Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO) in v skladu s 17. členom Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 29/14 in 65/14 – popr.) je Občinski svet Občine Trebnje na 16. redni seji dne 17. 8. 2016 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno - logistično cono Bič (BIČ-003 IG) – južni del
S tem odlokom se, ob upoštevanju Občinskega prostorskega načrta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/13, 35/14 – popr.) (v nadaljevanju: OPN Trebnje), sprejme občinski podrobni prostorski načrt za poslovno - logistično cono Bič (BIČ-003 IG) – južni del (v nadaljevanju: OPPN Bič), ki ga je v letu 2016 izdelalo podjetje Matrika svetovanje, prostorske storitve, d.o.o., pod številko projekta OPPN-002/2016-TRE. Odgovorni projektant projekta je Peter Lovšin, u.d.i.a., IZSA – P-0038.
Ta odlok določa:
Opis in umestitev prostorske ureditve, zasnovo projektnih rešitev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
Sestavine OPPN-ja iz prejšnjega odstavka so podrobneje navedene v 3. členu tega odloka.
OPPN vsebuje besedilni del, kartografski del:
I. Odlok o OPPN:
Besedilo odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
II. Kartografski del: | Merilo |
List 1 | Izsek iz kartografskega dela prostorskega plana občine | M 1:2000 |
List 2 | Lega prostorske ureditve v širšem območju | M 1:1500 |
List 3 | Geodetski načrt | M 1:1000 |
List 4 | Prikaz vplivov in povezav v širšem prostoru | M 1:2000 |
List 5 | Načrt komunalne in energetske infrastrukture | M 1:1000 |
List 6 | Načrt ureditve | M 1:1000 |
List 7 | Prikaz prometne ureditve | M 1:750 |
List 8 | Načrt parcelacije z zakoličbenimi točkami | M 1:500 |
List 9 | Značilna prereza | M 1:x |
List 10 | Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M 1:1000 |
List 11 | Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami | M 1:1000 |
List 12 | Razporeditev javnih in privatnih površin ter etapnost izvedbe | M 1:1000 |
III. Priloge OPPN:
– Povzetek za javnost;
– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta;
– Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta;
– Seznam pristojnih nosilcev urejanja prostora;
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora.
a) Usmeritve iz OPN za OPPN
Predmetno območje predstavlja južni del širšega območja Poslovno - logistične cone Bič, to je južni del območja urejanja BIČ-003 IG, določenega v OPN Trebnje. Po podrobnejši namenski rabi je območje predvideno kot območje proizvodnih dejavnosti za katerega je z OPN Trebnje določen način urejanja izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Območje leži v območju poplavnih vod in arheološke dediščine.
b) Meja območja urejanja z OPPN
Območje urejanja se nahaja na zahodnem delu Občine Trebnje v naselju Bič. Območje obsega parc. št. 910/1 in del 911/4 obe k.o. 1428 – Zagorica. Območje obsega površino 5837,52 m2. Med postopkom priprave OPPN-ja se je izvedla parcelacija na parc. št. 908/1 in 910 obe k.o. 1428 – Zagorica in sta nastali novi parceli, in sicer 910/1 in 908/3 obe k.o. 1428 – Zagorica.
Območje obdelave je prikazano na grafičnih prilogah List št. 1. in List št. 2.
II. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(umestitev prostorske ureditve v prostor)
V OPPN je predvidena nova parcelacija in preureditev komunalne, energetske in prometne infrastrukture, katera se bo izvedla v skladu z nosilci urejanja prostora. Območje, oziroma nov načrtovani objekt, se bo komunalno navezal na obstoječe komunalne sisteme, ki potekajo v neposredni bližini območja.
Predvidi se ena parcelna enota, ki je namenjena gradnji objektov.
