Na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/07), Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07) in 16. člena Statuta Občine Železniki (Uradni list RS, št. 88/15) je Občinski svet Občine Železniki na 3. dopisni seji dne 3. 8. 2016 sprejel
o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka v Občini Železniki
S tem odlokom se sprejme program opremljanja ter merila za odmero komunalnega prispevka v Občini Železniki (v nadaljevanju: program opremljanja).
Program opremljanja je podlaga za odmero komunalnega prispevka v Občini Železniki.
(komunalna oprema po tem odloku)
Program opremljanja obravnava naslednjo komunalno opremo v Občini Železniki:
– Prometno omrežje (lokalne ceste, javne poti, pločniki, avt. postaje, parkirišča)
– Vodovodno omrežje, ki ga upravlja režijski obrat Občine Železniki
– Kanalizacijsko omrežje
– Javne površine (pešpoti, mestne površine, igrišča, zelene površine)
– Omrežje javne razsvetljave.
(grafični prikaz komunalne opreme)
Grafični prikaz komunalne opreme je razviden v programu opremljanja.
III. OBRAČUNSKA OBMOČJA POSAMEZNIH VRST KOMUNALNE OPREME
Obračunska območja so:
– Obračunsko območje obstoječega prometnega omrežja z oznako PR na celotnem območju občine
– Obračunsko območje obstoječega vodovodnega omrežja, ki ga upravlja režijski obrat Občine Železniki z oznako VO
– Obračunsko območje obstoječih 4 kanalizacijskih sistemov Železniki, Selca - Dolenja vas, Zali Log in Spodnje Danje ter predvidenih manjših dograditev na kanalizacijskem sistemu Železniki z oznako KA
– Obračunsko območje obstoječih javnih površin v naseljih Železniki, Studeno, Selca in Dolenja vas z oznako JP
– Obračunsko območje obstoječega omrežja javne razsvetljave z oznako JR v naseljih Železniki, Studeno, Selca, Dolenja vas, Zali log, Spodnje Danje, Davča, Dražgoše, Rudno, Lajše, Zgornja Sorica in Spodnja Sorica.
6. člen
(grafični prikaz obračunskih območij)
Obračunska območja iz 5. člena tega odloka, so grafično prikazana na kartah, ki so sestavni del programa opremljanja.
IV. SKUPNI IN OBRAČUNSKI STROŠKI PO POSAMEZNIH VRSTAH KOMUNALNE OPREME IN OBRAČUNSKIH OBMOČJIH
(1) Skupni stroški za prometno omrežje, javne površine in omrežje javne razsvetljave so izračunani na podlagi ocene stroškov, ki bi nastali ob gradnji nove opreme, ki je po zmogljivostih in namenu podobna obstoječi ter zagotavlja podobno raven oskrbe.
(2) Skupni stroški za obstoječe vodovodno in kanalizacijsko omrežje so prevzeti iz nabavnih vrednosti, ki so vodene v registru osnovnih sredstev občine.
(3) Skupni stroški manjših dograditev kanalizacijskega omrežja v Železnikih so prevzeti iz načrta razvojnih programov občine.
(1) Obračunski stroški so skupni stroški, ki so zmanjšani za sredstva, ki so bila pridobljena iz drugih virov financiranja (samoprispevek občanov, nepovratna sredstva pridobljena iz skladov EU in podobno).
(2) Drugi viri financiranja za posamezna obračunska območja in vrste komunalne opreme znašajo:
– 35 % skupnih stroškov za lokalne ceste, javne poti in zbirne mestne ceste na območju celotne občine (PR) – samoprispevki občanov
– 1.615.510 EUR za vodovodno omrežje (VO) – EU sredstva
– 748.314 EUR za kanalizacijsko omrežje Selca - Dolenja vas (KA) – EU sredstva
– 40 % skupnih stroškov za kanalizacijsko omrežje Zali log (KA) – samoprispevki občanov
– 50 % preostalih obračunskih stroškov za celotno kanalizacijsko omrežje (KA) – občinski proračun.
