Na podlagi 3., 7. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 216. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15), 2. in 5. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 9/96 in 29/16) in 16. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 35/10, 59/15) je Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah na 13. redni seji dne 24. 8. 2016 sprejel
o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina in o podelitvi koncesije za geografsko območje Občine Šmarje pri Jelšah
(1) Ta odlok ureja način izvajanja izbirne lokalne gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina na območju Občine Šmarje pri Jelšah (v nadaljevanju: javna služba).
(2) Gospodarska javna služba iz prejšnjega odstavka se izvaja kot koncesionirana gospodarska javna služba.
(3) Ta odlok je hkrati tudi koncesijski akt za izvajanje lokalne gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina.
(1) Poleg pomenov, določenih v energetskem zakonu ter drugih predpisih, imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
– agencija: je Agencija za energijo, kot jo določa energetski zakon;
– dejavnost operaterja distribucijskega sistema: je gospodarska javna služba dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina;
– distribucijsko omrežje: je omrežje – sistem – plinovodov, sestavljeno zlasti iz glavnega plinovoda, priključnih plinovodov, regulacijskih postaj in drugih naprav potrebnih za obratovanje sistema oskrbe z zemeljskim plinom, ki so funkcionalno zgrajene na območju Občine Šmarje pri Jelšah in po katerem se izvaja distribucija zemeljskega plina do končnih odjemalcev;
– izvajalec javne službe: je pravna oseba ali konzorcij, ki izvaja javno službo dejavnost operaterja distribucijskega sistema;
– javna služba: je dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina po tem odloku;
– koncedent: Občina Šmarje pri Jelšah;
– koncesija: je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe dejavnosti operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina;
– koncesijsko območje: je območje Občine Šmarje pri Jelšah;
– koncesionar: je pravna oseba ali konzorcij, ki izvaja javno službo dejavnost operaterja distribucijskega sistema na podlagi koncesije;
– končni odjemalec: pomeni fizično ali pravno osebo, ki kupuje energijo za lastno končno rabo;
– objekti in naprave koncesije: so vsi objekti in naprave, ki sestavljajo distribucijski sistem;
– odjemalec: je pravna ali fizična oseba, ki kupuje energijo ali gorivo za lastno rabo ali za nadaljnjo prodajo;
– omrežnina: znesek, ki ga je za uporabo sistema zemeljskega plina dolžan plačati uporabnik sistema in ki se izračuna na podlagi tarifnih postavk omrežnine in obsega uporabe tega sistema;
– operater distribucijskega sistema: pomeni pravno ali fizično osebo, ki izvaja dejavnosti distribucije zemeljskega plina in je odgovorna za obratovanje, vzdrževanje in razvoj distribucijskega sistema na določenem območju, za medsebojne povezave z drugimi sistemi, kadar je ustrezno, in za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po distribuciji plina;
– operater sistema: je operater prenosnega sistema zemeljskega plina ali operater distribucijskega sistema zemeljskega plina;
– priključek: pomeni plinovod, ki je namenjen povezavi distribucijskega ali prenosnega plinovoda in odjemnega mesta;
– sistemska obratovalna navodila: urejajo obratovanje in način vodenja prenosnih in distribucijskih sistemov in morajo biti pregledna, objektivna in nediskriminatorna;
– uporabnik: je pravna ali fizična oseba, ki dobavlja v sistem ali ki se ji dobavlja iz sistema.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v odloku, imajo enak pomen, kot ga določajo energetski zakon in drugi predpisi, ki urejajo dejavnost operaterja distribucijskega sistema in organizacijo trga z zemeljskim plinom.
II. VSEBINA IN OBSEG IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
1. Opredelitev javne službe
(predmet in vsebina javne službe)
(1) Predmet izbirne lokalne gospodarske javne službe po tem odloku je dejavnost operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina na območju Občine Šmarje pri Jelšah.