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
Poleg obravnavanega območja stoji industrijski objekt. V OPPN Bič se predvideva dograditi obstoječi objekt ali na novo zgraditi objekt. Polovica območja je že nasuta in dvignjena nad nivo poplavnih zalednih voda, ki nimajo površinskega odvodnika. Preostali še ne nasuti del, ki je v naravi travnik in njiva, se nasuje na isti nivo kot preostali del. V bližini območja potekajo vsi potrebni komunalni vodi. Elektro SN vod poteka čez območje OPPN Bič tik ob obstoječem objektu, katerega se po potrebi lahko ustrezno prestavi.
V kolikor se pokaže kot potrebno, se v območje obravnave vključijo tudi vsi koridorji infrastrukture, za katero bo potrebno izvesti priključke izven območja urejanja.
Območje urejanja leži vzporedno z avtocesto v neposredni bližini obstoječega objekta v katerem se odvija poslovna dejavnost. Namen ureditve območja je omogočiti razširitev obstoječega objekta in s tem omogočiti razširitev poslovne dejavnosti za konkreten projekt. S širitvijo območja bo zagotovljenih nekaj dodatnih delovnih mest v Občini Trebnje.
Vplivi na okolico bodo v času gradnje in v času obratovanja objektov različni. V času gradnje se pričakujejo vplivi v zvezi z emisijami prašnih delcev in povečano stopnjo hrupa. Vplivov v času gradnje in obratovanja na varnost pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito, na varnost pred hrupom in na poslabšanje bivalnih razmer ne bo.
Vplivno območje v času gradnje in v času obratovanja objektov je prikazano v grafični prilogi »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji« (list št. 9).
(predvidene ureditve in parcelacija)
Ureditveno območje OPPN-ja predstavlja ena parcelna enota:
– parcela namenjena gradnji objektov (P01).
Pri parcelaciji so dovoljene tolerance. Parcelacija znotraj območja OPPN se lahko tudi spremeni, če so podani razlogi za parcelacijo oziroma združitev parcel.
Prikazana parcelacija v območju OPPN je v večini že izvedena, zato dodatne parcelacije oziroma spremembe mej niso pogoj za gradnjo. Območje OPPN posega v parcelo 911/4 k.o. 1428 – Zagorica do obstoječega objekta, ta del parcele se lahko odparcelira ali pa ostane nespremenjeno.
Urbanistično oblikovanje zemljišč, namenjenih za gradnjo, je prikazano v grafični prilogi »Načrt parcelacije z zakoličbenimi točkami« (list št. 7).
III. POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV
(zemljišče namenjeno za gradnjo objektov)
Na posameznem zemljišču, namenjenemu za gradnjo, so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– proizvodne dejavnosti, prekladanje in skladiščenje,
– trgovina, storitve, gostinstvo,
– gradbeništvo,
– poslovni prostori (pisarne),
– kvartarne dejavnosti,
– šport in rekreacija,
– v območju bivanje ni dopustno.
Dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,
– odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
– novogradnje objektov,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve.
Gradbeno območje ob obstoječem objektu je brez odmika, kar pomeni, da se lahko obstoječa hala naveže na novo (dozidava). Dozidava obstoječega objekta je dopustna na tak način, da se s tem doseže enotno in celovito oblikovanje zaključene stavbne mase. Lahko se gradi tudi samostojno halo z odmikom ali brez. Med dvema halama je lahko tudi povezava v obliki transportnih hodnikov.
Celotno območje se ogradi z žično ali rešetkasto ograjo, na stiku s kmetijskimi zemljišči in stanovanjsko pozidavo se postavi zelena bariera.
Objekte je dovoljeno graditi le na območju za razvoj objekta. Najmanjši odmik je 4 m od gradbene parcele, za dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oziroma roba venca višjo kot 8 m nad urejenim terenom je najmanjši odmik od gradbene parcele 6 m. Možna je gradnja tudi bližje parcelni meji s soglasjem soseda, vendar mora biti zagotovljeno dovolj prostora za rabo in vzdrževanje objekta in požarna varnost med dvema objektoma.