(skupni in obračunski stroški po obračunskih območjih)
Skupni in obračunski stroški opremljanja po posameznih obračunskih območjih in vrstah komunalne opreme iz 5. člena odloka so:
Obračunsko območje | Skupni stroški (EUR) | Obračunski stroški (EUR) |
PR | 22.765.020 EUR | 15.099.170 EUR |
VO | 4.225.386 EUR | 2.609.876 EUR |
KA | 8.167.141 EUR | 3.656.192 EUR |
JP | 566.410 EUR | 566.410 EUR |
JR | 412.800 EUR | 412.800 EUR |
V. OBRAČUNSKI STROŠKI PRERAČUNANI NA ENOTO MERE
(obračunski stroški na enoto mere)
(1) Obračunski stroški preračunani na enoto mere so:
Obračunsko območje | Cpi (EUR/m2) | Cti (EUR/m2) |
PR | 5,54 | 16,25 |
VO | 3,12 | 6,59 |
KA | 2,62 | 6,44 |
JP | 0,54 | 1,40 |
JR | 0,27 | 0,77 |
(2) V zgornji tabeli pomenijo:
– Cp(ij): stroški opremljanja kvadratnega metra parcele z določeno vrsto komunalne opreme na posameznem obračunskem območju;
– Ct(ij): stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno vrsto komunalne opreme na posameznem obračunskem območju.
VI. MERILA ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA
(izračun komunalnega prispevka)
(1) Komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme se izračuna na naslednji način:
KP(ij) = (A(parcela) * Cp(ij) * Dp) + (K(dejavnost) * A(tlorisna) * Ct(ij) * Dt)
(2) Oznake v prejšnjem odstavku tega člena pomenijo:
– KP(ij): komunalni prispevek za določeno vrsto komunalne opreme na posameznem obračunskem območju, ki se odmeri zavezancu;
– A(parcela): površina parcele objekta;
– Cp(ij): indeksirani stroški opremljanja kvadratnega metra parcele z določeno vrsto komunalne opreme na posameznem obračunskem območju;
– Dp: delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka;
– K(dejavnost): faktor dejavnosti;
– Ct(ij): indeksirani stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno vrsto komunalne opreme na posameznem obračunskem območju;
– A(tlorisna): neto tlorisna površina objekta;
– Dt: delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka;
– i: posamezna vrsta komunalne opreme;
– j: posamezno obračunsko območje.
Faktor dejavnosti (K(dejavnosti)) iz 11. člena je 1, razen za naslednje vrste objektov določenih po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena:
Šifra kategorije (CC- SI) | Tip objekta (CC-SI) | Faktor dejavnosti |
111 | Enostanovanjske stavbe | 0,9 |
112 | Večstanovanjske stavbe | 0,9 |
113 | Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine | 0,7 |
125 | Industrijske stavbe in skladišča | 0,7 |
126 | Stavbe splošnega družbenega pomena | 0,7 |
127 | Druge nestanovanjske stavbe | 0,7 |
(oprostitve plačila komunalnega prispevka)
(1) Komunalni prispevek se ne plača za gradnjo neprofitnih stanovanj, katerih investitor je Občina Železniki ali krajevne skupnosti v Občini Železniki.
(2) Komunalni prispevek se ne plača za gradnjo nestanovanjskih stavb v skladu s predpisi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, katerih investitor je Občina Železniki ali krajevne skupnosti v Občini Železniki.
(3) Komunalni prispevek se na plača za gradnjo obrednih stavb (1272) in gasilskih domov.
(4) Za nestanovanjske kmetijske stavbe (1271) ter za industrijske stavbe in skladišča (125) je določena dodatna splošna olajšava v višini 50 %. Oproščena sredstva se v enaki višini nadomestijo iz nenamenskih prihodkov občinskega proračuna.
(indeksiranje stroškov opremljanja)
(1) Za indeksiranje stroškov Cp(ij) in Ct(ij) iz 11. člena se uporabi povprečni letni indeks cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije pod »gradbena dela – ostala nizka gradnja«.
(2) Izhodiščni datum za indeksiranje je datum uveljavitve tega odloka.
(delež parcele in delež objekta)
Delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka (Dp) iz 11. člena tega odloka je 30 %, delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka (Dt) iz 11. člena tega odloka pa 70 %.
VII. ODMERA KOMUNALNEGA PRISPEVKA
(način odmere komunalnega prispevka)
Komunalni prispevek se odmeri:
– za objekte, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje, na zahtevo zavezanca pred izdajo gradbenega dovoljenja ali po tem, ko Občina Železniki od upravne enote prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja;
– za objekte, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, ob dejanski priključitvi na zahtevo zavezanca;
– če se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča, se izda odmerna odločba po uradni dolžnosti.
(odmera komunalnega prispevka po uradni dolžnosti)
Občina Železniki na podlagi tega odloka izda odločbe o odmeri komunalnega prispevka za stroške izboljšanja stavbnega zemljišča za vodovod in kanalizacijo na obstoječih območjih opremljanja po uradni dolžnosti za vse obstoječe posamezne objekte, ki se bodo še priklopili na vodovodno ali kanalizacijsko omrežje.
