Na podlagi četrtega odstavka 29. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) izdaja minister za infrastrukturo
o metodologiji in obvezni vsebini lokalnega energetskega koncepta
Ta pravilnik določa metodologijo priprave in obvezno vsebino lokalnega energetskega koncepta ter poročanje o izvajanju dejavnosti, ki izhajajo iz lokalnega energetskega koncepta.
(1) Izrazi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
– raba energije pomeni pridobivanje, pretvorbo, prenos in distribucijo ter uporabo vseh vrst energije;
– izvajanje lokalnega energetskega koncepta pomeni izvajanje ukrepov, predlogov in projektov, ki so opredeljeni v akcijskem planu lokalnega energetskega koncepta;
– lokalna energetska agencija je pravna oseba, ki jo samoupravna lokalna skupnost ustanovi ali za določeno obdobje pooblasti, da na zaokroženem območju najmanj ene občine skrbi za izvajanje lokalnega energetskega koncepta, uveljavljanje in spodbujanje energetske učinkovitosti ter za uvajanje obnovljivih virov energije;
– energetski upravljavec lokalnega energetskega koncepta je odgovorna oseba v občini, ki je določena kot nosilec izvajanja akcijskega plana lokalnega energetskega koncepta;
– akcijski plan je načrt izvajanja dejavnosti samoupravne lokalne skupnosti pri učinkoviti rabi energije, uporabi obnovljivih virov energije, oskrbi z energijo ter ozaveščanju širše javnosti.
(2) Izrazi, ki niso opredeljeni s tem pravilnikom, imajo enak pomen kot izrazi, uporabljeni v predpisih, ki urejajo področje energetike.
(1) V lokalnem energetskem konceptu so opredeljeni cilji in ukrepi za doseganje teh ciljev, ki morajo biti v skladu z Energetskim konceptom Slovenije, akcijskimi načrti in operativnimi programi za oskrbo oziroma rabo energije, in sicer z:
– Akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost za obdobje 2014–2020,
– Akcijskima načrtom za obnovljive vire energije za obdobje 2010–2020,
– Akcijskim načrtom za skoraj nič – energijske stavbe za obdobje do leta 2020,
– Dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb,
– Operativnim programom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020,
– Operativnim programom varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem.
(2) V lokalnem energetskem konceptu samoupravne lokalne skupnosti upoštevajo tudi nacionalne in lokalne cilje, in sicer:
– nacionalne okvirne cilje za prihodnjo porabo električne energije, proizvedene v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom,
– postavljene cilje in predvidene ukrepe v samoupravni lokalni skupnosti v skladu s potencialom učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije.
(3) Samoupravna lokalna skupnost pripravi lokalni energetski koncept sama ali z eno ali več drugimi samoupravnimi lokalnimi skupnostmi. Postavljene cilje lahko samoupravna lokalna skupnost doseže samostojno ali pa v sodelovanju z drugimi samoupravnimi lokalnimi skupnostmi.
Pri pripravi lokalnega energetskega koncepta sodeluje zainteresirana javnost. Predlogi in pripombe sodelovanja javnosti se objavijo na spletni strani samoupravne lokalne skupnosti.
Lokalni energetski koncept mora vsebovati:
1. analizo porabe energije in energentov po posameznih področjih in za samoupravno lokalno skupnost kot celoto;
2. analizo oskrbe z energijo; vključno z določitvijo območij omrežij in objektov;
3. analizo emisij;
4. opredelitev šibkih točk oskrbe in porabe energije z vidika stabilnosti in okoljske sprejemljivosti;
5. oceno predvidene porabe energije in napotke za prihodnjo oskrbo z energijo;
6. analizo možnosti učinkovite rabe energije in analizo potencialov obnovljivih virov energije;
7. določitev lastnih ciljev energetskega načrtovanja v samoupravni lokalni skupnosti;
8. analizo možnih ukrepov za doseganje ciljev energetskega načrtovanja;
9. akcijski plan;
10. povzetek;
11. napotke za izvajanje.
