Na podlagi 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) in v zvezi s Sklepom Vlade Republike Slovenije, št. 36000-6/2016/5 z dne 16. 6. 2016 izdaja Vlada Republike Slovenije
o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta »Energetska sanacija sklopa treh objektov sodišč«
(1) Ta uredba določa predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja ter uporabnikov objektov, postopek izbire zasebnega partnerja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta »Energetska sanacija sklopa treh objektov sodišč«.
(2) Ta uredba je koncesijski akt za izvedbo projekta iz prejšnjega odstavka.
(1) Izrazi, opredeljeni v tej uredbi, pomenijo:
a) »javni partner« oziroma »koncedent« je Republika Slovenija;
b) »zasebni partner« oziroma »koncesionar« je fizična ali pravna oseba, ki je izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva;
c) »uporabniki objektov« so osebe javnega prava, ki za izvajanje javne dejavnosti uporabljajo objekte, ki so opredeljeni v 5. členu te uredbe;
č) »koncesionirana dejavnost« je dejavnost, ki se jo v skladu s predmetom koncesije, opredeljenim v 4. členu te uredbe, s koncesijsko pogodbo zaveže opravljati koncesionar;
d) »pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije« je pogodbeni dogovor med koncedentom, koncesionarjem in uporabniki objektov za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja in spremlja v celotnem obdobju trajanja koncesijske pogodbe, in v okviru katerega se naložbe v ukrep plačujejo sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s koncesijsko pogodbo oziroma drugim pogodbeno dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost (na primer finančni prihranki, stopnja udobja itd.).
(2) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo enako, kot je določeno v Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) ter v predpisih in drugih aktih, izdanih na njuni podlagi.
II. VRSTA, PREDMET, OBMOČJE IZVAJANJA IN ČAS TRAJANJA JAVNO-ZASEBENEGA PARTNERSTVA
(vrsta javno-zasebnega partnerstva)
Javno-zasebno partnerstvo se izvaja v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva, pri čemer gre za koncesijo storitev.
(1) Predmet koncesije je izvajanje storitev energetskega pogodbeništva po načelu pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije v objektih, ki so opredeljeni v 5. členu te uredbe.
(2) Predmet koncesije je lahko poleg pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije tudi pogodbena oskrba z energijo v objektih, ki so opredeljeni v 5. členu te uredbe.
(3) Pogodbena oskrba z energijo je lahko predmet koncesije le v primeru, če večino tveganj v razmerju med koncedentom in koncesionarjem prevzema koncesionar ter se javno-zasebno partnerstvo izvaja v obliki iz prejšnjega člena.
(4) Predmet koncesije koncedent in koncesionar podrobneje opredelita v koncesijski pogodbi.
(1) Koncesionirana dejavnost se izvaja v naslednjih objektih, ki so v upravljanju Ministrstva za pravosodje:
OBJEKT | NASLOV | ZEMLJIŠKOKNJIŽNI PODATKI | UPORABNIKI OBJEKTOV |
CELJE | Prešernova ulica 22 3000 Celje | št. stavb: 1672, 2997 k. o.: 1077 | Višje sodišče v Celju Okrožno sodišče v Celju Okrajno sodišče v Celju |
MURSKA SOBOTA | Slomškova ulica 19, 21, 23 9000 Murska Sobota | št. stavb: 3935, 3930, 3929 k. o.: 105 | Okrožno sodišče v Murski Soboti Okrajno sodišče v Murski Soboti Delovno sodišče v Mariboru, zunanji oddelek v Murski Soboti |
SLOVENJ GRADEC | Kidričeva ulica 1 2380 Slovenj Gradec | št. stavbe: 458 k. o.: 850 | Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu |
(2) Območje izvajanja koncesionirane dejavnosti ostane enako ne glede na spremembo zemljiškoknjižnega podatka iz prejšnjega odstavka.
(1) Začetek in čas trajanja koncesije se opredelita v koncesijski pogodbi.
(2) Koncesija se podeli za največ 20 let.
(3) Rok trajanja koncesije se v primeru, da:
a) koncesionar zaradi ukrepov koncedenta ali drugih ukrepov oblasti koncesije ni mogel izvajati,
b) je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu,
lahko podaljša s sklenitvijo dodatka h koncesijski pogodbi, vendar upoštevajoč določbo drugega odstavka 71. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu največ za polovico obdobja, določenega z osnovno koncesijsko pogodbo. Pred sklenitvijo dodatka se opravijo pogajanja o vseh pomembnih sestavinah razmerja javno-zasebnega partnerstva, ki jih je treba prilagoditi zaradi okoliščin, navedenih v tem odstavku.
