Na podlagi prvega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G in 65/14) ter za izvrševanje drugega odstavka 10. in drugega odstavka 77. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 81/10 – uradno prečiščeno besedilo in 46/16) izdaja Vlada Republike Slovenije
o sistemih brezpilotnih zrakoplovov
(1) Ta uredba določa splošne tehnične in operativne pogoje za varno uporabo brezpilotnih zrakoplovov, sistema brezpilotnih zrakoplovov in letalskih modelov ter pogoje, ki veljajo za osebe, ki sodelujejo pri upravljanju teh zrakoplovov in sistemov.
(2) Določbe te uredbe se uporabljajo za sisteme brezpilotnih zrakoplovov z vzletno operativno maso do 150 kilogramov, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se določbe te uredbe ne uporabljajo za sisteme brezpilotnih zrakoplovov, namenjenih opravljanju vojaške, carinske, policijske, iskalne, reševalne in gasilske dejavnosti, dejavnosti obalnih služb ali podobnih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: državne aktivnosti).
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se leti s sistemi brezpilotnih zrakoplovov za izvajanje državnih aktivnosti izvajajo skladno s postopki in predpisi, ki veljajo za splošni zračni promet (v nadaljnjem besedilu: GAT) znotraj zračnega prostora Republike Slovenije, predpisanimi v 10. do 12. členu te uredbe, razen če z drugimi predpisi ni določeno drugače.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena morajo upravljavci sistema brezpilotnega zrakoplova, ki izvajajo gasilske dejavnosti, imeti dokaz o usposobljenosti za upravljanje sistema iz druge alineje tretjega odstavka 20. člena te uredbe.
(6) Ne glede na drugi odstavek tega člena se omogoči prosta uporaba brezpilotnih zrakoplovov z vzletno operativno maso 500 gramov ali manj, če se z njimi ne izvajajo letalske dejavnosti.
(7) Določbe te uredbe se ne uporabljajo za sisteme brezpilotnih zrakoplovov, ki se uporabljajo v zaprtem nejavnem prostoru.
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. Agencija je Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije.
2. Brezpilotni zrakoplov je zrakoplov, namenjen izvajanju letov brez pilota ali drugih oseb na krovu, ki je daljinsko krmiljen ali programiran ali avtonomen.
3. Globalni navigacijski satelitski sistem (v nadaljnjem besedilu: GNSS) je globalni navigacijski sistem, s katerim sprejemnik določa svoj geografski položaj z uporabo podatkov iz satelitov.
4. Izvajanje letalskih dejavnosti je uporaba sistema brezpilotnega zrakoplova, za plačilo ali brez njega, kadar gre za potrebe opravljanja nalog iz zraka (npr. snemanje iz zraka, oglaševanje iz zraka, nadzor iz zraka, protipožarna zaščita, proženje plazov, letenje v znanstveno-raziskovalne namene, letenje za televizijske in filmske potrebe in potrebe poročanja, letenje za potrebe posebnih dogodkov).
5. Letalski model je brezpilotni zrakoplov, namenjen izključno rekreaciji in športu.
6. Letenje v vidnem polju (VLOS) je izvajanje letov s sistemom brezpilotnega zrakoplova, pri čemer ima upravljavec sistema brezpilotnega zrakoplova neprekinjen vizualni stik z brezpilotnim zrakoplovom brez uporabe optičnih ali elektronskih pripomočkov. Kontaktne leče ali korekcijska očala se po tej uredbi ne štejejo kot optični pripomočki.
7. Operater sistema brezpilotnega zrakoplova (v nadaljnjem besedilu: operater) je fizična ali pravna oseba, ki izvaja letalske dejavnosti s sistemom brezpilotnega zrakoplova.
8. Področje letenja je zračni prostor, v katerem se izvaja let brezpilotnega zrakoplova.
9. Pomožni objekti so objekti, ki niso namenjeni stanovanjski rabi (npr. staje, deponije, hangarji, skladišča).
10. Pridruženi opazovalec je oseba, ki pomaga upravljavcu pri izvajanju letov s sistemom brezpilotnega zrakoplova, kadar upravljavec upravlja brezpilotni zrakoplov z uporabo sistema za prikaz pogleda iz zrakoplova (FPV).
11. Skupina ljudi je najmanj 12 oseb, ki se zberejo zaradi izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali druge aktivnosti, izražanja mnenj ali zaradi uporabe javnih prostorov, kot so plaže, zabaviščni parki ipd.
12. Sistem brezpilotnega zrakoplova (UAS) je sistem za izvajanje letov z zrakoplovom brez pilota, ki je daljinsko krmiljen ali programiran in avtonomen. Sestavljen je iz brezpilotnega zrakoplova in drugih komponent za upravljanje ali programiranje, nujnih za upravljanje brezpilotnega zrakoplova s strani ene ali več oseb.
