Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13) ter 15. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 37/11 – uradno prečiščeno besedilo) ter Sklepa o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta Pešnica 1 – za del EUP ŠE37/1 (Uradni list RS, št. 60/15) je Občinski svet Občine Šentjur na 12. redni seji dne 14. julija 2016 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Pešnica 1 – za del EUP ŠE37/1
1. člen
(podlaga in predmet odloka)
S tem odlokom se na podlagi Odloka o Strateškem prostorskem načrtu Občine Šentjur in Odloka o izvedbenem prostorskem načrtu Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 114/13, v nadaljevanju OPN), sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje Pešnica 1 – za del EUP ŠE37/1 (v nadaljevanju: OPPN).
(1) OPPN vsebuje tekstualni del, grafični del in priloge.
(2) Tekstualni del OPPN vsebuje:
– ureditveno območje OPPN,
– opis prostorskih ureditev,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor,
– rešitve načrtovanih objektov in površin ter pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo,
– zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in trajnostno rabo naravnih dobrin,
– rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– etapnost izvedbe prostorskih ureditev,
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev.
(3) Grafični del OPPN obsega:
list št. 1: | Izsek iz kartografskega dela OPN s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju | M 1:2000 |
list št. 2: | Območje načrta z obstoječim parcelnim stanjem | M 1:500 |
list št. 3: | Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M 1:500 |
list št. 4: | Zazidalna situacija – lega objektov na zemljišču | M 1:500 |
list št. 5: | Načrt ureditvenega območja s parcelacijo | M 1:500 |
list št. 6: | Zazidalno ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo | M 1:500 |
list št. 7: | Ureditvena situacija prometnega režima | M 1:500 |
list št. 8: | Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvo pred požarom | M 1:500 |
list št. 9: | Ureditvena situacija zakoličbenega načrta | M 1:500 |
(4) Priloge OPPN so:
– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
– Prikaz stanja prostora,
– Smernice in mnenja nosilcev,
– Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta,
– Povzetek za javnost.
3. člen
Obravnavano ureditveno območje OPPN se nahaja na severozahodnem delu prostorske enote ŠE37/1 iz veljavnega OPN kar je natančno določeno v grafičnem delu OPPN in meri 1,15 ha. Območje OPPN predstavlja obstoječe nepozidano stavbno zemljišče ki ga omejuje na severu in vzhodu obstoječa strnjena pozidava. Ločnica med obravnavanim območjem OPPN in obstoječo pozidavo predstavlja lokalna cesta LC396201. Območje zajema zemljišča parcelnih številk 886/1, 889/1, 890, 891, 887, 888, vse k.o. Podgrad.
Območje OPPN je razdeljeno na dve enoti urejanja:
FCI – funkcionalna celota prometne infrastrukture, ki je namenjena zagotavljanju normalno funkcioniranju stanovanjske soseske (javne ceste in javne interventne površine);
FCA – funkcionalna celota stanovanjske stavbne strukture (gradnja stanovanjskih stavb).
OPIS PROSTORSKIH UREDITEV
5. člen
(1) Območje OPPN predstavljajo nepozidana stavbna zemljišča, ki so v skladu z OPN namenjena stanovanjski gradnji s spremljajočimi dejavnostmi.
(2) Območje OPPN na severnem in vzhodnem delu meji na strnjeno pozidani del naselja Pešnica v sklopu mesta Šentjur. V okviru obstoječe stanovanjske pozidave je območje opremljeno z obstoječim prometnim omrežjem in komunalno infrastrukturo v neposredni bližini.
(3) Na severnem delu območja OPPN se nahaja obstoječa lokalna cesta Pešnica–Podgrad (LC 396201). Na vzhodnem delu OPPN se po idejnem projektu Vzporedne mestne ceste ŠE53 predvideva izgradnja vzporedne mestne ceste.
(4) Območje OPPN se namenja:
– novogradnji prostostoječih enostanovanjskih ali dvostanovanjskih hiš, vključno z ureditvijo dostopov in parkirnih površin za stanovalce in obiskovalce;
– ureditvi skupnih površin naselja (peš in kolesarske poti, zelenice, otroško igrišče);
– ureditvi notranjega prometnega omrežja ter priključevanja na predvideno traso vzporedne mestne ceste;
– ureditvi komunalne in energetske infrastrukture območja OPPN;
– ureditvi oziroma ukinitvi dela obstoječih SN in NN elektro vodov na območju OPPN za zagotovitev potrebnih kapacitet po električni energiji.