(financiranje ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti)
(1) Ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti se financirajo iz:
a) sredstev koncesionarja,
b) sredstev koncedenta in
c) sredstev evropskih strukturnih ali investicijskih skladov ali drugih finančnih virov, namenjenih spodbujanju energetskega pogodbeništva s strani koncedenta ali koncesionarja.
(2) Deleži posameznih virov financiranja iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi, pri čemer morajo sredstva koncesionarja biti večinski vir financiranja.
(plačilo za opravljanje koncesionirane dejavnosti)
(1) Koncesionarju za opravljanje koncesionirane dejavnosti pripada plačilo za doseganje pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije in dodatno plačilo v primeru, če koncesionar preseže pogodbeno zagotovljene prihranke energije.
(2) Če koncesionar doseže pogodbeno zagotovljene prihranke energije, mu pripada plačilo v višini pogodbeno dogovorjenega deleža zajamčenega zneska prihranka energije. Če koncesionar ne doseže pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije, se plačilo za opravljeno storitev zmanjša v skladu z določili koncesijske pogodbe.
(3) Če so preseženi pogodbeno zagotovljeni prihranki energije, se presežni prihranek po pogodbeno dogovorjenem delilniku razdeli med koncedentom oziroma uporabnikom in koncesionarjem.
(4) Način plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti se podrobneje opredeli v postopku javnega razpisa in v koncesijski pogodbi.
(5) Uporabniki objektov zagotavljajo iz lastnega proračuna sredstva za plačilo za opravljanje koncesionirane dejavnosti.
IV. SPLOŠNI POGOJI IZVAJANJA KONCESIJE
(obveznosti koncesionarja)
(1) Koncesionar mora v okviru izvajanja koncesionirane dejavnosti zagotoviti:
a) izvedbo ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti v objektih, opredeljenih v 5. členu te uredbe;
b) pogodbeno zagotovljene prihranke energije v obliki in obsegu, kot sta določena v koncesijski pogodbi;
c) izvajanje nalog in dejavnosti, ki so neločljivo povezane z obveznostmi iz točke a) tega odstavka (na primer vodenje evidenc, obveščanje itd.), v obsegu, kot ga predpisujeta veljavna zakonodaja in koncesijska pogodba;
č) izvajanje drugih obveznosti, ki so opredeljene v koncesijski pogodbi.
(2) Koncesionar prevzema v zvezi z izvajanem koncesije najmanj investicijsko tveganje in tveganje razpoložljivosti.
(3) Koncesionar mora upoštevati in izvajati vse varnostne ukrepe, potrebne za zagotovitev ravni varnosti v objektih iz 5. člena te uredbe, na način, kot je predpisan v zakonodaji, ki ureja varnostne standarde poslovanja sodišč, in internih aktih Ministrstva za pravosodje.
(4) Koncesionirano dejavnost mora koncesionar opravljati nepretrgano. Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje koncesionirane dejavnosti le na način in iz razlogov, ki jih določa Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ta uredba, koncesijska pogodba ali drug predpis.
Obveznosti koncedenta so zlasti:
a) zagotavljati koncesionarju pogoje za opravljanje koncesionirane dejavnosti na način, kot je opredeljen v koncesijski pogodbi;
b) koncesionarju nuditi pomoč pri pridobitvi posameznih pravic, soglasij ali dovoljenj, ki jih koncesionar ne more pridobiti samostojno ali brez pomoči koncedenta;
c) v skladu z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu in pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi, koncesionarju na nepremičninah, kjer se izvajajo aktivnosti za uresničitev koncesijske pogodbe, ter na opremi, ki je v lasti koncedenta, podeliti ustrezne stvarnopravne pravice (na primer služnost, stavbna pravica itd.) tako, da se koncesionarju omogoči nemoteno izvajanje koncesionirane dejavnosti.
(obveznosti uporabnikov objektov)
Uporabniki objektov imajo zlasti dolžnost:
a) pristopiti k podpisu koncesijske pogodbe kot sopodpisniki;
b) upoštevati navodila koncesionarja in koncedenta in jima omogočiti opravljanje nalog iz te uredbe in koncesijske pogodbe;
c) v skladu s pogoji in omejitvami, navedenimi v koncesijski pogodbi, omogočiti koncesionarju in koncedentu dostop do vseh prostorov, naprav in opreme, kjer se opravljajo storitve in naloge iz te uredbe in koncesijske pogodbe;
č) prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje nalog koncesionarja in koncedenta, oziroma sporočiti koncesionarju in koncedentu vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na izvajanje nalog;
d) obveščati koncedenta o morebitnih kršitvah koncesionarja;
e) v skladu z določbami koncesijske pogodbe zagotavljati plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti.