13. Sistem za prikaz pogleda iz zrakoplova (FPV) je sistem, ki z vgrajeno kamero in prikazovalnikom na tleh upravljavcu omogoča prikaz pogleda iz zrakoplova.
14. Upravljavec sistema brezpilotnega zrakoplova (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je oseba, ki upravlja sistem brezpilotnega zrakoplova in se v skladu z zakonom, ki ureja letalstvo, šteje kot vodja zrakoplova.
15. Vzletna operativna masa brezpilotnega zrakoplova je masa brezpilotnega zrakoplova v trenutku vzleta (TOM). Pri zrakoplovu, ki je lažji od zraka, se namesto operativne mase uporabi masa volumna zrakoplova oziroma vsota mase izpodrinjenega zraka in mase zrakoplova v pogojih mednarodne standardne atmosfere.
16. Zaprt nejavni prostor je prostor, ki je fizično ločen od drugih zaprtih prostorov in ni namenjen dejavnostim na področju zdravstva, otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva, prometa, javnega prevoza, trgovine, gostinstva in turizma, športa in rekreacije ter kulture (npr. čakalnice, sejne sobe, kinodvorane, gledališča, zdravstveni, vzgojno varstveni, izobraževalni, socialni zavodi, gostinski prostori in trgovine, športne dvorane, javna prometna sredstva, dvigala, kabinske žičnice, javna stranišča in drugi prostori, kjer so lahko ljudje proti svoji volji izpostavljeni brezpilotnemu zrakoplovu).
(klasifikacija brezpilotnih zrakoplovov, s katerimi se izvajajo letalske dejavnosti)
Brezpilotni zrakoplovi, s katerimi se izvajajo letalske dejavnosti, se glede na operativno maso delijo na:
– razred 5: do vključno 5 kilogramov;
– razred 25: nad 5 do vključno 25 kilogramov;
– razred 150: nad 25 do 150 kilogramov.
(klasifikacija področja letenja)
Glede na izgradnjo, naseljenost in prisotnost ljudi so področja letenja razdeljena v naslednje razrede:
– razred I je področje, kjer ni objektov in ljudi, razen upravljavcev in osebja, ki je potrebno za letenje;
– razred II je področje, kjer so pomožni objekti ali objekti, ki niso namenjeni bivanju ljudi in kjer ni ljudi, razen upravljavcev in osebja, ki je potrebno za letenje, in kjer je dovoljen le občasni prehod brez zadrževanja ljudi na tem področju (npr. kolesarji, sprehajalci);
– razred III je področje, na katerem so objekti, namenjeni za stanovanje, za poslovanje ali rekreacijo (npr. stanovanjske zgradbe, stanovanjske hiše, šole, pisarne, športni objekti, parki), ali na katerem so objekti nizke gradnje, kjer so ljudje (npr. avtoceste);
– razred IV je področje ožjih urbanih con (npr. središča mest, naselja, kraji).
(kategorizacija izvajanja letalskih dejavnosti)
(1) Kategorija izvajanja letalskih dejavnosti je določena s stopnjo tveganja, ki jo letalska dejavnost predstavlja za okolico v skladu s Prilogo 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se letenje nad skupino ljudi ali industrijskim področjem, kjer v primeru padca brezpilotnega zrakoplova obstaja možnost vžiga ali eksplozije, ter izvajanje letalskih dejavnosti v sistemu za prikaz pogleda iz zrakoplova (FPV) štejeta za izvajanje letalskih dejavnosti kategorije D.
(letenje z letalskim modelom)
Letenje z letalskim modelom je dovoljeno na področjih letenja razreda I in II.
Operater, lastnik sistema brezpilotnega zrakoplova ali lastnik letalskega modela morajo skleniti zavarovanje za sistem brezpilotnega zrakoplova v skladu s predpisom, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu.
(uporaba radiofrekvenčnega spektra)
(1) Operater in lastnik letalskega modela morata pridobiti dovoljenje za uporabo radiofrekvenčnega spektra na podlagi zakona, ki ureja elektronske komunikacije, in v skladu s tehničnimi omejitvami, navedenimi v načrtu uporabe radijskih frekvenc.
(2) Upravljavci si izmenjujejo informacije o rabi frekvenčnega spektra.
(identifikacija brezpilotnega zrakoplova)
(1) Brezpilotni zrakoplov z operativno maso, ki presega 5 kilogramov, mora imeti pritrjeno negorljivo identifikacijsko ploščico.
(2) Brezpilotni zrakoplov z operativno maso 5 kilogramov ali manj mora imeti pritrjeno identifikacijsko nalepko.
(3) Brezpilotni zrakoplov, ki se uporablja za izvajanje letalskih dejavnosti, označi operater, letalski model pa njegov lastnik.
(4) Negorljiva identifikacijska ploščica in nalepka vsebujeta naslednje podatke:
– identifikacijsko oznako;
– navedbo operaterja oziroma lastnika letalskega modela;
– naslov in kontaktne podatke operaterja oziroma lastnika letalskega modela;
– operativno maso brezpilotnega zrakoplova oziroma letalskega modela.
