagotoviti ustrezno nosilnost za vožnjo polno naloženega gozdarskega kamiona.
Zgoraj navedeni pogoji (lokacije navezav gozdnih cest, rampni prostor, ustrezna nosilnost in izogibališča) morajo biti obdelani v projektni dokumentaciji za dovozno cesto.
Drevje predvideno za posek je v skladu s 17. členom Zakona o gozdovih potrebno označiti. Označitev opravi pooblaščen delavec Zavoda–Krajevna enota Semič-Metlika (55. člen Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo – Uradni list RS, št. 91/10) po pridobitvi potrebnih dovoljenj ter po detajlni zakoličbi območja urejanja.
Drevje se lahko poseka po izdaji ugotovitvene odločbe (21. člen Zakona o gozdovih).
Vse ukrepe povezane s sečnjo in spravilom drevja je potrebno opraviti v skladu s predpisi o varstvu gozdov in predpisi o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju lesnih gozdnih sortimentov, posebej izpostavljamo naslednje:
– v gozdu je prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje,
– posebno pozornost je potrebno nameniti sanaciji novega gozdnega roba; zaradi nagiba pobočij in erozijskih procesov morajo biti drevesa v izpostavljeni liniji zdrava oziroma stabilna (ni dovoljeno puščati na pol podrtih ali obviselih dreves),
– poškodbe na podmladku in drevju je potrebno po sečnji takoj sanirati,
– priporočena varnostna razdalja objektov od gozdnega roba naj bo enaka najmanj eni drevesni višini odraslega gozdnega sestoja,
– po sečnji morajo biti takoj odpravljene poškodbe na gozdnih tleh in gozdnih vlakah, ki predstavljajo nevarnost za pričetek erozije,
– v gozd je prepovedano vnašati rastišču neprilagojene oziroma tujerodne drevesne in grmovne vrste; v gozdni rob naj se umetno vnesejo predvsem plodonosne drevesne in grmovne vrste (leska, češnja, glog, dobrovita, trdoleska),
– v času obratovanja kamnoloma je potrebno omogočiti dostop in neovirano gospodarjenje z gozdom; ohraniti je potrebno oziroma sanirati vse dovoze gozdnih cest, vlak in poti,
– vse poškodbe na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah je potrebno takoj po končani gradnji sanirati,
– posek drevja se opravi v primernem času za posek, tj. izven vegetacijske sezone,
– štore in odvečni material se ne sme odlagati v gozd,
– končni rob poseka se izvede tako, da se zavaruje gozdni rob, pri čemer je potrebno paziti zlasti na poškodbe korenin robnih dreves,
– poseka in spravilo lesa se izvaja v skladu s prepisi,
– vse predvidene objekte in naprave ter pomožne objekte je potrebno načrtovati tako, da se izogne dodatnim posegom v gozd ter gozdni rob.
V času izvajanja poseke gozda za posamezno etapo izkoriščanja po potrebi spremlja izvajanje teh del pristojni gozdar. V etapi biološke sanacije pristojni strokovnjak OE ZGS, v sodelovanju s krajinskim arhitektom izbere primerne drevesne in grmovne vrste, spremlja zasaditvena dela, kot tudi zaraščanje in po potrebi korigira izvedbo krajinske ureditve.
Ohranjanje krajine:
Območje kamnoloma predstavlja degradacijo gozdnih površin, kar je posledica njegove vidnosti, trajne spremembe reliefa in uničenja vegetacije ter poslabšanja ekoloških razmer.
Zaradi navedenega je potrebno območje kamnoloma sanirati tako, da se bo vizualno vključilo v obstoječo krajino s čim manjšo cenzuro. Najprej bo izvedena tehnična sanacija in fizična stabilnost brežin, nato sledi biološka sanacija.
Naravna sukcesija in umetna ozelenitev z zasaditvijo, sejanjem in z rastno pulpo je predvidena kombinirano. Območje kamnoloma se zasadi z mešanimi avtohtonimi drevesnimi vrstami. Izbor vegetacije naj bo enak drevesnim vrstam robnega gozda.