(druge pravice in obveznosti koncedenta, koncesionarja in uporabnikov objektov)
Druge pravice in obveznosti koncedenta, koncesionarja in uporabnikov objektov se podrobneje opredelijo v koncesijski pogodbi.
V. POSTOPEK IZBIRE KONCESIONARJA
(1) Koncedent izbere koncesionarja na podlagi javnega razpisa, ki ga vodi Ministrstvo za pravosodje in se izvede ob upoštevanju določb III. dela Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.
(2) Objava javnega razpisa mora vsebovati:
a) navedbo pravne podlage, vključno s to uredbo;
b) predmet javnega razpisa z navedbo, da gre za koncesijo;
c) ime in sedež koncedenta;
č) predmet, vrsto ter obseg in območje koncesije;
d) začetek in predvideni čas trajanja koncesije;
e) postopek izbire koncesionarja;
f) pogoje za dostop do razpisne dokumentacije;
g) kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev;
h) zahteve glede vsebine vlog;
i) pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju;
j) pogoje za predložitev skupne vloge;
k) merila za izbiro najugodnejšega kandidata;
l) naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog;
m) rok, v katerem so kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa;
n) druge podatke, zahtevane v skladu z veljavno zakonodajo.
(3) Koncedent mora v postopku izbire preveriti najmanj ekonomsko, finančno ter tehnično in kadrovsko sposobnost vlagateljev. Za ta namen mora koncedent v javni razpis vključiti najmanj pogoje, ki zagotavljajo, da:
a) je koncesionar registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije,
b) ima koncesionar ustrezne reference s področja predmeta koncesije,
c) ima koncesionar zagotovljen dostop do finančnih sredstev za izvedbo celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva.
(4) Koncedent mora pri izbiri koncesionarja upoštevati naslednja merila po padajočem zaporedju njihove pomembnosti:
a) višina prihrankov,
b) obseg ponujenih ukrepov,
c) trajanje koncesijskega razmerja,
č) garancija po poteku razmerja in
d) višina investicije.
(5) Druge pogoje in merila ter podrobnejšo vsebino pogojev in meril za izbiro koncesionarja koncedent določi v javnem razpisu.
(1) Strokovno komisijo za izbiro koncesionarja za izvedbo predmeta koncesije s sklepom imenuje minister za pravosodje.
(2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana. Člani strokovne komisije morajo imeti delovne izkušnje najmanj z naslednjih delovnih področij: vodenje evropskih projektov, pravo in ekonomija.
(3) Predsednik in člani strokovne komisije morajo imeti najmanj prvo stopnjo izobrazbe v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12 in 85/14) in najmanj dve leti delovnih izkušenj z delovnega področja iz prejšnjega odstavka, da lahko zagotovijo strokovno presojo ponudb.
(4) Strokovna komisija pregleda in oceni vloge ter ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve, sestavi poročilo, v katerem navede, katere vloge izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom, ter pošlje poročilo Vladi Republike Slovenije.
(1) Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem sklene koncedent.
(2) Sopodpisniki koncesijske pogodbe so vsi uporabniki objektov, navedeni v 5. členu te uredbe.
(3) Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, sicer nima pravnega učinka.
(4) V koncesijski pogodbi koncedent in koncesionar podrobno uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem predmeta koncesije in druge sestavine razmerja, ki niso urejene v tej uredbi. S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovita učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe.
VI. PRILAGODITEV RAZMERIJ
(1) Če pride do spremenjenih okoliščin, se lahko opravi prilagoditev razmerij med koncedentom in koncesionarjem.
(2) Način in razlogi za morebitno prilagoditev razmerij med koncesionarjem in koncedentom se uredijo v koncesijski pogodbi.
(1) Koncesionar mora v skladu z veljavno zakonodajo, predpisi in koncesijsko pogodbo redno voditi vse potrebne evidence in koncedentu ter uporabnikom objektov predložiti poročila in drugo potrebno dokumentacijo v skladu z njihovimi navodili.
(2) Vsebina koncesionarjeve dolžnosti iz prejšnjega odstavka in način njenega izvajanja se podrobneje uredita v koncesijski pogodbi.
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesionirane dejavnosti opravljajo koncedent in uporabniki objektov v skladu z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu in koncesijsko pogodbo.
(2) Način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi.
VIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
a) s prenehanjem koncesijske pogodbe,
b) z odkupom koncesije,
c) z odvzemom koncesije ali
č) s prevzemom koncesije,
na način, v obsegu in pod pogoji, določenimi s koncesijsko pogodbo.
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00720-5/2016
Ljubljana, dne 28. julija 2016
EVA 2016-2030-0044
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