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
(1) Po izgradnji Vzporedne mestne ceste, bo območje OPPN povezano s širšim območjem mesta Šentjur s hodnikom za pešce, kolesarsko potjo in razbremenitvijo osebnega prometa skozi mesto Šentjur.
(2) Območje OPPN se z izgradnjo, prestavitvijo in rekonstrukcijo gospodarske javne infrastrukture ter krajinskimi in drugimi ureditvami poveže s prostorom in obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo.
Izven območja OPPN se predvidi izgradnja, prestavitev in rekonstrukcija gospodarske javne infrastrukture zaradi priključevanja območja OPPN.
(umestitev javnih in drugih skupnih površin)
(1) Javne površine v območju OPPN so površine funkcionalne enote FCI – območje notranjih povezovalnih cest tudi kot javnih interventnih površin.
(2) Druge skupne površine so namenjene ureditvi ekoloških otokov in skupnim razvodom gospodarske javne infrastrukture.
(3) Razmejitev javnih in drugih skupnih površin je prikazana v grafičnem delu OPPN.
(1) V skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov je v ureditvenem območju OPPN dovoljena gradnja:
– 11100 – enostanovanjske stavbe
– 11210 – dvostanovanjske stavbe
– 21120 – lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
– 22140 – prenosni elektroenergetski vodi
– 22210 – distribucijski plinovodi
– 22221 – distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo
– 22231 – cevovodi za odpadno vodo
– 22240 – distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja.
(2) Dovoljena je še:
– gradnja komunalnih, energetskih in drugih priključkov objektov na infrastrukturo;
– gradnja naprav za izkoriščanje obnovljivih virov energije za lastne potrebe;
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov skladnih s stanovanjsko namembnostjo območja;
– sprememba namembnosti 20 % stanovanjskega objekta v poslovni prostor za opravljanje mirne dejavnosti (do dva zaposlena), ki ne potrebuje zunanjih manipulativnih površin za tovorna dostavna vozila in pod pogojem, da je omogočena ureditev parkirnih površin za zaposlene;
– odstranitev objektov.
REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN TER POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
10. člen
(1) Pri oblikovanju območja je potrebno upoštevati konfiguracijo terena ter slediti smerem, ki jih podajajo plastnice in načrtovane prometne ureditve.
(2) Zunanje površine je potrebno oblikovati skladno namenu, brez grajenih ovir. Potrebno je oblikovati robove ureditvenega območja OPPN s priključki na obstoječe omrežje javnih cest, priključki na obstoječe peščeve in kolesarske površine oziroma poti, z urejanjem parkirnih površin, zelenih površin, tlakovanih površin, ograj in umestitvijo urbane opreme.
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v funkcionalni celoti stanovanjske ureditve (FCA))
Merila in pogoji za načrtovanje objektov:
(1) Parcele za gradnjo so razvidne iz grafičnega lista številka 4 »Zazidalna situacija z lego objektov na zemljišču« in lista številka 5 »Načrt ureditvenega območja s parcelacijo«.
(2) Lega objektov na parcelah namenjenih gradnji je določena z zakoličbenimi točkami gradbenih parcel v državnem koordinatnem sistemu in določenimi gradbenimi mejami (območjem možnosti gradnje) v grafičnem delu OPPN, prikaz na listu 9 »Ureditvena situacija zakoličbenega načrta«.
Usmeritve za oblikovanje objektov:
(3) V posamezni funkcionalni enoti morajo biti stavbe po tlorisnih in višinskih gabaritih, volumnih in oblikovanju zasnovane in izvedene enotno.
(4) Maksimalni višinski gabarit stavb je (K) klet + P (pritličje) + M (izkoriščeno podstrešje). Za pritličje se šteje tudi etaža, ki je zaradi izoblikovanosti terena delno vkopana.
(5) Likovno oblikovna podoba stavb mora slediti sodobnim arhitekturnim smernicam, kar je potrebno doseči z razporeditvijo odprtin in uporabo materialov kot so les, steklo in kovina in beton.