Faktor zazidanosti območja je do 0,6, v primeru potrebe po večjem objektu se lahko faktor zazidanosti poveča do 20 %.
Na zemljiščih namenjenih za gradnjo objektov je dovoljena tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, pripadajoče infrastrukture, nasipanje, vkop in dostopne ceste (dvorišče). Enostavni in nezahtevni objekti se lahko z eno stranico stikajo z glavnim objektom in se jih lahko gradi tudi izven območja za razvoj objekta, in sicer do 1 m od parcelne meje. S soglasjem soseda, se lahko nezahtevne in enostavne objekte gradi do parcelne meje.
Dovoljena je postavitev ograj in opornih/podpornih zidov. Ograje in oporni/podporni zidovi naj bodo praviloma postavljeni na posestne meje zemljišč namenjenih za gradnjo, brez odmikov od sosednje parcele, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta in je treba upoštevati predpise s področja varnosti v cestnem prometu.
Območje za razvoj objektov je razvidno na načrtu ureditve, list 6.
Največja višina objekta je enaka višini obstoječega objekta (stavba št.: 449, k.o. Zagorica) ± 1 m, razen če tehnologija zahteva drugače, v tem primeru višina ni omejena.
Objekt je lahko v celoti ali delno podkleten.
Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti skladni z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.
IV. POGOJI ZA ZUNANJO UREDITEV
10. člen
Glede zasebnih zelenih površin je treba upoštevati, da se zatravijo in ozelenijo.
Celotna zunanja ureditev je prikazana v grafični prilogi »Načrt ureditve« (list št. 6).
Del območja je že nasut in dvignjen nad nivo poplavne vode. Preostali del območja se nasuje na isti nivo, kot že nasuti del ureditvenega območja.
V. POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
12. člen
Poslovno - logistična cona, že ima dovoz preko obstoječega dvorišča, zato dostopna pot ni vključena v OPPN Bič.
Za dostop do območja OPPN Bič se uporabi javna pot s št. odseka 927951 in dvorišče pri obstoječem objektu, na parc. št. 911/4 k.o. 1428 – Zagorica.
Velikost uvoznih radijev je prilagojena potrebam tovornega prometa. Vse vozne poti in manipulacijske ter parkirne površine so izvedene v asfaltu in z robnikom ločene od asfaltiranih hodnikov za pešce in zelenih površin. Elementi priključka moja biti skladni s Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni list RS, št. 86/09, 109/10).
Lokacija dovoza se lahko tudi spremeni.
V preostalem območju OC Bič, ki ni del tega OPPN-ja, bo predvidena nova dostopna cesta, na katero se lahko naveže tudi območje OPPN poslovno - logistične cone Bič (BIČ-003 IG) – južni del.
Prometna ureditev je prikazana v grafični prilogi »Načrt komunalne in energetske infrastrukture« (št. lista 5).
Lastnik gradbene parcele si mora zagotoviti sam dovolj parkirnih mest in prostor za manipulacijo vozil.
Št. parkirnih prostorov:
– obrt, storitve, proizvodnja: 1 PM/70 m2 neto površine ali 1 PM/3 zaposlene.
V primeru, da na gradbeni parceli ni zagotovljeno dovolj veliko št. parkirnih mest, lahko lastnik zagotovi parkirna mesta na drugih zemljiščih, vendar jim mora zagotoviti prevoz oziroma varno peš pot do objekta.
Dvorišča si lastniki parcel uredijo po svojih željah, skladno s tem odlokom.
Celotna ureditev je prikazana v grafični prilogi »Načrt ureditve« (list št. 6).
VI. POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE
15. člen
Lahko se predvidi nov priklop na obstoječe vodovodno omrežje, ki se navezuje na glavni vodovodni vod fi 110, lahko pa se izvede priklop tudi preko obstoječega objekta.