(2) Javna služba dejavnost operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina obsega vsaj sledeče naloge:
– izvajanje distribucije;
– varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje in vzdrževanje distribucijskega sistema v ekonomsko sprejemljivih pogojih, z obveznim upoštevanjem varovanja okolja in energetske učinkovitosti;
– obratovanje, vzdrževanje in razvoj distribucijskega sistema ob upoštevanju predvidenih potreb uporabnikov sistema ter zahtev varnega in zanesljivega obratovanja sistema;
– ekonomsko zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti distribucijskega sistema, da omogoča razumne zahteve za priključitev na sistem in dostop do njega;
– zagotavljanje zanesljivosti dobave zemeljskega plina z ustrezno zmogljivostjo in zanesljivostjo omrežja;
– zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom sistema, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do sistema in njegovo uporabo;
– nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja;
– izgradnjo distribucijskega plinovodnega omrežja na območju Občine Šmarje pri Jelšah, v skladu z občinskimi prostorskimi načrti in drugimi ustreznimi akti in dokumentacijo;
– pridobitev projektov, gradbenih in drugih upravnih dovoljenj za izgradnjo distribucijskih omrežij ter upravnih in drugih dovoljenj za njihovo obratovanje.
(območje izvajanja javne službe)
Javna služba se izvaja na območju Občine Šmarje pri Jelšah.
2. Javna pooblastila
(1) Koncesionar ima za izvajanje gospodarske javne službe naslednja javna pooblastila:
– v skladu z energetskim zakonom določi omrežnino;
– v skladu z energetskim zakonom in na podlagi predhodnega soglasja agencije izda sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem zemeljskega plina;
– v skladu z energetskim zakonom daje smernice in mnenja na prostorske akte, skladno s predpisi o prostorskem načrtovanju;
– v skladu z energetskim zakonom določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja za načrtovane posege v območje varovanih pasov, skladno s predpisi o graditvi objektov;
– v skladu z energetskim zakonom daje soglasja k projektnim rešitvam, skladno s predpisi o graditvi objektov za posege, ki se nanašajo ali imajo vpliv na omrežje, s katerim upravljajo;
– v skladu z energetskim zakonom na prvi stopnji v upravnem postopku z odločbo odloča o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev na distribucijski sistem;
– v skladu z energetskim zakonom vodi kataster distribucijskega plinovodnega omrežja in naprav, v skladu z veljavnimi predpisi, ob uporabi veljavnih standardov ter druge evidence.
(2) Poleg javnih pooblastil iz prejšnjega odstavka ima koncesionar za izvajanje gospodarske javne službe tudi druga javna pooblastila, ki jih določa zakon ali na njem temelječ predpis, oziroma jih v času trajanja koncesije določi zakon. V primeru uveljavitve novih predpisov je koncesionar dolžan takoj začeti opravljati storitve oziroma javna pooblastila po novih predpisih.
3. Financiranje javne službe
(1) Vse naloge in dejavnosti, ki predstavljajo javno službo dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, se financirajo iz omrežnine, ki jo plačujejo uporabniki omrežja in iz drugih prihodkov za izvajanje gospodarske javne službe.
(2) Višino omrežnine določi koncesionar v skladu z akti, ki jih na podlagi energetskega zakona izda agencija pristojna za energijo. Pred objavo omrežnine v Uradnem listu Republike Slovenije mora koncesionar pridobiti soglasje agencije za energijo in o višini omrežnine seznaniti koncedenta.
Koncesionar pridobiva prihodke tudi od priključitev in ostalih prihodkov, ki izvirajo iz izvajanja gospodarske javne službe.
4. Distribucijsko omrežje in priključitev uporabnikov na omrežje
(1) Distribucijsko omrežje je energetsko omrežje od prevzemnih mest do predajnih mest uporabnikom, kot to določajo sistemska obratovalna navodila.
(2) Distribucijsko omrežje med drugim sestavljajo glavni plinovodi, priključni plinovodi, merilne in merilno regulacijske postaje, odorirne naprave, naprave za katodno zaščito, naprave za daljinski prenos podatkov ter drugi objekti in naprave, ki so namenjeni oskrbi uporabnikov s plinom.
(3) Distribucijsko omrežje upravlja in vzdržuje koncesionar.
(4) Koncesionar je dolžan vzdrževati in graditi distribucijsko omrežje, s katerim izvaja javno službo, tako, da ves čas ohranja njegovo nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja, v skladu z obveznostmi, določenimi v koncesijski pogodbi ter pod pogoji, ki jih določa in pri svoji presoji uporablja agencija za energijo.