(6) Strehe stavb so praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru raščenega tlorisa. Štiri in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. Del stavbe v obsegu do 50 % tlorisa objekta je dovoljeno urediti tudi kot ravno ali pohodno streho. Strehe nadstreškov so lahko ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 8°).
(7) Sončni zbiralniki na strehah ne smejo biti vidni z javne površine, na katero se stavba priključuje, prav tako odboj svetlobe ne sme povzročati pretirane osvetlitve okoliških objektov.
(8) Na fasadah je dovoljena uporaba svetlih barv v spektru sive barve in spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v pastelnih barvnih tonov do 20 % fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra). Barva fasade mora biti usklajena z barvo strešnega venca, cokla in stavbnega pohištva. Poslikave fasad niso dovoljene.
Usmeritve in pogoji za podkletitev:
(9) Pri izvedbi kletnih etaž morajo biti upoštevani naslednji pogoji:
– podkletitev objektov je možna ob predhodnih geotehničnih (hidrogeoloških) raziskavah, ki so sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer se upoštevajo ukrepi za zavarovanje pred podtalno vodo;
– preprečen mora biti vdor vod iz zunanjih površin v kletno etažo;
– morebitne odpadne vode v kletni etaži se morajo prečrpavati,
– klet mora biti v celoti vkopana v terenu.
Usmeritve in pogoji za parkiranje in manipulativne površine:
(10) Na zemljišču za gradnjo posamezne stavbe je potrebno zagotoviti najmanj dve parkirni mesti za stanovalce in eno parkirno mesto za obiskovalce.
(11) Potrebne manipulativne in interventne površine se zagotavlja znotraj ureditvenih enot skladno s predvideno pozidavo.
Usmeritve za ureditev zemljišča ob stavbi:
(12) Pri urejanju zemljišča veljajo naslednji pogoji:
– višina urejenega terena ob načrtovani stavbi mora biti prilagojena najbližjim sosednjim zemljiščem;
– morebitne terenske (nivojske) razlike se uredijo s primernimi višinskimi premostitvami (zidci, škarpami ipd.), ki pa ne smejo presegati višine 150 cm in ne onemogočajo peš in ostalih povezav s širšim območjem;
– ureditve okolice objektov v posamezni funkcionalni enoti naj bodo oblikovno skladne;
– zasaditev okolice objektov naj temelji na rabi avtohtone vegetacije;
– gradbene parcele so lahko ograjene, medposestne ograje ne smejo presegati višine 1,2 m, lahko so žične, lesene, kovinske, iz naravnega kamna, kombinirane ali žive meje;
– ograje ob prometnicah ne smejo zmanjševati preglednosti in možnosti varne vožnje (preglednost).
ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO
12. člen
(grafični prikaz zasnove projektnih rešitev gospodarske javne infrastrukture)
Potek obstoječega in s tem OPPN načrtovanega omrežja gospodarske javne infrastrukture je prikazan v grafičnem delu, list številka 6 »Zazidalno ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo«.
13. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Obstoječe elektroenergetsko omrežje na zahodu in jugu obravnavanega območja OPPN predstavlja SN nadzemni elektro vod. Na jugovzhodu širšega območja pa se nahaja NN nadzemni elektro vod.
(2) Za potrebe nove ureditve elektrifikacije širšega območja OPPN je izdelan idejni projekt elektrifikacije, ki ga je izdelalo podjetje M-BLISK, Matjaž Bobnar s.p., Grušce 4a, 3222 Dramlje (št. proj. OPPN Pešnica 001/2016-ŠE), skladno s smernicami Elektro Celje d.d.
(3) V skladu s smernicami Elektro Celje, d. d., št. 1985, je potrebna preureditev obstoječega SN elektroenergetskega nadzemnega voda 20 kV odcep Lipica, ki poteka preko ureditvenega območja. Potrebna je preureditev od oporišča št. 2 – odc. Lipica do tč. A.
(4) Zaradi tehničnih rešitev preureditve SN nadzemnega voda in posledično sprostitve zemljišča je predvidena nova (nadomestna) transformatorska postaja TP Podgrad, ki bo locirana ob robu uvozne ceste kar je razvidno iz lista številka 6 »Zazidalno ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(5) Obstoječa trasa se preuredi s predvidenimi naslednjimi posegi. Pri obstoječem oporišču št. 2 je prehod SN nadzemnega voda v podzemni vod.