(5) Identifikacijsko oznako iz prve alineje prejšnjega odstavka določita operater brezpilotnega zrakoplova, ki se uporablja za izvajanje letalskih dejavnosti kategorij A, B in C, ter lastnik letalskega modela tako, da se identifikacijska oznaka ne sme začeti z veliko črko »D«. Identifikacijsko oznako za brezpilotni zrakoplov, namenjeno izvajanju letalskih dejavnosti kategorije D, dodeli agencija.
(6) Negorljiva identifikacijska ploščica in nalepka sta ustrezne velikosti, ki omogoča jasno identifikacijo in je trajno pritrjena.
(7) Operater ali lastnik letalskega modela zamenjata negorljivo identifikacijsko ploščico ali nalepko ob spremembi podatkov iz četrtega odstavka tega člena ali v primeru poškodbe, zaradi katere je neprepoznavna, ali v primeru izgube.
Letenje brezpilotnega zrakoplova se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo pravila letenja, in z določbami te uredbe.
(naloge upravljavca v zvezi s pravili letenja)
(1) Upravljavec zagotovi, da se let brezpilotnega zrakoplova izvaja na način, ki ne pomeni nevarnosti za življenje, zdravje ali premoženje ljudi zaradi udarca ali izgube nadzora nad sistemom brezpilotnega zrakoplova ter ki ne ogroža ali moti varnosti v zračnem prometu, javnega reda in miru.
(2) Upravljavec:
a) zagotovi, da se let brezpilotnega zrakoplova odvija podnevi, ponoči pa s predhodnim dovoljenjem agencije, če za to obstaja utemeljena operativna potreba;
b) pred letom preveri pravilno delovanje sistema brezpilotnega zrakoplova;
c) pridobi vse potrebne informacije za načrtovani let ter preveri, ali meteorološke in druge razmere v območju letenja zagotavljajo njegovo varno izvedbo;
č) zagotovi, da je vsa oprema ali tovor na brezpilotnem zrakoplovu pritrjen tako, da ne more odpasti;
d) zagotovi, da se brezpilotni zrakoplov med vzletanjem ali pristajanjem varno izogne vsem oviram v zraku in na tleh;
e) med letom zagotovi varno razdaljo brezpilotnega zrakoplova od ljudi, živali, objektov, vozil, plovil, drugih zrakoplovov, cest, železniških prog, vodnih poti ali daljnovodov, ki ne sme biti manjša od 30 metrov;
f) zagotovi, da je minimalna oddaljenost brezpilotnega zrakoplova od skupine ljudi najmanj 150 metrov;
g) zagotovi, da se let brezpilotnega zrakoplova odvija v vidnem polju upravljavca in na oddaljenosti največ 500 metrov od upravljavca;
h) zagotovi, da se let brezpilotnega zrakoplova odvija zunaj kontroliranega zračnega prostora do višine 150 metrov, višje pa po predhodnem dovoljenju agencije za določeno in objavljeno področje letenja;
i) zagotovi, da se let brezpilotnega zrakoplova ne odvija v coni letališča (CTR) znotraj radija 5 kilometrov od referenčne točke letališča (ARP) in da se zunaj radija 5 kilometrov odvija največ do višine 50 metrov nad terenom, višje pa izključno s predhodnim dovoljenjem agencije za letalske prireditve in tekmovanja;
j) zagotovi, da se na letališčih, kjer ni zagotovljena služba zračnega prometa, let brezpilotnega zrakoplova odvija največ do višine horizontalne, bočne in priletno-vzletne omejitvene ravnine letališča, razen v primerih, ko so posebej predvideni postopki za letenje brezpilotnih zrakoplovov opredeljeni v navodilih obratovalca letališča za uporabo letališča. Letenje po tej točki je dovoljeno po predhodnem soglasju obratovalca letališča. Na vzletišču se let brezpilotnega zrakoplova lahko odvija ob soglasju obratovalca vzletišča znotraj radija 500 metrov od referenčne točke vzletišča;
k) zagotovi, da med letom iz brezpilotnega zrakoplova ne padajo predmeti, razen letalskega modela, ki lahko v zraku izpusti drug letalski model;
l) zagotovi, da se letenje ne izvaja na območju izvajanja državnih aktivnosti;
m) zagotovi, da imajo zrakoplovi s posadko vedno prednost pred brezpilotnimi zrakoplovi. Upravljavec sistema brezpilotnega zrakoplova ali pridruženi opazovalec, ko se izvaja letenje v sistemu za prikaz pogleda iz letala (FPV), opazujeta drug zračni promet. V primeru konflikta mora upravljavec sistema brezpilotnega zrakoplova nemudoma začeti manevre za zagotovitev ustreznega horizontalnega ali vertikalnega razdvajanja.