(1) Analiza porabe energije in energentov po posameznih področjih in za samoupravno lokalno skupnost kot celoto vsebuje: pregled in analizo rabe energije po posameznih skupinah porabnikov (stanovanjski odjem, javne stavbe, industrija, storitve, promet) po energentih v obravnavani samoupravni lokalni skupnosti, poseben pregled in analizo porabe električne energije po posameznih skupinah porabnikov (gospodinjski odjem, javna razsvetljava, preostali odjem) ter prikaz količin in strukture po področjih (strnjena poselitev, razpršena poselitev) in za samoupravno lokalno skupnost kot celoto.
(2) Lokalne samoupravne skupnosti, ki imajo na svojem območju organiziran javni mestni oziroma krajevni in primestni oziroma medkrajevni javni promet, morajo to dejavnost vključiti v analizo iz prejšnjega odstavka. Če je analizi dodana tudi poraba energije v prometu, analiza vsebuje mestni oziroma krajevni in primestni oziroma medkrajevni javni promet, če tak promet obstaja. Analiza porabe energije v prometu zajema število vozil javnega cestnega prometa glede na pogonsko gorivo, njihovo povprečno starost ter letno porabo goriva za ta vozila.
Analiza oskrbe z energijo vsebuje analizo večjih kotlovnic, daljinskih sistemov ogrevanja, oskrbe z električno energijo, oskrbe z zemeljskim plinom in utekočinjenim naftnim plinom, analizo oskrbe z energijo v individualnih gradnjah in analizo individualne oskrbe z energijo.
Analiza emisij vsebuje analizo količin emisij plinov, ki nastajajo v obravnavani samoupravni lokalni skupnosti kot posledica ugotovljenih količin porabljenih goriv v obravnavanem obdobju.
Opredelitev šibkih točk oskrbe z energijo in njene rabe pomeni ugotovitev šibkih točk na podlagi analize podatkov o oskrbi in rabi energije, pri porabi energije po posameznih področjih in oskrbi z energijo iz posameznih virov. Šibke točke morajo biti opredeljene s kazalniki odmikov trenutnega stanja od zaželenega oziroma pričakovanega stanja.
(1) Ocena predvidene prihodnje porabe energije in napotki za prihodnjo oskrbo z energijo vsebujejo:
– usmeritve za načrtovanje prostorskih načrtov in območij gospodarskega razvoja samoupravne lokalne skupnosti;
– predvideno količinsko opredeljeno prihodnjo porabo energije na podlagi načrtovanja novogradenj iz veljavnih prostorskih aktov;
– napotke in ocene za izboljšanje kakovosti zraka na območju samoupravne lokalne skupnosti;
– kartografski prikaz območij plinovoda in sistema daljinskega ogrevanja, če obstajaj, z vrisanimi načrti razvoja omrežij plinovodnega in daljinskega ogrevanja;
– kartografski prikaz večjih kotlovnic in prikaz območij, kjer je predvidena izgradnja novih sistemov ogrevanja.
(2) Za vsa obravnavana območja priprave prostorskih načrtov samoupravnih lokalnih skupnosti je potrebno opredeliti in kartografsko prikazati naslednje:
– usmeritve na nivoju stavbe oziroma parcele morajo imeti opredeljene energetske potenciale za uporabo sončne, geotermalne, vetrne, energije biomase ali katere druge, če le ti obstajajo;
– usmeritve na nivoju parcele z opredeljeno uporabo tehnologij (tehnologije za izkoriščanje obnovljivih virov energije …) z upoštevanjem kriterijev kot so: tehnične, funkcionalne, okoljske in ekonomske izvedljivosti uporabljenih tehnologij;
– usmeritev za območja, za katera je predvidena prednostna uporaba energentov ali sistemov za ogrevanje, kar mora biti analizirano s tehničnega, funkcionalnega, okoljskega vidika.