(6) Pred pričetkom projektiranja je potrebno opraviti ogled strokovne službe pristojnega elektro distributerja in z njim določiti točno lokacijo postavitve opreme ter izkopov. Potrebno je opraviti tudi oglede ostalih komunalnih služb, ki bi lahko bili v območju vpliva zaradi navedenih posegov.
(7) Ob robu uvozne ceste je predvidena nova nadomestna transformatorska postaja Podgrad zaradi zasedenosti kapacitet el. energije. Predvidena je kabelska izvedba v skladu s tipizacijo Elektra Celje d. d. Predviden je nov SN podzemni vod med oporiščem št. 2 – odcep Lipica in novim stojnim mestom tč. A. Prav tako so vključeni obstoječi NN podzemni vodi v novo TP (od lokacije obstoječe TP).
(8) Sestavni del dokumentacije OPPN je tudi idejni projekt elektrifikacije obravnavanega območja, ki ga je izdelalo podjetje M-BLISK, Matjaž Bobnar s.p., Grušce 4a, 3222 Dramlje (št. proj. OPPN Pešnica 001/2016-ŠE).
(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN ni obstoječih vodov plinovodnega omrežja.
(2) Predvideni plinovod ureditvenega območja OPPN se navezuje na že zgrajeni plinovod na severovzhodu in jugovzhodnem delu, ki oskrbuje del obstoječega naselja Pešnica. Kolikor se izkaže racionalnejša in izvedbeno primernejše priključevanje na obstoječe plinovodno omrežje, lahko upravljavec plinovodnega omrežja traso oziroma priključevanje prilagodi skladno s soglasji lastnikov zemljišč.
(3) Priključitev novo načrtovanih objektov na plinovodno omrežje bo možno po pridobitvi soglasja za priključitev po 49.b členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1B in ZGO-1D), (Uradni list RS, št. 126/07, 57/12).
(telekomunikacijsko in kabelsko omrežje)
(1) Na severni strani obravnavanega območja OPPN se nahaja obstoječe TK omrežje.
(2) Za potrebe novih ureditev se, v sklopu vseh gradbenih parcel, zgradi kabelsko kanalizacijsko omrežje, ki bo omogočalo posameznim ponudnikom TK storitev priklop posameznih objektov na sisteme prenosa podatkov. Podrobnejše pogoje priključevanja na telekomunikacijsko omrežje se določi v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(1) Na severovzhodnem delu območja OPPN se nahaja obstoječi glavni vodovodni vod.
(2) Na ureditvenem območju OPPN je predvidena dograditev vodovodnega omrežja s sekundarnimi vodi do vsake gradbene parcele. Vodovodni priključki se zaključujejo z vodomernimi jaški, ki so locirani na gradbeni parceli čim bliže javnemu vodovodu.
(3) Za izgradnjo komunalne opreme mora investitor pridobiti soglasje na izdelano PGD projektno dokumentacijo komunalne ureditve.
Za potrebe gašenja požara se izvede mrežo z dvema nadtalnima hidrantoma. Najmanjša razdalja hidranta od objekta znaša 5,0 m, največja pa 70,0 m. Razmestitev hidrantov je razvidna iz lista št. 8 »Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvo pred požarom«.
(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN ni obstoječih vodov javnega kanalizacijskega omrežja. Obstoječe omrežje javne kanalizacije, na katero se priključuje predmetno območje, je v neposredni bližini na jugovzhodnem robu OPPN območja.
(2) Na ureditvenem območju OPPN se, v sklopu funkcionalne celote FCI, za potrebe odvajanja odpadnih vod, zgradi novo sekundarno kanalizacijsko omrežje, ki gravitira proti jugovzhodu in se naveže na obstoječi kanalizacijski. Končna dispozicija odpadnih vod je v CČN Šentjur.
(3) Pri izvedbi novega omrežja kanalizacije se predvideva uporaba vodotesnih PE cevi in tipskih revizijskih jaškov. Predvideni profili kanalov so od ø 200 mm naprej. Profili kanalizacijskih cevi so odvisni od količine odpadne vode v kanalu ter vzdolžnega padca kanala.
(4) Kanalizacijski priključki za posamezni objekt morajo biti zaključeni z revizijskim jaškom na gradbeni parceli.
(5) Za izgradnjo komunalne opreme mora investitor pridobiti soglasje na izdelano PGD projektno dokumentacijo komunalne ureditve.