(3) En upravljavec lahko hkrati upravlja en brezpilotni zrakoplov.
(4) Upravljavec mora biti sposoben v vsakem trenutku prekiniti programiran in avtonomen let ter v celoti prevzeti kontrolo upravljanja nad brezpilotnim zrakoplovom. Upravljavec je dolžan skrbeti za svojo izurjenost tako, da lahko ustrezno ravna v izrednih razmerah.
(5) Ne glede na točki e) in f) drugega odstavka tega člena se lahko izvajanje letalskih dejavnosti sistema brezpilotnih zrakoplovov oziroma letenje z letalskimi modeli izvaja tudi na manjših razdaljah od predpisanih, če operater oziroma lastnik letalskega modela predhodno pridobi dovoljenje agencije.
(6) Ne glede na točko g) drugega odstavka tega člena se lahko izvajanje letalskih dejavnosti sistema brezpilotnih zrakoplovov oziroma letenje z letalskim modelom izvaja tudi na večjih razdaljah od predpisanih in zunaj vidnega polja upravljavca, če operater oziroma lastnik letalskega modela predhodno pridobi dovoljenje agencije.
(7) Ne glede na točko k) drugega odstavka tega člena se lahko izvajanje letalskih dejavnosti sistema brezpilotnih zrakoplovov oziroma letenje z letalskim modelom z namenom odmetavanja predmetov v letu izvaja, če operater oziroma lastnik letalskega modela predhodno pridobi dovoljenje agencije.
(letenje z uporabo sistema za prikaz pogleda iz zrakoplova (FPV))
(1) Letenje v sistemu za prikaz pogleda iz zrakoplova (FPV) se lahko izvaja z letalskim modelom ali pri izvajanju letalskih dejavnosti v skladu z operativnim priročnikom iz 16. člena te uredbe, kjer se opredelijo dodatni pogoji glede oddaljenosti in vizualnega kontakta pridruženega opazovalca z brezpilotnim zrakoplovom.
(2) Upravljavec izvaja lete samo v spremstvu pridruženega opazovalca.
(3) Upravljavec pridruženega opazovalca seznani s podrobnostmi načrtovanega leta, zlasti z višino in načrtovano zračno potjo.
(4) Pridruženi opazovalec ves čas leta vzdržuje neprekinjen vizualni stik z brezpilotnim zrakoplovom in opozarja upravljavca na vsa odstopanja od načrtovanega leta in možne kršitve minimalne razdalje ter ga obvešča o drugih zadevah, pomembnih za varno izvajanje leta.
(5) Pridruženi opazovalec in upravljavec morata biti med letom na razdalji, ki omogoča nemoteno glasovno sporazumevanje brez tehničnih pripomočkov.
(6) Ne glede na drugi odstavek tega člena pri letenju v sistemu za prikaz pogleda iz zrakoplova (FPV) znotraj radija 200 metrov do višine 50 metrov in maso brezpilotnega zrakoplova do 5 kilogramov v območju razreda I:
– je v primeru športnih aktivnosti (npr. tekmovanja, treningi), kadar je na območju več upravljavcev s sistemom za prikaz pogleda iz zrakoplova (FPV) hkrati, lahko pridruženi opazovalec le eden;
– lahko upravljavec s sistemom za prikaz pogleda iz zrakoplova (FPV) leti tudi sam, če ima že vsaj 5 ur izkušenj z letenjem v sistemu za prikaz pogleda iz zrakoplova (FPV) s pridruženim opazovalcem na poznanem terenu.
(izvajanje letalskih dejavnosti)
(1) Operater pri izvajanju letalske dejavnosti kategorije A in B pred začetkom izvajanja letalske dejavnosti agenciji predloži izjavo iz 18. člena te uredbe. Agencija na podlagi prejete izjave izda potrdilo, na podlagi katerega operater začne izvajati letalske dejavnosti.
(2) Operater pri izvajanju letalske dejavnosti kategorije C pred začetkom izvajanja dejavnosti izdela operativni priročnik in agenciji predloži izjavo iz 18. člena te uredbe. Agencija na podlagi prejete izjave izda potrdilo, na podlagi katerega operater začne izvajati letalske dejavnosti.
(3) Operater mora pred začetkom izvajanja letalske dejavnosti kategorije D pridobiti dovoljenje agencije iz 19. člena te uredbe.
(4) Za izvajanje letalske dejavnosti se ne šteje, če se dejavnost opravlja za lastne nekomercialne namene z letalskim modelom operativne mase do 25 kilogramov po omejitvah, ki veljajo za letalske modele.
(način izvajanja letalskih dejavnosti)
(1) Upravljavec izvaja letalske dejavnosti v skladu z veljavno zakonodajo in določbami letalskega priročnika ali navodili proizvajalca za uporabo.