Požarna varnost se zagotavlja preko hidrantnega omrežja javnega vodovoda. Hidranti so nadzemni ali podzemni in razporejeni tako, da zagotavljajo požarno varnost na celotnem območju urejanja ter so dostopni ob vsakem času. Natančna lokacija hidrantov in vodovoda se opredeli v projektni dokumentaciji PGD/PZI.
Idejno mesto priklopa ter potek vodovodnega omrežja je prikazano na grafični prilogi »Načrt komunalne in energetske infrastrukture« (št. lista 5).
(meteorne in komunalne odpadne vode)
Meteorna kanalizacija:
Padavinske vode iz obravnavanega območja (iz strehe, parkirišča, dostopne ceste in ostalih utrjenih poti) je treba v čim večji možni meri ponikati. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
Treba je predvideti ustrezno odvodnjavanje utrjenih površin. Odvodnjavanje dvorišča se izvede kontrolirano z odtočnimi rešetkami ali odtokom ob robniku in podobno. Projektna rešitev odvajanja padavinskih odpadnih voda mora biti usklajena s predpisi, ki urejajo področje emisij snovi in toplote ter s predpisi o odvajanju in čiščenju odpadnih voda. Onesnažene padavinske vode iz parkirišča in utrjenih povoznih površin je potrebno predhodno očistiti na lovilcu olj. Vso vodo se ponika s ponikovalnimi polji. Če se izkaže, da ponikanje ne bo zadostno, se lahko izvede tudi v površinsko odvajanje, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinski odvodni jarek (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ...).
Ponikovalno polje se dimenzionira v fazi PGD/PZI. Lahko se predvidi več manjših ponikovalnic.
Fekalna kanalizacija:
V bližini OPPN Bič je predviden javni fekalni kanalizacijski vod. Na ta predvideni javni sistem se bo priključevala tudi cona. Mesto priklopa še ni določeno, zato ni vrisane trase poteka fekalne kanalizacije. Določi se ga v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja s strani upravljavca.
V primeru, da javni fekalni kanalizacijski vod še ne bo izveden, se odpadno fekalno vodo očiščuje v individualnih malih čistilnih napravah (MČN). Ob izgradnji javnega fekalnega kanalizacijskega voda, se fekalni sistem iz cone, ustrezno naveže na javni sistem, individualne MČN se odstrani.
Celotna kanalizacija (meteorna in fekalna) mora biti izvedena v vodotesni izvedbi in ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov.
Potek komunalne infrastrukture je prikazan na grafični prilogi »Načrt komunalne in energetske infrastrukture« (št. lista 5).
Skozi cono poteka 20 kV podzemni kabelski vod, ki se ga po potrebi ustrezno premakne. Predvidi se nov priklop na elektro omrežje, lahko pa se izvede priklop tudi preko obstoječega objekta.
Predviden poseg v prostor znotraj varovalnega pasu obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav oziroma objektov, ki so v lasti in upravljanju Elektro Ljubljana d.d., je možen pod pogoji, da se zagotovi ustrezna električna in mehanska zaščita oziroma po potrebi umik EE vodov in naprav skladno s tehničnimi normativi in standardi ter veljavno tipizacijo podjetja Elektro Ljubljana d.d. Pri tem je potrebno upoštevati zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
Oskrba objekta z električno energijo na omenjenem ureditvenem območju se zagotovi iz obstoječe transformatorske postaje (TP) 20/0,4 kV EUROTEK BIČ Z-197.
Postavitev priključno merilnih omaric (PMO) je potrebno zagotoviti na stalno dostopnem mestu in vanje vgraditi prenapetostne odvodnike razreda I ter izvesti ustrezno ozemljitev, za katero je potrebno izvesti kontrolne meritve.
Vsi predvideni zemeljski vodi, ki bodo potekali pod voznimi površinami oziroma bodo križali komunalne vode se uvlečejo v njim namenjeno kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij.
Po trasi priključnega nizkonapetostnih zemeljskih vodov je potrebno položiti ozemljitveni valjanec Fe-Zn 4 x 25 mm.