(1) V območju OPPN se zgradi novo omrežje meteorne kanalizacije.
(2) Odvajanje padavinskih vod z ureditvenega območja se uredi z ločenim sistemom meteorne kanalizacije s končno dispozicijo v obstoječem površinskem odvodniku Pešnica, ki se nahaja na vzhodni strani ureditvenega območja OPPN v oddaljenosti cca. 1200 m.
(3) Za zagotavljanje zadrževanja padavinskih voda je predvidena izgradnja skupnega zadrževalnika volumna 39 m3.
(4) Za izvedbo meteorne kanalizacije se predvideva uporaba vodotesnih PE cevi in tipskih revizijskih jaškov. Sistem čiščenja meteornih vod s cest in utrjenih površin je lahko centralen (za zadrževalnikom) ali s posameznimi lovilci olj. V vsakem primeru morajo biti lovilci olj skladni s standardom SIST EN 858-2.
(5) Predvidena rešitev odvodnjavanja meteornih voda sledi obstoječemu načinu in smiselno izkorišča mehanizme zadrževanja odtoka, ki že obstajajo.
(6) Za izgradnjo meteorne kanalizacije mora investitor pridobiti soglasje na izdelano PGD projektno dokumentacijo komunalne ureditve in upoštevati strokovno podlago Elaborat preračuna zadrževalnika, ki jo je izdelalo podjetje ARPing d.o.o. (št. proj. 020-016) za potrebe izvedbe OPPN.
(7) Vsak poseg v prostor, ki ni opredeljen v OPPN in bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se skladno s 150. in 153. členom Zakona o vodah, lahko izvede samo na podlagi predhodnega vodnega soglasja, ki ga izda Direkcija RS za vode (pred tem ARSO).
(1) Kot energent za potrebe ogrevanja, kuhanja in pripravo tople vode v stavbah je predviden zemeljski plin.
(2) Dovoljena je tudi uporaba vseh okoljsko sprejemljivih, alternativnih virov energije (sončna energija, toplotne črpalke ipd.).
(odstranjevanje odpadkov)
(1) V ureditvenem območju OPPN sta na severnem delu lociran ekološki otok. Variantno je predvidena postavitev ekološkega otoka na jugozahodnem delu OPPN.
(2) Zbiranje odpadkov poteka ločeno. Prostori za zbiranje gospodinjskih odpadkov so določeni v okviru vsake parcele za gradnjo, ob javnih cestnih površinah in v oddaljenosti 1 m od javne ceste. Velikost in število zabojnikov je odvisno od števila uporabnikov oziroma gospodinjstev.
(3) Na ureditvenem območju je obvezno ločeno zbiranje s predpisi določenih frakcij odpadkov.
REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
22. člen
(varstvo okolja in narave)
(1) Na območju OPPN ni obstoječih dreves, zato je priporočljiva zasaditev avtohtonih drevesnih vrst v okviru posameznih gradbenih parcel in sicer tako, da se ustvarja linijske strukture vegetacije (ob dovoznih cestah, zelenih površinah).
(2) Parkirna mesta naj se osenčijo z drevjem. Zemljišče pod krošnjo dreves naj bo travnato ali peščeno in ne tlakovano.
(3) Z rodovitno plastjo tal, ki se jo odstrani, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Humus se mora odstraniti in deponirati tako, da se ohrani plodnost in količina. Preprečiti je potrebno mešanje mrtvice in živice.
(4) Med gradnjo mora izvajalec zagotoviti ukrepe za preprečitev razlitja nevarnih tekočin. V primeru razlitja nevarnih tekočin mora izvajalec onesnaženi material izkopati in ga obravnavati kot nevaren odpadek
(5) Na ureditveno območje OPPN ni dovoljeno navažati zemlje, ki vsebuje dele invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Ogolele površine se takoj po končanih zemeljskih delih ozeleni s travnatimi mešanicami, ki vsebujejo semena avtohtonih vrst.
(ohranjanje kulturne dediščine)
Ureditveno območje OPPN se ne nahaja znotraj območja režima kulturne dediščine.
(1) Ureditveno območje OPPN se ne nahaja na območju podzemnih vod.
(2) Med običajnim obratovanjem na območju, ob ustrezni ureditvi tal območja in posamezne dejavnosti ne bo pomembnih vplivov na tla.