Pri izvedbi sanacije se zagotovi nadzor krajinskega arhitekta, v sodelovanju z gozdarji in biologi, saj gre za ustvarjanje in kvalitetno vzpostavitev sekundarnega biotopa v ekološko pomembnem območju Gorjancev.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
Poplavna varnost:
Območje OPPN ni poplavno ogroženo, zato niso predvideni ukrepi glede zagotavljanja poplavne varnosti.
Varstvo pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice, erozije in varstvo pred plazovi:
Kot ukrepi varstva pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice, erozije in varstva pred plazovi se v nadaljnjih fazah projektiranja, skladno s tem odlokom uporablja Poročilo o geoloških razmerah na območju nahajališča tehničnega kamna – dolomita Maline pri Šterkljevcu št. 1/2006 izdelovalca Ivana Strgarja in v skladu z njim prilagoditi način obratovanja.
Vsi posegi v območju urejanja morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z geomehanskim poročilom.
V nobenem primeru se ne sme spuščati padavinske vode nekontrolirano po terenu.
Potresna varnost in varnost pred vibracijami:
Pri načrtovanju objektov in z njo povezanih ureditev je treba upoštevati projektni pospešek tal 0,175 v skladu z Eurocodom 8.
Za dosego potresne varnosti je potrebno omejiti količino razstreliva tako, da potresi na najbližjem objektu ne bodo presegali dopustnih vrednosti glede na vrsto objekta. Temu se prilagodi tudi vrtanje. Zagotovi se tudi znižanje učinka zračnega udara – detonacije. Detajli izvajanja miniranj ter predpisani in dogovorjeni postopki ter varstveni ukrepi morajo biti obdelani v rudarskem projektu za izvajanje del tako, da je s projektom zagotovljena varnost objektov in varnost okolja v okviru predpisanih oziroma predloženih norm.
Varstvo pred požarom:
Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:
– zmanjšanje možnosti nastanka požara;
– zagotovitev učinkovitega in varnega reševanje ljudi, živali in premoženja ob požaru;
– zmanjšanje škode ob požaru.
Kamnolom ni požarno nevaren objekt, vendar je zaradi tehnoloških postopkov in morebitne uporabe požarno in eksplozivno nevarnih snovi potrebno upoštevati in spoštovati požarno varnostne kriterije ter zahteve. V neposredni bližini prostorov v katerih utegne izbruhniti požar ali v katerih so shranjene vnetljive snovi, morajo biti nameščeni ustrezni aparati za gašenje požarov in opozorilne table. Vsi delovni stroji, kompresorji, nakladalniki, bagri, kamioni, pogonski agregati in transformatorji morajo prav tako biti opremljeni z ustreznimi gasilnimi aparati. Z gasilnimi aparati in protipožarnim orodjem se opremi tudi skupne prostore.
V skladu s predpisi o varstvu pred požarom v naravnem okolju je v določenem letnem času (sušnem obdobju), prepovedano sežiganje grmičevja in kmetijskih ostankov izven urejenega kurišča. Isto velja tudi za ostanke papirne in kartonske embalaže uporabljenih razstrelilnih sredstev.
Pri izvajanju površinskega kopa kamna in pri transportu je treba upoštevati vse predpisane ukrepe za varnost ljudi in premoženja.
V podrobnem prostorskem načrtu so upoštevani prostorski ukrepi za varstvo pred požarom.
Prometna zasnova znotraj območja urejanja omogoča dostop do objektov z vsaj dveh strani, zaradi zagotavljanja dostopa za intervencijska vozila in za razmeščanje opreme za gasilce.
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
Zavarovanje kamnoloma med obratovanjem:
V času obratovanja kamnoloma mora le-ta biti zavarovan tako, da ne ogroža neposredne okolice. Na vhodu v kamnolom je potrebno postaviti zapornico, ki preprečuje dovoz in odvoz v času, ko kamnolom ne dela. Celotno področje kamnoloma se opremi z opozorilnimi tablami s trajnimi napisi prepovedi pristopa nepoklicanim in nevarnostjo padca v globino.
Zavarovanje območja urejanja po končanem izkoriščanju:
Na območjih, kjer posledic, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del, ni mogoče v celoti sanirati oziroma odpraviti, je izvajalec dolžan izvesti ukrepe zavarovanja, da se izključi nevarnost za zdravje ali življenje ljudi in živali ter možni povzročitelji onesnaževanja okolja oziroma predvidljive škode na objektih in okolju.