V fazi pridobitve gradbenega dovoljenja za objekt, si bodo morali investitor pridobiti soglasje za priključitev, kjer bodo podani tehnični parametri za priklop objektov na distribucijsko elektroenergetsko omrežje.
Mesto priklopa, prestavitev in potek električnega omrežja so prikazani na grafični prilogi »Načrt komunalne in energetske infrastrukture« (št. lista 5).
Na območju OPPN trenutno ni predvidena javna razsvetljava, lahko pa se izvede, če bodo potrebe oziroma interesi za njo. V primeru izgradnje se uporabljajo svetilke skladno z veljavno zakonodajo glede svetlobnega onesnaževanja.
(telekomunikacijsko omrežje)
Predvidi se nov priklop na telefonsko omrežje, lahko pa se izvede priklop tudi preko obstoječega objekta.
Za potrebe navezave se izvede ustrezna kabelska kanalizacija iz PVC cevi in ustrezni jaški, ločeni za potrebe TK omrežja. V kanalizacijo se vstavijo ustrezni kablovodi.
Ogrevanje se izvaja individualno. Dopustna je uporaba vseh alternativnih virov ogrevanja.
Potrebno je zagotoviti prostor za postavitev zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov, katere bo možno nemoteno odvažati s komunalnimi vozili.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
22. člen
Območje urejanja se nahaja znotraj registriranega arheološkega najdišča Zagorica pri Velikem Gabru – Arheološko najdišče Zagorica – Bič (EŠD 15513).
V območjih arheoloških najdišč veljajo naslednje splošne varstvene usmeritve:
– spodbujanje trajnostne uporabe arheoloških najdišč, to je uporabe arheoloških najdišč na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njenih kulturnih lastnosti,
– spodbujanje vzdržnega razvoja arheoloških najdišč, s katerim se omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bila s tem okrnjena ohranitev arheoloških najdišč za prihodnje generacije,
– spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene arheoloških najdišč,
– ohranjanje lastnosti, posebne narave in družbenega pomena arheoloških najdišč ter njihove materialne substance,
– dovoljeni so posegi v arheološka najdišča, ki upoštevajo in trajno ohranjajo njihove varovane vrednote,
– dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev arheoloških najdišč ob spoštovanju njihove posebne narave in družbenega pomena.
V območjih arheoloških najdišč zakon predpisuje:
– upoštevanje arheoloških najdišč v postopkih priprave in sprejemanja planov,
– presojo vplivov na arheološka najdišča na podlagi predpisov o varstvu okolja,
– upoštevanje smernic in mnenj v postopkih priprave prostorskih aktov,
– upoštevanje ohranitve arheoloških najdišč v prostorskih aktih in v prostorskih ukrepih, izdanih na podlagi predpisov o urejanju prostora,
– prepoved odstranitve arheoloških ostalin.
Izjemoma je dovoljeno na podlagi soglasja ministra, pristojnega za kulturno dediščino, arheološko najdišče po predhodni arheološki raziskavi delno ali v celoti odstraniti.
Arheološka najdišča se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v arheološka najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč:
– če ni možno najti drugih rešitev ali
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.
Posegi in dejavnosti v prostoru se načrtujejo in izvajajo tako, da se arheološka najdišča ohranjajo na kraju samem.
Na celotnem območju urejanja veljajo splošna zakonska določila giede varstva arheoloških ostalin:
– strokovni nadzor nad posegi
Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Novo mesto vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
– odkritje arheološke ostaline
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
Na območjih arheološke dediščine gradnja načeloma ni dopustna. Ker pa gre v obravnavanem primeru za plitvo ležeče arheološke plasti, ki so bile z dosedanjimi kmetijskimi dejavnostmi že dokaj prizadete in pri izgradnji avtoceste že deloma izkopane, menimo, da bo s predhodnimi arheološkimi raziskavami možno ustrezno zagotoviti dolgoročno varovanje arheološkega potenciala. Ukrepe za varstvo kulturne dediščine zagotovi investitor: kadar gradbena dela posegajo v registrirano arheološko najdišče krije stroške arheoloških raziskav investitor gradnje.
Pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja je na območjih gradbenih posegov potrebno opraviti vrednotenje z izkopom testnih jarkov. Po izvedbi tega dela raziskav oziroma pred pričetkom gradnje je potrebno izvesti arheološka izkopavanja delov najdišč oziroma arheološko pozitivna območja izločiti iz območja urejanja. V vse predhodne arheološke raziskave je potrebno vključiti primarno obdelavo najdb in dokumentacije.
VIII. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
23. člen
Zemljišča predvidenih posegov se nahajajo na poplavnem območju. S posegi ni dovoljeno poslabšati obstoječih razmer in delati škodo »tretji osebi«. Izvedejo se omilitveni ukrepi, kot npr. nasutje.
V PGD dokumentaciji je potrebno obrazložiti in dokazati, da gradnja ne poslabšuje razmer, glede zalednih vod.
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in Čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 21. člen) in Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11 in 8/12).
Ponikovalnice morajo zagotavljati ustrezno sposobnost ponikanja, kar je potrebno pred gradnjo (v projektu PGD7PZI) dokazati z geološkim poročilom.
V času gradnje je stranka dolžna zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje nevarnih tekočin na prosto, ali v zemljo.
Za vso škodo, ki bi nastala na vodnem režimu zaradi neustrezne ali nekvalitetne izvedbe gradbenih del ali projekta, je v celoti odgovoren investitor.
V projektni dokumentaciji PGD je potrebno navesti in prikazati mesta odlaganja viškov izkopanega in drugega gradbenega materiala. Viške materialov ni dovoljeno nekontrolirano odlagati na teren in zasipavati poplavnega območja vodotokov.
Območje OPPN Bič, ni v območju naravnih vrednot.
Če investitor oziroma izvajalec odkrije potencialno naravno vrednoto, naj o najdbi čim prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave.
Novo odkrite naravne vrednote se varuje glede na zvrst in tip naravne vrednote in glede na tip posega, na osnovi katerih strokovna služba izbere najprimernejši način varovanja. V primerih, ko ni možno zagotoviti niti in-situ niti ex-situ varstva, se zagotovi natančno evidentiranje in dokumentiranje.
Izvedba plana OPPN, ne bo vplivala na gozdno okolje.
Obrtno podjetniška cona spada pod območja proizvodnih dejavnosti in je v OPN določena pod IV. stopnjo varstva pred hrupom.
Ta stopnja dopušča posege v okolje, ki so lahko bolj moteči zaradi povzročanja hrupa.
(ravnanje z rodovitno prstjo)
Zgornjo plast humusa se pravilno odgrne, začasno in ustrezno deponira ter ponovno uporabi za rekultivacijo poškodovanih zemljišč in ureditev funkcionalnih zemljišč ob objektih.
S prstjo se ob odgrinjanju, deponiranju in vgrajevanju ravna tako, da se bo ohranila njena količina in rodovitnost in da ne pride do onesnaženja z nevarnimi in škodljivimi snovmi ter do mešanja z manj kakovostno zemljino.
Z viški rodovitne zemlje razpolaga lokalna skupnost v skladu z občinskimi odloki.
Gradnja, transport in druge aktivnosti v zvezi z gradnjo se izvajajo tako, da bo s posegi prizadetih čim manj površin. S transportnih in gradbenih površin se prepreči emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod na kmetijske obdelovalne površine ter v podtalnico.
(varstvo pred onesnaževanjem zraka)
Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je treba upoštevati veljavne predpise.
Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:
– vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišč,
– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste,
– protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.
Ogrevanje objektov mora biti urejeno tako, da emisije v zrak ne presegajo s predpisi dovoljenih ravni.
(ravnanje z odpadki med gradnjo)
Med gradnjo se ločeno zbirajo gradbeni in drugi odpadki, glede na možnost ponovne uporabe.