VIII. OBROČNO ODPLAČEVANJE
(1) Župan lahko dovoli odlog plačila dolga za čas do enega leta, plačilo dolga v največ 12-mesečnih obrokih v obdobju 12 mesecev oziroma spremembo dinamike plačila dolga, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti za plačilo dolga dolžnika, od katerega sicer ne bi bilo mogoče izterjati celotnega dolga.
(2) Odlog oziroma obročno plačilo dolga se dovoli dolžniku, če do občine nima neplačanih zapadlih obveznosti.
(3) Za čas, ko je dolžniku odloženo plačilo dolga oziroma dovoljeno obročno plačilo, se za odloženi znesek dolga oziroma neplačani dolg, vključno z zamudnimi obrestmi, zaračunajo obresti po referenčni obrestni meri za državne pomoči, ki jo objavi EK, v višini, ki je veljala na dan izdaje odločbe o odlogu oziroma obročnem plačilu.
(4) Dolžnik mora plačilo obveznosti do občine ustrezno zavarovati v skladu z veljavnim zakonom o javnih financah. Stroški izvedbe zavarovanja bremenijo dolžnika.
(5) Vlogo za odlog oziroma obročno plačilo dolga mora dolžnik vložiti pri skrbniku terjatve pred potekom roka za zapadlost obveznosti v plačilo.
(6) O roku za plačilo odloženega dolga oziroma številu in višini obroka ter o rokih za plačilo mesečnih obrokov odloči župan v roku 30 dni od dneva prejema popolne vloge. V primeru, da pogoji za odlog oziroma obročno plačilo niso izpolnjeni, se vloga zavrne.
(7) Če dolžnik, ki mu je bilo dovoljeno obročno plačilo, zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki.
(program opremljanja za drugo komunalno opremo)
Na območjih, kjer je potrebna izgradnja nove komunalne opreme, rekonstrukcija ali povečanje zmogljivosti obstoječe komunalne opreme, ki ni vključena v ta program opremljanja, se komunalni prispevek izračuna na podlagi posebnega programa opremljanja. V posebnem programu opremljanja se opredeli tudi delež obračunskih stroškov za komunalno opremo po tem odloku.
(1) Znižanje višine komunalnega prispevka na podlagi četrtega odstavka 13. člena tega odloka se šteje za državno pomoč.
(2) Državna pomoč se bo obravnavala skladno z Zakonom o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04), skladno z Uredbo o posredovanju podatkov o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh po pravilu »de minimis« (Uradni list RS, št. 61/04, 22/07 in 50/14) in skladno z Uredbo o posredovanju vsebine in poročanju podatkov o državnih pomočeh s področja kmetijstva in ribištva (Uradni list RS, št. 74/04).
Sredstva po tem odloku se dodelijo za:
– pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352, z dne 24. 12. 2013, str. 1–8, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013) ter
– pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352, z dne 24. 12. 2013, str. 9–17; v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013).
Namen pomoči je spodbujanje gospodarske dejavnosti in kmetijstva v Občini Železniki.
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– »kmetijski proizvod« pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta,
– »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo,
– »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih,
– »intenzivnost pomoči« pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev,
– »primarna kmetijska proizvodnja« pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov,
– »kmetijsko gospodarstvo« pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo,
– »enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja,
b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja,
c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu,
d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk a) do d) tega odstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje.
(1) Upravičeni stroški so stroški odmerjenega komunalnega prispevka.
(2) Za objekte, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji (šifra 1271 po CC-SI), je na podlagi četrtega odstavka 13. člena tega odloka določena dodatna splošna olajšava v višini 50 %.
(3) Med objekte iz prejšnjega odstavka tega člena sodijo:
a) stavbe za rastlinsko pridelavo,
b) stavbe za rejo živali,
c) stavbe za spravilo pridelka,
d) druge nestanovanjske kmetijske stavbe, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji.
(4) Dodatna splošna olajšava v višini 50 % je na podlagi četrtega odstavka 13. člena tega odloka določana tudi za industrijske stavbe in skladišča (šifra 125 po CC-SI).
(5) Med objekte iz prejšnjega odstavka tega člena sodijo:
a) industrijske stavbe,
b) rezervoarji, silosi in skladišča.
(6) Če bo iz projektne dokumentacije razvidno, da objekt oziroma objekti služi/jo tako primarni kmetijski proizvodnji (pridelavi) kot predelavi in trženju, se bo komunalni prispevek odmeril ločeno za posamezne dele objekta oziroma posamezne objekte, in sicer glede na neto tlorisno površino objekta glede na dejavnost. V takih primerih bo občina pomoč po pravilu de minimis dodelila skladno z določili X. in XI. poglavja tega odloka.