I. etapa:
– odpiranje kamnoloma: sečnja dreves, odstranitev panjev, humusa, površinske preperine in delno izkoriščanje za gradnjo dovozne ceste MST-4, MST-5, MST-6.
– gradnja dovozne ceste MST-4, MST-5, MST-6.
II. etapa:
– izkoriščanje mineralne surovine predvidoma 35.000 m3 letno.
III. etapa:
– sprotna in končna sanacija ter izbris iz evidence po ZRud-1.
Zaradi narave delovanja kamnoloma oblika in velikost parcel ostanejo nespremenjene, zato načrt parcelacije za območje kamnoloma ni predviden.
Parcelacija za dovozno cesto je prikazana v Načrtu parcelacije št. 11.
Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:
– pri oblikovanju etaž so dopustna odstopanja + / – 1 m oziroma tudi večje tolerance, zaradi narave materiala, v širini etaž, v višini ali v odstopanju v naklonih brežin tako, da bo zagotovljena geomehanska stabilnost,
– dopustna so manjša odstopanja: kot so spremembe platojev za začasne objekte pomožne objekte znotraj območja kamnoloma in prometne, če ne vplivajo na zasnovo območja urejanja in če niso v nasprotju s splošnimi določili odloka,
– dopustna so odstopanja gabaritov pri objektih in ureditvah začasnih objektov, če to narekuje posodobitev, sprememba ali dopolnitev tehnoloških procesov,
– pri prometni infrastrukturi oziroma gradnji gradbeno inženirskih objektov so dovoljena odstopanja tras, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in bolj ekonomična investicijska vlaganja,
– pri načrtu parcelacije je možno odstopanje, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva oziroma spremembi tras gradbeno inženirskega objekta in se nova parcelacija določi v projektni dokumentaciji.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE NAČRTA
Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času obratovanja in sanacije, racionalno urediti območje in zagotoviti varen promet.
Poleg navedenih pogojev v tem odloku je pri izvajanju del treba upoštevati še naslednje pogoje:
– promet po dovoznih in javnih cestah organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastoja,
– v sušnem obdobju je treba vse vozne površine v kamnolomu in izven njega po potrebi vlažiti,
– preprečiti je treba onesnaženje javne ceste ob priključku oziroma v primeru onesnaženja redno čistiti,
– zagotoviti je treba zavarovanje odprtega kopa ali z nadzorom preprečiti dostop nepoklicanim,
– pred posekom gozda je treba obvestiti Zavod za gozdove, OE Novo mesto, ki označi drevje za posek,
– drevje se lahko poseka po pridobitvi vseh soglasij in dovoljenj,
– pri izvajanju sanacije in rekultivacije gozdnih površin in gozdnega roba je treba zagotoviti strokovni nadzor Zavoda za gozdove,
– investitor je dolžan, po izvedbi poseka na območju kamnoloma omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej,
– v času izkopa mora biti omogočen nemoten dostop do sosednjih gozdnih zemljišč,
– poseganje v gozdne površine izven ureditvenega in vplivnega območja načrta ni dopustno,
– k projektu sanacije in rekultivacije je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove,
– prepovedano je odlaganje materiala in odstranjevanje podrasti v gozdnih površinah izven območja urejanja,
– pri poseku in spravilu lesa je treba upoštevati predpise o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov,
– pri izkopu kamna in odvozih je treba uporabljati tehnično ustrezne stroje in prevozna sredstva,
– za posege, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vode ali vodni režim je potrebno pridobiti vodno soglasje.
Nosilec rudarske pravice lahko za posamezna dela pri pridobivanju pooblasti le tiste, ki predložijo dokazilo o izpolnjevanju ustreznih pogojev določenih s predpisi o rudarstvu.
Investitor si mora za pridobivanje mineralne surovine znotraj območja OPPN v skladu z ZRud pridobiti rudarsko pravico.
OPPN je stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora v Občini Semič in na Upravni enoti Črnomelj.
Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena uradna oseba.
Tekstualni del odloka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, grafični del OPPN pa na spletni strani Občine Semič. Odlok začne veljati osmi dan po objavi.
Št. 3505-01/2013-39
Semič, dne 7. julija 2016
Polona Kambič l.r.