(2) Operater mora pri izvajanju letalskih dejavnosti za nameravano kategorijo izvajanja letalskih dejavnosti izpolnjevati operativne in tehnične zahteve iz Priloge 4, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Operater sistema brezpilotnega zrakoplova, ki se uporablja za izvajanje letalskih dejavnosti v kategoriji D in katerega operativna masa je nad 25 kilogramov, ali operater sistema brezpilotnega zrakoplova, ki se uporablja za izvajanje letalskih dejavnosti in katerega operativna masa je nad 40 kilogramov, ne glede na kategorijo, mora poleg zahtev iz prejšnjega odstavka imeti atest v skladu s 15. členom Pravilnika o ultralahkih letalnih napravah (Uradni list RS, št. 49/16).
(1) Operater imenuje osebo, ki je odgovorna za aktivnosti operaterja.
(2) Operater pred izvajanjem letalskih dejavnosti o nameravani letalski dejavnosti obvesti agencijo.
(3) Operater vzpostavi sistem poročanja o dogodkih, povezanih z varnostjo v zračnem prometu, v skladu z veljavno zakonodajo.
(4) Operater vzpostavi sistem vodenja in hrambe zapisov o letu, ki vsebujejo vsaj naslednje podatke:
a) datum leta;
b) čas začetka in konca izvajanja letalskih dejavnosti ter trajanje leta;
c) ime in priimek upravljavca, ki je opravil let;
č) lokacijo izvajanja letalskih dejavnosti;
d) klasifikacijo področja letenja;
e) operativno maso brezpilotnega zrakoplova;
f) opombe o dogodkih, za katere operater oceni, da so pomembni za izvajanje letalskih dejavnosti.
(5) Operater hrani zapise o letu najmanj dve leti od datuma izvedbe leta.
(6) Operater pred izvajanjem letalskih dejavnosti kategorije C ali D oceni potrebo in v nujnih primerih opravi aktivnosti, povezane z upravljanjem tveganj.
(7) Upravljanje tveganj mora vključevati identifikacijo nevarnosti, oceno tveganja, po potrebi pa tudi ukrepe za zmanjšanje tveganj na sprejemljivo raven.
(8) Opravljeni postopek upravljanja tveganj operater dokumentira na obrazcu iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe.
(9) Operater hrani zapise o upravljanju tveganj najmanj dve leti od datuma prenehanja izvajanja letalskih dejavnosti, na katere se nanašajo.
(10) Zaradi zagotavljanja varnosti upravljavcev in pridruženih opazovalcev morata biti na dosegu gasilni aparat in avtomobilska prva pomoč, upravljavci in pridruženi opazovalci pa morajo nositi varnostni telovnik žive barve ves čas delovanja ter zavarovati področje izvajanja dejavnosti z ustreznimi napisi.
(11) Operater mora biti sposoben v vsakem trenutku prekiniti programiran in avtonomen let ter v celoti prevzeti kontrolo upravljanja nad brezpilotnim zrakoplovom.
(1) Za izvajanje letalske dejavnosti kategorije C in D mora operater izdelati operativni priročnik, ki vsebuje:
a) vsebino;
b) številko spremembe operativnega priročnika in seznam veljavnih strani;
c) naloge osebja, vključenega v aktivnosti operaterja;
č) standardne operativne postopke;
d) vzdrževanje sistema brezpilotnega zrakoplova;
e) postopke v sili;
f) postopke v primeru nesreč ali resnih incidentov;
g) kontrolne liste za kritične faze leta;
h) omejitve izvajanja letalskih dejavnosti;
i) obveščanje;
j) upravljanje tveganj;
k) usposobljenost izvajalca;
l) vrste in roke za hranjenje zapisov.
(2) Operater je dolžan ravnati v skladu z operativnim priročnikom ter zagotoviti, da je operativni priročnik stalno usklajen z veljavnimi predpisi in sprejemljivimi načini skladnosti, ki jih predpiše agencija, ter z določbami letalskega priročnika ali navodil proizvajalca za uporabo.
(3) Operater zagotovi, da ima osebje dostop do operativnega priročnika.
(4) Osebje operaterja pozna tiste dele priročnika, ki se nanašajo na njihove naloge.
(analiza okvar in njihov vpliv)
(1) Operater opravi analizo okvar pomembnejših komponent oziroma funkcij sistema brezpilotnega zrakoplova v skladu z zahtevami iz Priloge 4 te uredbe.
(2) Operater opravi analizo okvar pomembnih komponent oziroma funkcij sistema brezpilotnega zrakoplova, ki pokaže, ali bo posamezna njihova okvara povzročila prenehanje delovanja.
(3) Operater s preizkušanjem preveri delovanje sistema brezpilotnega zrakoplova v primeru posamezne okvare ter preveri, ali so pomembni sistemi podvojeni in ali bo v primeru okvare samodejno ali po ukazu upravljavca začel delovati nadomestni sistem ter ali obstaja način delovanja v sili, s katerim se lahko nadomesti delovanje sistema ob okvari (npr. z ročnim upravljanjem).
