Na podlagi 4. točke Uvoda v slovenske računovodske standarde 2016 (Uradni list RS, št. 95/15) je strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na svoji seji dne 21. junija 2016 sprejel

Organizacija, ki ji država na podlagi Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1) (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16) razdeli emisijske kupone, te v skladu s SRS 2 pripozna med neopredmetenimi sredstvi (predlagani konto 005 – Druga neopredmetena sredstva (tudi emisijski kuponi)) v vrednosti po 1 evro za vsak emisijski kupon ter za prejete emisijske kupone izkaže v skladu s SRS 11.14. odložene prihodke v zvezi z državnimi podporami (predlagani konto 966 – Prejete državne podpore).

Organizacija emisijske kupone, ki jih kupi oziroma drugače pridobi zaradi izpolnitve obveznosti do države za predajo emisijskih kuponov po Zakonu o varstvu okolja, pripozna med neopredmetenimi sredstvi (predlagani analitični konto 0051 – Kupljeni emisijski kuponi) po nabavni vrednosti in v enakem znesku pripozna obveznost do dobaviteljev. Če je nadomestljiva vrednost emisijskih kuponov na koncu poslovnega leta manjša od njihove knjigovodske vrednosti, mora organizacija knjigovodsko vrednost emisijskih kuponov v skladu s SRS 17 prevrednotiti zaradi oslabitve.

Za vrednost proizvedenih emisij na koncu poslovnega leta organizacija oblikuje obveznost do države za predajo emisijskih kuponov po Zakonu o varstvu okolja (predlagani konto 266) v vrednosti po 1 evro za emisijski kupon ter pripozna poslovne odhodke (predlagani konto 481). Istočasno zmanjša odložene prihodke v zvezi z državnimi podporami (predlagani konto 966) ter pripozna poslovne prihodke (predlagani konto 768) v vrednosti po 1 evro za kupon. Če je organizacija kupila emisijske kupone, ki jih izkazuje med neopredmetenimi sredstvi (na predlaganem analitičnem kontu 0051), za manjkajoče število emisijskih kuponov konec leta zmanjša vrednost kupljenih emisijskih kuponov (predlagani analitični konto 0051) po 1 evro in poveča vrednost emisijskih kuponov (predlagani konto 0050) po 1 evro. Istočasno sorazmerno po metodi povprečnih cen zmanjša preostalo knjigovodsko vrednost kupljenih emisijskih kuponov (predlagani analitični konto 0051) in pripozna poslovne odhodke (predlagani konto 481).

Obveznost do države za predajo emisijskih kuponov po Zakonu o varstvu okolja organizacija poravna z izročitvijo emisijskih kuponov.

Če organizacija na koncu poslovnega leta nima dovolj emisijskih kuponov za poravnavo obveznosti do države za predajo emisijskih kuponov po Zakonu o varstvu okolja, mora dodatno vračunati poslovne odhodke (predlagani konto 481) v znesku, ki najbolje odraža pošteno vrednost emisijskih kuponov na koncu poslovnega leta, in pripoznati vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke (predlagani konto 290).

Če organizacija proda emisijske kupone, katerih število presega obveznost do države za predajo emisijskih kuponov po Zakonu o varstvu okolja, za čisti znesek prodanih emisijskih kuponov pripozna poslovne prihodke.

Če organizacija kupi emisijske kupone zaradi nadaljnje prodaje, in ne zaradi izpolnitve obveznosti do države za predajo emisijskih kuponov po Zakonu o varstvu okolja, jih pripozna med neopredmetenimi sredstvi (predlagani analitični konto 0051). Emisijski kuponi, kupljeni za nadaljnjo prodajo, se med neopredmetenimi sredstvi izkazujejo zgolj formalno, po vsebini pa so naložbeno premoženje. Dobički ali izgube pri prodaji emisijskih kuponov po tej točki se pripoznajo med finančnimi prihodki ali med finančnimi odhodki. Emisijski kuponi, kupljeni za nadaljnjo prodajo, se vrednotijo po nabavni vrednosti.

V letnem računovodskem poročilu mora organizacija razkriti število pridobljenih emisijskih kuponov (posebej za pridobljene brezplačno od države in kupljene za izpolnitev obveznosti do države za predajo emisijskih kuponov po Zakonu o varstvu okolja ali kupljene za nadaljnjo prodajo), število odtujenih emisijskih kuponov (posebej za predane državi in prodane) in število (stanje) emisijskih kuponov na dan poročanja ter vrednost, ki najbolje odraža pošteno vrednost emisijskih kupov na dan poročanja. Organizacija posebej razkrije znesek poslovnih odhodkov za emisijske kupone, znesek poslovnih prihodkov od prodanih emisijskih kuponov ter znesek finančnih prihodkov in finančnih odhodkov iz trgovanja z emisijskimi kuponi v obračunskem obdobju.

To pojasnilo začne veljati prvi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se za računovodenje po SRS 2016.

POJASNILO 1 K SRS 3 (2016) – IZKAZOVANJE IN VREDNOTENJE DOLŽNIŠKIH FINANČNIH INSTRUMENTOV, KI SE POD DOLOČENIMI POGOJI LAHKO SPREMENIJO V LASTNIŠKE (MEZZANIN NALOŽBE)

Finančna sredstva, ki so dolžniški finančni instrument in se lahko pod določenimi pogoji spremenijo v kapitalski finančni instrument, se pri posojilodajalcu po pridobitvi izkazujejo po odplačni vrednosti, pri posojilojemalcu pa kot obveznosti iz prejetega posojila.

Če se na podlagi izpolnjenih zahtev tak dolžniški finančni instrument spremeni v kapitalski finančni instrument, ga organizacija posojilodajalka prerazvrsti iz kategorije finančnih naložb v posesti do zapadlosti v plačilo med za prodajo razpoložljiva finančna sredstva po njegovi odplačni vrednosti na dan prerazvrstitve. Izguba, ki je že pripoznana v poslovnem izidu, se ne razveljavi. Odplačna vrednost takega finančnega instrumenta na dan prerazvrstitve postane njegova nova nabavna vrednost.

Posojilojemalec na dan prerazvrstitve tako finančno obveznost prerazvrsti iz dolžniškega v kapitalski finančni instrument po njegovi odplačni vrednosti na dan prerazvrstitve.

To pojasnilo začne veljati prvi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se za računovodenje po SRS 2016.

POJASNILO 1 K SRS 5 (2016) – TERJATVE ZA VSTOPNI DAVEK NA DODANO VREDNOST

Povečanje ali zmanjšanje terjatev za vstopni davek na dodano vrednost zaradi razlike med začasnim in dejanskim odbitnim deležem vstopnega davka na dodano vrednost po Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14 in 90/15) se pripozna kot neposredno povečanje ali zmanjšanje posamične nabavne vrednosti sredstev (blaga) ali storitve.

Ne glede na to se organizacija lahko odloči za razliko med začasnim in dejanskim odbitnim deležem vstopnega davka na dodano vrednost povečati druge prihodke skladno s SRS 15.10. ali druge odhodke skladno s SRS 14.9., razen pri opredmetenih osnovnih sredstvih in neopredmetenih sredstvih, pri katerih se na dan 31. decembra za ugotovljeno razliko povečajo ali zmanjšajo nabavne vrednosti v tem letu kupljenih opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev.

To pojasnilo začne veljati prvi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se za računovodenje po SRS 2016.