(3) Pred izvedbo posegov je treba natančneje raziskati geomehanske lastnosti terena (geomehansko poročilo) ter določiti ukrepe, ki bodo podala jasne pogoje za gradnjo.
(4) V času gradnje in obratovanja je na področju varstva tal in podtalnice treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:
– preprečiti je treba raztresanje oziroma razlivanje gradbenih materialov;
– preprečiti je treba spiranje gradbenih materialov v tla;
– vzdrževanje gradbene mehanizacije in transportnih vozil mora potekati tako, da ne pride do razlitja in iztekanja motornega olja in drugih nevarnih snovi.
(5) Tlakovanje parkirnih površin se izvede nepropustno za vodo, olja in gorivo.
(1) Pri načrtovanju objektov v ureditvenem območju je potrebno upoštevati predpise o učinkoviti rabi energije v objektih.
(2) V času gradnje je treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:
– vlaženje in škropljenje tistih površin, ki bi lahko povzročale emisije prahu v okolje (npr. transportne poti, druge odkrite površine, gradbeni materiali, ravnanje z odpadki);
– pokrivanje tovornjakov pri odvozu gradbenih odpadkov;
– čiščenje tovornih vozil in gradbene mehanizacije preden zapustijo območje gradbišča, tako da ne bo prihajalo do onesnaževanja javnih cest;
– zmanjšati je treba kakršnokoli odmetavanje materiala z večjih višin, nastalega pri gradnji;
– gradbena dela se ne smejo izvajati v vetrovnem vremenu (pri hitrosti vetra večji od 4 m/s);
– prepovedano je kurjenje raznih materialov in odpadkov na gradbišču;
– redno vzdrževanje in pravilno delovanje gradbene mehanizacije.
(3) Med obratovanjem je treba upoštevati omilitvene ukrepe, ki ščitijo okolje pred negativnimi učinki onesnaženega zraka kljub temu, da ne pričakujemo prekomernih emisij snovi v zrak iz prometa in obratovanja objektov:
– redni pregled in čiščenje kurilnih naprav in dimovodnih tuljav dimnika v predpisanih rokih;
– redno vzdrževanje in pravilno delovanje kurilne naprave.
(1) Območje OPPN je opredeljeno v III. območje varstva pred hrupom.
(2) Za varstvo pred hrupom v času gradnje in obratovanja je treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:
– na manipulativnih površinah se ne smejo zadrževati tovorna vozila s prižganimi motorji;
– gradbena dela se izvajajo le v dnevnem času delovnikov od 7. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 15. ure, v nedeljo in v prazničnem dnevu gradbenih del ni dovoljeno izvajati;
– omejiti zelo hrupna opravila na najkrajši možni čas;
– razmestiti hrupno gradbeno opremo (kompresorji in generatorji) na tak način, da bo čim bolj oddaljena in obrnjena proč od najbližjih stanovanjskih stavb;
– uporabiti gradbeno opremo, tovorna vozila in gradbeno mehanizacijo s čim manjšo emisijo hrupa – pri tem je treba upoštevati pravilnik o emisiji strojev, ki se uporabljajo na prostem;
– postaviti polne kovinske gradbiščne ograje okoli gradbišča (visoke najmanj 2 m);
– redno vzdrževati gradbeno opremo in mehanizacijo;
– uporaba električnega toka iz omrežja za pogon opreme pri gradbenih delih, kjer je to mogoče.
(1) Glede ravnanja z odpadki je treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:
– investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke hranijo ali začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja;
– investitor mora zagotoviti med seboj ločeno zbiranje gradbenih odpadkov;
– investitor mora zagotoviti, da nevarne gradbene odpadke odstranjujejo za to pooblaščena podjetja;
– investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov;
– investitor zagotoviti naročilo za prevzem odpadkov pred začetkom izvajanja gradbenih del.
(2) Spremljanje vplivov na okolje (monitoring):
– skladno s predpisi o ravnanju z odpadki, se vodi evidenca o predaji odpadkov (razen komunalnih) pooblaščenim organizacijam.