IX. MERILA IN POGOJI V VAROVALNEM PASU AC
30. člen
Treba je upoštevati AC, spremljajoče prometnice in objekte ter komunalno, telekomunikacijsko in energetsko infrastrukturo (izvedeno stanje).
Državnim cestam je v skladu z Zakonom o cestah določen varovalni pas v katerem je raba omejena in meri za AC 40 m od roba cestnega sveta na vsako stran. Vse posege v varovalni pas AC bo možno izvajati le po pridobljenem soglasju DARS d.d.
Posegi v varovalni pas AC ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
Treba je upoštevati širitev AC za en vozni pas, to je minimalno 7 m od roba cestnega sveta obojestransko. V primeru širitve AC se mora zagotoviti dostop do kmetijskih zemljišč, se pravi ohraniti zadostni odmik za traktorsko pot oziroma pot za vzdrževanje HC.
V varovalnem pasu AC ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje.
Meteorna voda z objektov in pripadajočih površin območja OPPN ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje AC. Izvedba odvodnjavanja območja OPPN ne sme poslabšati ali ogroziti obstoječega sistema odvodnjavanja AC.
Razsvetljava mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi.
Zaradi načrtovanih ureditev ne sme biti onemogočeno ali ovirano izvajanje rednih vzdrževalnih del na AC in na njenih spremljajočih objektih in prometnicah.
DARS d.d. ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nov objekt in njegove funkcionalne površine, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi (npr. prah, vibracije ipd.), ki so ali bodo posledica obratovanja AC, glede na načrtovane ukrepe zaščite v sklopu njene izgradnje. Izvedba vseh ukrepov za zaščito območja in objekta je obveznost investitorja novih posegov.
Investitor novih ureditev je dolžan vse poškodbe v varovalnem pasu AC takoj povrniti v prvotno stanje na lastne stroške.
X. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
31. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati cono potresne ogroženosti območja. Vsi objekti morajo biti načrtovani in grajeni potresno varno.
Pri načrtovanju objektov (PGD/PZI) je treba upoštevati projektni pospešek tal.
Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je treba pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju naslednjega:
– nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,
– nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
– nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov ter
– nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
Za območje urejanja ni predvidenih ukrepov za obrambo.
Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so prikazani v načrtu »Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami« (št. lista 10).
Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti. Kadar izdelava študije požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta Zasnova požarne varnosti, ki na kratek in pregleden način določa potrebne ukrepe, povezane s/z:
– širjenjem požara na sosednje objekte,
– nosilnostjo konstrukcije ter širjenjem požara po stavbah,
– evakuacijskimi potmi in sistemi za javljanje in alarmiranje,
– napravami za gašenje in dostopom gasilcev.
Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem.
XI. ETAPE IZVAJANJA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
34. člen
OPPN se lahko izvaja v več ali eni etapi, ki so časovno medsebojno neodvisne. Če se izvaja v večih etapah, mora biti vsaka etapa zaključena funkcionalna celota, vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami.
Etapnost izvedbe je prikazana v načrtu »Razporeditev javnih in privatnih površin ter etapnost izvedbe« (št. lista 11).
XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
35. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
Odstopanja pri poteku prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture ter drugih javnih površin so dopustna, če se s projektnimi rešitvami doseže ustreznejša oskrba in racionalnejša izraba komunalnih priključkov, kar se obrazloži v vodilni mapi PGD.
Trase komunalnih vodov so samo idejne, točneje z medsebojnimi odmiki (med posameznimi infrastrukturami) se jih določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Na območju OPPN se lahko gradi tudi druga infrastruktura, če bo potreba po njej.
36. člen
Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled na:
– Občini Trebnje,
– Upravni enoti Trebnje.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni državni in občinski inšpektorat.
Ta odlok začne veljati peti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-21/2016
Trebnje, dne 17. avgusta 2016
Župan
Alojzij Kastelic l.r.