(4) Opravljena analiza okvar in njihovega vpliva ter konfiguracija sistema brezpilotnega zrakoplova, za katero je opravljena analiza, se dokumentira na obrazcu iz Priloge 5, ki je sestavni del te uredbe.
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena operaterju ni treba s preverjanjem dokazovati delovanja sistema brezpilotnega zrakoplova v primeru posamezne okvare pomembne komponente oziroma funkcije sistema, če ima dokumentacijo proizvajalca, v kateri sta opredeljena okvara in njen vpliv.
(6) Operater mora ob vsaki spremembi brezpilotnega zrakoplova, ki vpliva na delovanje pomembnih komponent oziroma funkcij sistema brezpilotnega zrakoplova, opraviti analizo okvar in njihovega vpliva na delovanje.
(7) Operater hrani veljavno analizo okvar sistema brezpilotnega zrakoplova najmanj 6 mesecev po prenehanju izvajanja letalskih dejavnosti s tem sistemom brezpilotnega zrakoplova.
(1) Operater pred izvajanjem letalske dejavnosti izjavi, da je usposobljen ter da prevzema odgovornost glede izvajanja letalskih dejavnosti s sistemom brezpilotnih zrakoplovov, da sistem brezpilotnega zrakoplova, s katerimi namerava izvajati letalske dejavnosti, izpolnjuje veljavne tehnične zahteve, in da bo izvajal letalske dejavnosti v skladu z določbami te uredbe.
(2) Izjava se predloži agenciji na obrazcu iz Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe. Agencija na podlagi prejete izjave izda za izvajanje letalske dejavnosti kategorije A, B in C potrdilo oziroma za izvajanje letalske dejavnosti kategorije D dovoljenje, na podlagi katerega operater lahko začne izvajati letalske dejavnosti.
(3) Operater skrbi za skladnost z veljavnimi zahtevami in podatki, vsebovanimi v izjavi, ter agencijo obvesti o spremembah, ki se nanašajo na dovoljenje za izvajanje letalskih dejavnosti, ter o trajnem prenehanju izvajanja letalske dejavnosti.
(1) K vlogi za dovoljenje za izvajanje letalskih dejavnosti s sistemom brezpilotnega zrakoplova mora operater agenciji predložiti naslednje podatke:
a) ime in naslov vlagatelja zahteve;
b) opis nameravanih izvajanj letalskih dejavnosti;
c) število in vrste sistema brezpilotnih zrakoplovov, ki jih bo uporabil pri izvajanju letalskih dejavnosti v okviru zahtevanega dovoljenja;
č) dokazila o izpolnjevanju operativnih in tehničnih zahtev za izvajanje letalskih dejavnosti;
d) fotografije sistema brezpilotnih zrakoplovov, ki jih bo uporabil;
e) dokumentacijo o oceni tveganja nameravanih izvajanj letalskih dejavnosti;
f) operativni priročnik;
g) za pridobitev dovoljenja za izvajanje letalskih dejavnosti kategorije D izjavo iz 18. člena te uredbe.
(2) Agencija določi način predložitve vloge za pridobitev dovoljenja za izvajanje letalskih dejavnosti s sistemi brezpilotnih zrakoplovov.
(3) Za potrebe izdaje dovoljenja lahko agencija opravi nadzor operaterja in zahteva izvajanje demonstracijskih letov.
(4) Dovoljenja iz točke a) drugega odstavka ter petega, šestega in sedmega odstavka 11. člena te uredbe se izdajo v primeru utemeljene operativne potrebe in za obdobje, ki ga agencija šteje kot ustreznega, ob upoštevanju ravni ocenjenega tveganja, ki ga postopki predstavljajo za območje, na katerem se izvajajo.
(5) Operater mora pred izvajanjem letalskih dejavnosti izvesti oceno učinkov v zvezi z varstvom osebnih podatkov, in sicer na obrazcu iz Priloge 6, ki je sestavni del te uredbe. Izpolnjeni obrazec iz Priloge 6 in kopijo izpolnjenega obrazca iz Priloge 2 k tej uredbi operater posreduje Informacijskemu pooblaščencu.
(obvezna dokumentacija pri izvajanju letalskih dejavnosti)
(1) Upravljavec mora pri izvajanju letalskih dejavnosti imeti pri sebi:
a) letalski priročnik ali navodila proizvajalca za uporabo sistema brezpilotnega zrakoplova;
b) izvirnik ali overjeno kopijo dovoljenja za izvajanje letalskih dejavnosti, kadar je zahtevano;
c) zavarovalno polico, kadar je predpisano.
(2) Za kategorije izvajanja letalskih dejavnosti A in B mora upravljavec poleg dokumentov iz prejšnjega odstavka imeti še dokazilo o poznavanju veljavnih predpisov na področju letalstva, o psihofizični sposobnosti in usposobljenosti za upravljanje tega tipa oziroma modela sistema brezpilotnega zrakoplova v skladu s Prilogo 4 k tej uredbi.