(1) Pri načrtovanju objektov v ureditvenem območju je potrebno upoštevati predpise o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Ukrepi varstva pred svetlobnim onesnaževanjem med obratovanjem obsegajo izvajanje naslednjih omilitvenih ukrepov:
– zelenih površin in fasad naj se ne osvetljuje;
– za zunanjo osvetlitev naj se uporabijo svetilke na nizkih nosilcih, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %;
– uporabljajo naj se LED svetila, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra.
(elektromagnetno sevanje)
Stavbe, v katerih se stalno ali začasno zadržujejo ljudje, morajo biti načrtovane izven elektroenergetskega koridorja.
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
30. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Ureditveno območje OPPN ni erozivno in plazovito ter se ne nahaja znotraj poplavno ogroženih območij.
(2) Pred projektiranjem objektov je potrebno določiti nivo podtalnice in nadaljnje načrtovanje prilagoditi ugotovitvam.
(3) Za zaklanjanje ljudi v primeru nevarnosti je potrebno zgraditi stropno ploščo nad kletjo tako, da zdrži rušenje stavbe nanjo, oziroma je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo.
(4) Z izbiro konstrukcije, dimenzioniranjem in gradnjo stavb je potrebno zagotoviti odpornost na porušitev za VIII. stopnjo Mercali-Cancani-Sieberg lestvice potresne nevarnosti. Upoštevati je projektni pospešek tal 0,150 g.
(5) Z upoštevanjem predpisanih standardov (SIST EN 1991-4) je potrebno zagotoviti skladnost z zahtevami Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov.
(rešitve in ukrepi za varstvo pred požarom)
(1) Na območju niso predvidene stavbe, ki v skladu s predpisi sodijo med požarno zahtevne objekte.
(2) Potrebno je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Zgrajeno mora biti protipožarno hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov. Minimalna potrebna količina vode se določi v skladu s predpisi o požarni varnosti v stavbah in tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Za potrebe gašenja požara se v ureditvenem območju objektov izvede dva nadtalna hidranta. Najmanjša razdalja hidranta od objekta znaša 5,0 m, največja pa 70,0 m. Hidranti so lahko medsebojno oddaljeni največ 80,0 m.
(3) Stavbe morajo biti projektirane, grajene in vzdrževane tako, da njihova konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov.
32. člen
(1) Parcelacija se izvede na podlagi načrta parcelacije, ki je prikazan v grafičnem delu OPPN, na listu 5 »Načrt ureditvenega območja s parcelacijo«.
(2) Meje posameznih enot urejanja so določene v grafičnem delu tega načrta.
(3) Dovoljeno je združevanje parcel kolikor se gradbena linija in postavitev objektov ne razlikuje od načrtovane ureditve.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKIH UREDITEV TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
33. člen
Objekti v posameznih urejevalnih enotah se lahko gradijo etapno. Gradnja objektov v posamezni etapi lahko poteka sočasno z izgradnjo gospodarske infrastrukture, pri čemer je potrebno:
– pred ali sočasno z izgradnjo objekta posamezne etape pridobiti gradbeno dovoljenje za gospodarsko javno infrastrukturo, potrebno za priključevanje posamezne etape;
– pred ali sočasno s pridobitvijo uporabnega dovoljenja za posamezni objekt mora biti pridobljeno uporabno dovoljenje za gospodarsko javno infrastrukturo na območju priključevanja objekta in le ta predana v upravljanje pristojnemu upravljavcu.
VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
34. člen
(velikosti dopustnih odstopanj)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter pri projektiranju objektov in ureditev, poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbeno tehničnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika. S takšnimi odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere na območju OPPN, spremembe gabaritov so možne v okviru določb tega člena.
(2) Dopustno je drugačno tlorisno oblikovanje stanovanjskih objektov, ob upoštevanju določil za faktorje zazidanosti in izrabe.
(3) Odstopanja od zakoličbene situacije so +1,0/-1,0 m.
(4) Odmiki objektov od parcelnih meja, ki so manjši kot predpisani v zakoličbenem načrtu morajo biti dogovorjeni med posameznimi mejaši in pisno notarsko overjeni.
(5) Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in lokacij objektov gospodarske infrastrukture zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. Dopustne so tudi delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev gospodarske infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo končne ureditve posameznega omrežja gospodarske infrastrukture.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35. člen
OPPN skupaj s prilogami in strokovnimi podlagami je na vpogled na Občini Šentjur.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0003/2015
Šentjur, dne 14. julija 2016
mag. Marko Diaci l.r.