(3) Za gradnjo objektov zunaj poselitvenih območij in območja z razpršeno poselitvijo izven urbanih območij ter nič energijske stavbe je mogoča alternativna možnost komunalnega opremljanja (sončna energija za individualno oskrbo z električno energijo, male čistilne naprave in podobne nove tehnologije), kar omogoča manjše posege v krajino in ekonomičnost investicij.
Pred določitvijo ciljev energetskega načrtovanja v samoupravni lokalni skupnosti in določitvijo ukrepov za učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov, je treba pregledati stanje na teh dveh področjih. Analizirati je potrebno možnosti za učinkovito rabo energije po področjih s poudarkom na javnem sektorju, možnosti izkoriščanja vsakega posameznega obnovljivega vira energije in tudi morebitne posebnosti samoupravne lokalne skupnosti, pomembne za energetsko načrtovanje.
(1) Z določitvijo ciljev energetskega načrtovanja samoupravna lokalna skupnost spremlja uspešnost izvajanja ukrepov iz akcijskega plana lokalnega energetskega koncepta. Cilji samoupravne lokalne skupnosti morajo biti usklajeni s cilji energetskega koncepta Slovenije in energetsko politiko na območju Republike Slovenije.
(2) Minister, pristojen za energijo, izda soglasje k lokalnemu energetskemu konceptu v roku 45 dni od prejema lokalnega energetskega koncepta oziroma najkasneje v 4 mesecih, če so samoupravne lokalne skupnosti pripravile skupen lokalni energetski koncept. V primeru molka organa se šteje, da ministrstvo, pristojno za energijo, soglaša z lokalnim energetskim konceptom.
(3) Za spremljanje učinkovitosti izvajanja ukrepov se določijo kazalniki, s katerimi samoupravna lokalna skupnost spremlja izvajanje posameznega ukrepa.
(1) Pri pripravi lokalnega energetskega koncepta je potrebno analizirati možne ukrepe za:
– oskrbo z energijo,
– učinkovito rabo energije,
– uporabo obnovljivih virov energije,
– zmanjšanje porabe goriv in emisij v prometu,
– ozaveščanje, izobraževanje in obveščanje,
– druge ukrepe za prihranek energije in za povečanje energetske učinkovitosti stavb v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti in stanovanjskih skladov ter lokalne načrte za energetsko učinkovitost, ki upoštevajo dolgoročne strategije za spodbujanje naložb prenove stavb in možnost učinkovitega individualnega ogrevanja in hlajenja.
(2) Ukrepe iz prejšnjega odstavka samoupravna lokalna skupnost predlaga na podlagi obstoječega in predvidenega stanja porabe in oskrbe z energijo ter analiziranih možnosti za učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov. Vsi predlagani ukrepi morajo biti prostorsko, časovno, vrednostno opredeljeni, v primeru večjih projektov tudi z vidika njihove rentabilnosti.
(1) Akcijski plan lokalnega energetskega koncepta določa dejavnosti samoupravne lokalne skupnosti, namenjene izvedbi lokalnega energetskega koncepta s časovnim in finančnim načrtom. Za vsako dejavnost morajo biti določeni:
– nosilec izvedbe v skladu s 17. členom tega pravilnika,
– oseba, odgovorna za usklajevanje,
– predviden časovni načrt izvajanja,
– pričakovani dosežki s kratkim opisom projekta in njegovih učinkov,
– finančni načrt izvajanja dejavnosti s celotno vrednostjo projekta, pri čemer se določijo viri financiranja, ki jih zagotovi samoupravna lokalna skupnost, in drugi predvideni viri financiranja ter
– kazalnik, s katerim se spremlja učinkovitost izvajanja dejavnosti.