(3) Za kategorije izvajanja letalskih dejavnosti C in D mora upravljavec poleg dokumentov iz prvega odstavka tega člena imeti še:
– operativni priročnik;
– dokaz o usposobljenosti upravljavca oziroma pridruženega opazovalca za upravljanje sistema v skladu s Prilogo 4 k tej uredbi;
– potrdilo o opravljenem izpitu iz poznavanja pravil letenja, ki ga izda agencija, pri čemer agencija imetnikom pilotskih licenc lahko prizna posamezne vsebine;
– dokaz o psihofizični sposobnosti za upravljanje sistema brezpilotnega zrakoplova v skladu s Prilogo 4 k tej uredbi.
(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja agencija.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek nadzor nad izvajanjem petega odstavka 19. člena izvaja Informacijski pooblaščenec.
(prekrški v zvezi z letenjem letalskih modelov)
(1) Z globo od 200 do 800 eurov se kaznuje posameznik, ki je lastnik letalskega modela, če izvaja lete v nasprotju s 6. členom te uredbe.
(2) Z globo od 800 do 2.000 eurov se kaznuje lastnik letalskega modela, ki je pravna oseba, če izvaja lete v nasprotju s 6. členom te uredbe.
(prekrški v zvezi z zavarovanjem)
(1) Z globo od 100 do 600 eurov se kaznuje posameznik, ki je operater, lastnik sistema brezpilotnega zrakoplova ali lastnik letalskega modela, če nima sklenjenega zavarovanja v skladu s 7. členom te uredbe.
(2) Z globo od 800 do 2.000 eurov se kaznuje operater, ki je pravna oseba, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 300 do 1.200 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(prekrški v zvezi z identifikacijo)
(1) Z globo od 100 do 600 eurov se kaznuje posameznik, ki je operater ali lastnik letalskega modela, če ne označi brezpilotnega zrakoplova v skladu z 9. členom te uredbe.
(2) Z globo od 800 do 2.000 eurov se kaznuje operater, ki je pravna oseba, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 300 do 1.200 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(prekrški v zvezi s pravili letenja)
(1) Z globo od 200 do 800 eurov se kaznuje posameznik, ki je upravljavec, če v nasprotju z 11. členom te uredbe:
a) ne zagotovi, da se let brezpilotnega zrakoplova izvaja na način, ki ne pomeni nevarnosti za življenje, zdravje ali premoženje ljudi zaradi udarca ali izgube nadzora nad sistemom brezpilotnega zrakoplova, ter ne ogroža ali moti varnosti v zračnem prometu, javnega reda in miru (prvi odstavek 11. člena);
b) ne zagotovi, da se let brezpilotnega zrakoplova odvija podnevi, ponoči pa s predhodnim dovoljenjem agencije, če za to obstaja utemeljena operativna potreba (točka a) drugega odstavka 11. člena);
c) pred letom ne preveri pravilnega delovanja sistema brezpilotnega zrakoplova (točka b) drugega odstavka 11. člena);
č) ne pridobi vseh potrebnih informacij za načrtovani let in ne preveri, ali meteorološke in druge razmere v območju letenja zagotavljajo njegovo varno izvedbo (točka c) drugega odstavka 11. člena);
d) ne zagotovi, da je vsa oprema ali tovor na brezpilotnem zrakoplovu pritrjen tako, da ne more odpasti (točka č) drugega odstavka 11. člena);
e) ne zagotovi, da se brezpilotni zrakoplov med vzletanjem ali pristajanjem varno izogne vsem oviram v zraku in na tleh (točka d) drugega odstavka 11. člena);
f) med letom ne zagotovi varne razdalje brezpilotnega zrakoplova od ljudi, živali, objektov, vozil, plovil, drugih zrakoplovov, cest, železniških prog, vodnih poti ali daljnovodov, ki ne sme biti manjša od 30 metrov (točka e) drugega odstavka 11. člena);
g) ne zagotovi, da je minimalna oddaljenost brezpilotnega zrakoplova od skupine ljudi najmanj 150 metrov (točka f) drugega odstavka 11. člena);
h) ne zagotovi, da se let brezpilotnega zrakoplova odvija v vidnem polju upravljavca in na oddaljenosti največ 500 metrov od upravljavca (točka g) drugega odstavka 11. člena);
i) ne zagotovi, da se let brezpilotnega zrakoplova odvija zunaj kontroliranega zračnega prostora do višine 150 metrov, višje pa po predhodnem dovoljenju agencije za določeno in objavljeno področje letenja (točka h) drugega odstavka 11. člena);
j) ne zagotovi, da se let brezpilotnega zrakoplova ne odvija v coni letališča (CTR) znotraj radija 5 kilometrov od referenčne točke letališča (ARP) in da se zunaj radija 5 kilometrov odvija največ do višine 50 metrov nad terenom, višje pa izključno s predhodnim dovoljenjem agencije za letalske prireditve in tekmovanja (točka i) drugega odstavka 11. člena);