(1) Pomoč, odobrena po pravilu de minimis, znaša do 100 % izračunane dodatne splošne olajšave komunalnega prispevka.
(2) Znesek pomoči se ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo iz prejšnjega odstavka presegli skupni znesek de minimis pomoči iz četrtega odstavka 26. člena tega odloka ali šestega odstavka 28. člena tega odloka.
X. POMOČI, DODELJENE PO UREDBI KOMISIJE EU ŠT. 1408/2013
(1) Do pomoči po Uredbi Komisije (EU) št. 1408/2013 so upravičena le podjetja, ki so dejavna v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov, razen za:
– pomoč, katere znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg,
– pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo,
– pomoč, ki se dodeli pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi.
(2) Če je podjetje dejavno v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov in tudi v enem ali več sektorjih oziroma ima druge dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013, se navedena uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če je na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z navedeno uredbo.
(3) Če je podjetje dejavno v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov ter v sektorju ribištva in akvakulture, se določbe Uredbe Komisije (EU) št. 717/2014 uporabljajo za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjim sektorjem, če je na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z navedeno uredbo.
(4) Skupni znesek vseh pomoči de minimis v kmetijstvu, ki se odobri in izplača istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju iz drugega odstavka 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013, ne sme presegati 15.000 evrov v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.
(5) Ne glede na določilo iz prejšnjega odstavka pa kumulativni znesek vseh pomoči de minimis v kmetijskem sektorju v obdobju zadnjih treh proračunskih let ne sme presegati nacionalne omejitve iz priloge Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013.
(1) Poleg pomoči de minimis po tej uredbi se v zvezi z istimi upravičenimi stroški istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi tako seštevanje povzročilo intenzivnost pomoči, ki bi presegala intenzivnost, določeno za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Unije.
(2) Če je podjetje razen v kmetijski dejavnosti dejavno v enem ali več sektorjih ali opravlja dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013, se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v sektorju kmetijske proizvodnje, v skladu s to uredbo, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorjem ali dejavnostim v gospodarstvu, do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije (EU) št. 1407/2013, če je z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije EU št. 1407/2013.
(3) Če je vlagatelj razen v kmetijski dejavnosti dejaven v sektorju ribištva in akvakulture, se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v sektorju kmetijske proizvodnje, v skladu s to uredbo, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorju ribištva in akvakulture, do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije (EU) št. 717/2014, če je z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014.
XI. POMOČI, DODELJENE PO UREDBI KOMISIJE EU ŠT. 1407/2013
(1) Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev:
– ribištva in akvakulture,
– primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije,
– predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih:
I. če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg,
II. če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
(2) Pomoč ne bo namenjena izvozu oziroma z izvozom povezani dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
(3) Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.
(4) Pomoč ne bo namenjena za nabavo vozil za prevoz tovora v podjetjih, ki opravljajo komercialni cestni tovorni prevoz.
(5) Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika enotna podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.
(6) Skupna vrednost pomoči, dodeljena enotnemu podjetju na podlagi pravila de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.
(1) Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.
(2) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012.
(3) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oziroma 100.000 EUR).
XII. SKUPNE DOLOČBE ZA POMOČI DE MINIMIS
(obveznosti prejemnika pomoči in občine)
(1) Občina Železniki bo od prejemnika pomoči pred dodelitvijo sredstev pridobila pisno izjavo o:
1. vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je podjetje prejelo na podlagi uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu,
2. drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške,
3. seznamu podjetij, s katerimi je povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja,
4. ločitvi dejavnosti oziroma stroškov med primarno kmetijsko dejavnostjo, za katero se dodeljuje državna pomoč v skladu z Uredbo Komisije št. (EU) št. 1408/2013 in dejavnostjo predelave in trženja, za katero se dodeljuje državna pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013
in zagotovila, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih.
(2) Občina Železniki bo pisno obvestila prejemnika pomoči:
– da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 oziroma v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013,
– o znesku de minimis pomoči.
(3) Občina Železniki mora hraniti evidence o individualni pomoči de minimis 10 let od datuma dodelitve pomoči.
(prenehanje veljavnosti odloka)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka v Občini Železniki (Uradni list RS, št. 8/09, 22/13).
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 015-5/2016-003
Železniki, dne 3. avgusta 2016
mag. Anton Luznar l.r.