(2) Akcijski plan mora določati dejavnosti za doseganje učinkovite rabe energije v javnem sektorju (na primer energetsko knjigovodstvo, učinkovitejšo javno razsvetljavo, energetske preglede občinskih javnih stavb itd.) ter ukrepe in usmeritve za doseganje učinkovite rabe v zasebnem sektorju. Akcijski plan mora določati uporabo obnovljivih virov energije v stavbah javnega sektorja ter vsebovati tudi projekte, namenjene ozaveščanju in izobraževanju prebivalstva.
(3) Dejavnosti, povezane z učinkovito rabo energije in uvajanjem obnovljivih virov energije, se v akcijskem planu določijo za prvih pet let po sprejetju lokalnega energetskega koncepta na letni ravni. Akcijski plan mora vsebovati tudi dejavnosti, ki se izvajajo za celotno obdobje veljavnosti lokalnega energetskega koncepta. Za naslednjih pet let se opredelijo dejavnosti, ki predvidoma trajajo daljše obdobje (na primer infrastrukturni projekti ter projekti, ki imajo trajno naravo in se izvajajo stalno).
(4) Finančni načrt izvajanja dejavnosti določa:
– približen obseg finančnih sredstev, potrebnih za posamezno aktivnost,
– možne vire financiranja posamezne dejavnosti z opredelitvijo deleža samoupravne lokalne skupnosti in opredelitvijo drugih finančnih virov.
(5) Akcijski plan mora biti prikazan za vsako predlagano dejavnost na obrazcu, določenem v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
Sestavni del lokalnega energetskega koncepta je povzetek, ki vsebuje:
– namen in cilje,
– povzetek analize sedanjega stanja rabe energije in oskrbe z njo,
– povzetek možnosti uporabe obnovljivih virov energije in učinkovitejše rabe energije,
– opredelitev prostorskih območij primernih za postavitev elektrarn na obnovljive vire energije,
– finančne obveznosti za samoupravno lokalno skupnost,
– prikaz območja oskrbe s sistemi daljinskega ogrevanja in zemeljskega plina.
Lokalni energetski koncept vsebuje napotke za izvajanje, in sicer glede nosilcev izvedbe, financiranja posameznih ukrepov ter glede spremljanja izvajanja ukrepov in njihovih učinkov.
Za izvajanje lokalnega energetskega koncepta skrbi:
– lokalna energetska agencija in
– energetski upravljavec lokalnega energetskega koncepta.
Ministrstvo, pristojno za energijo, pripravi in objavi na svojih spletnih straneh informacijski priročnik, ki vsebuje podrobnejše napotke za izdelavo lokalnega energetskega koncepta.
Izvajalec lokalnega energetskega koncepta najmanj enkrat letno pripravi pisno poročilo o izvajanju lokalnega energetskega koncepta in ga predloži pristojnemu organu samoupravne lokalne skupnosti.
(1) Samoupravna lokalna skupnost enkrat letno poroča o izvajanju lokalnega energetskega koncepta ministrstvu, pristojnemu za energijo, na obrazcu iz Priloge 1 in 3, ki sta sestavni del tega pravilnika, v skladu s predpisom, ki ureja vrste in način posredovanja podatkov, ki jih zagotavljajo izvajalci energetskih dejavnosti in drugi zavezanci.
(2) Ministrstvo, pristojno za energijo, v primeru nejasnosti ali nepopolnosti poročila od samoupravne lokalne skupnosti zahteva dodatna pojasnila.
Samoupravna lokalna skupnost po pridobitvi soglasja iz drugega odstavka 12. člena ter sprejemu lokalnega energetskega koncepta le-tega objavi na svoji spletni strani.
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Uradni list RS, št. 74/09, 3/11 in 17/14 – EZ-1).
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-124/2015/29
Ljubljana, dne 18. avgusta 2016
EVA 2015-2430-0036
dr. Peter Gašperšič l.r.
za infrastrukturo