k) ne zagotovi, da se na letališčih, kjer ni zagotovljena služba zračnega prometa, let brezpilotnega zrakoplova odvija največ do višine horizontalne, bočne in priletno-vzletne omejitvene ravnine letališča, razen v primerih, ko so posebej predvideni postopki za letenje brezpilotnih zrakoplovov opredeljeni v navodilih obratovalca letališča za uporabo letališča, ter po predhodnem soglasju obratovalca letališča, ali če ne zagotovi, da se na vzletišču let brezpilotnega zrakoplova odvija ob soglasju obratovalca vzletišča znotraj radija 500 metrov od referenčne točke vzletišča (točka j) drugega odstavka 11. člena);
l) ne zagotovi, da med letom iz brezpilotnega zrakoplova ne padajo predmeti, razen letalskega modela, ki lahko v zraku izpusti drug letalski model (točka k) drugega odstavka 11. člena);
m) ne zagotovi, da se letenje ne izvaja na območju izvajanja državnih aktivnosti (točka l) drugega odstavka 11. člena);
n) ne zagotovi, da imajo zrakoplovi s posadko vedno prednost pred brezpilotnimi zrakoplovi, ter v primeru konflikta ne začne nemudoma z manevri za zagotovitev ustreznega horizontalnega ali vertikalnega razdvajanja (točka m) drugega odstavka 11. člena);
o) hkrati upravlja več brezpilotnih zrakoplovov (tretji odstavek 11. člena).
(2) Z globo od 800 do 2.000 eurov se kaznuje operater, ki je pravna oseba, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 300 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(prekrški v zvezi s sistemom za prikaz pogleda iz zrakoplova (FPV))
(1) Z globo od 200 do 800 eurov se kaznuje posameznik, ki je upravljavec ali pridruženi opazovalec, če sistem za prikaz pogleda iz zrakoplova (FPV) uporablja v nasprotju z 12. členom te uredbe.
(2) Z globo od 800 do 2.000 eurov se kaznuje operater, ki je pravna oseba, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 300 do 1.200 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(prekrški v zvezi z opravljanjem letalske dejavnosti)
(1) Z globo od 200 do 800 eurov se kaznuje posameznik, ki je operater, če izvaja letalsko dejavnost v nasprotju s 13. ali 14. členom te uredbe.
(2) Z globo od 800 do 2.000 eurov se kaznuje upravljavec, ki je pravna oseba, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 300 do 1.200 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(prekrški v zvezi z nalogami operaterja)
(1) Z globo od 150 do 600 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki je operater, če v nasprotju s 15. členom te uredbe:
– ne imenuje osebe, ki je odgovorna za aktivnosti operaterja;
– o nameravani letalski dejavnosti ne obvesti agencije;
– ne vzpostavi sistema poročanja o dogodkih, povezanih z varnostjo;
– ne vzpostavi sistema vodenja in hrambe zapisov ali
– ne zagotavlja varnosti upravljavcev in pridruženih opazovalcev.
(2) Z globo od 800 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek operater, ki je pravna oseba, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 300 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(prekrški v zvezi s posredovanjem dokumentacije Informacijskemu pooblaščencu)
(1) Z globo od 200 do 800 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki je operater, če v nasprotju z 19. členom te uredbe Informacijskemu pooblaščencu ne posreduje izpolnjenih obrazcev iz petega odstavka 19. člena.
(2) Z globo od 800 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek operater, ki je pravna oseba, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 300 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(prekrški v zvezi s posedovanjem dokumentov)
(1) Z globo od 150 do 600 eurov se kaznuje posameznik, ki je upravljavec, če pri izvajanju letalskih dejavnosti nima pri sebi dokumentov v skladu z 20. členom te uredbe.
(2) Z globo od 500 do 1.500 eurov se kaznuje operater, ki je pravna oseba, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 300 do 1.200 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(prenehanje veljavnosti in uporabe)
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati 174. člen Pravilnika o letenju letal (Uradni list SFRJ, št. 10/79 in 4/83, Uradni list RS, št. 18/01 – ZLet, 72/03, 51/07 in 17/15).
(2) Z dnem uveljavitve te uredbe prenehajo veljati 2. točka 2. člena, tretji odstavek 3. člena in 2. točka drugega odstavka 14. člena Pravilnika o oznaki državne pripadnosti, registrskih in drugih oznakah na civilnih zrakoplovih (Uradni list RS, št. 88/14, 12/15 in 90/15).
(3) Z dnem uveljavitve te uredbe prenehata veljati 7. točka drugega odstavka in 4. točka tretjega odstavka 3. člena Pravilnika o ultralahkih letalnih napravah (Uradni list RS, št. 49/16).
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00710-20/2016
Ljubljana, dne 28. julija 2016
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