(priključitev na distribucijsko omrežje)
(1) Koncesionar mora na primeren način potencialne uporabnike obvestiti o možnosti priključitve na distribucijsko omrežje.
(2) Priključitev uporabnikov na distribucijsko omrežje je izbirna in se izvaja pod pogoji in na način, kot je določeno v energetskem zakonu, s tem odlokom in sistemskimi obratovalnimi navodili.
(3) Priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje lahko izvede le koncesionar.
(1) Koncesionar mora na podlagi popolne pisne vloge, izdati odločbo o soglasju za priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje zemeljskega plina, v roku, določenem s prepisi, ki urejajo splošni upravni postopek. Pogoji za izdajo soglasja ter za zavrnitev izdaje soglasja za priključitev so določeni v sistemskih obratovalnih navodilih. Odločba o soglasju se posreduje tudi koncedentu.
(2) O pritožbi zoper izdajo odločbe odloča agencija pristojna za energijo.
(1) Po dokončnosti odločbe o soglasju za priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje, je koncesionar dolžan v najkrajšem možnem času priključiti uporabnika na distribucijsko omrežje pod pogojem, da priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili.
(2) Pred priključitvijo na distribucijsko omrežje skleneta koncesionar in uporabnik omrežja pogodbo o priključitvi na distribucijsko omrežje, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s plačilom priključka, njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka, rokom priključitve ter druga medsebojna razmerja, ki zadevajo priključek in priključitev.
(stroški priključitve na distribucijsko omrežje)
(1) Priključni plinovod (priključek) postane del distribucijskega omrežja, s katerim upravlja in ga mora vzdrževati v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili koncesionar, razen če v pogodbi o priključitvi ni določeno drugače.
(2) Uporabnik nosi samo nesorazmerne stroške priključitve. Koncesionar in koncedent v koncesijski pogodbi določita mejo, nad katero se šteje, da gre za nesorazmerne stroške priključitve oziroma način izračuna nesorazmernih stroškov priključitve.
(1) Koncesionar in uporabnik skleneta pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja, skladno z energetskim zakonom in sistemskimi obratovalnimi navodili, v kateri se dogovorita o uporabi distribucijskega omrežja za odjem ali oddajo dogovorjene količine plina ob dogovorjenem času.
(2) S pogodbo o dostopu, pridobi upravičenec do dostopa, za določen čas zagotovljen dostop do distribucijskega omrežja za določeno zmogljivost in smer prenosa.
(3) Uporaba dostopa do distribucijskega omrežja je odvisna od obstoječih zmogljivosti dostopa do distribucijskega omrežja, predvsem glede rekonstrukcij ali dograditev obstoječega priključka ali odjemnega mesta.
(vsebina pogodbe o dostopu)
Pogodba o dostopu mora vsebovati:
– splošne podatke o pogodbenih strankah;
– priključno mesto in priključek z navedbo priključne moči;
– odjemno skupino odjemalca;
– predviden letni odjem plina;
– opis načina zajemanja, prenosa in preverjanja merilnih in obračunskih podatkov;
– način obračunavanja odjema plina;
– obvezo koncesionarja odjemalcem, da bo podatke, neposredno ali posredno pridobljene od odjemalca, uporabljal le za namene, vezane na dobavo plina in dostop do omrežja in jih ne bo posredoval tretjim osebam;
– vrsto storitev koncesionarja in standarde kakovosti, ki jih zagotavlja;
– vzdrževalne storitve, ki jih zagotavlja;
– način, na katerega lahko odjemalec pridobi podatke o tarifi in ceni za uporabo omrežij in vzdrževalnih del;
– trajanje pogodbe, način njenega podaljšanja ali prenehanja ter pravico odjemalca o odstopu od pogodbe;
– pravico odjemalca do odškodnine ali nadomestila, če niso doseženi s pogodbo določeni standardi kakovosti;
– način odločanja o pritožbah odjemalcev, ki mora biti pregleden, enostaven in ne sme povzročati odjemalcem stroškov;
– način razreševanja sporov;
– datum sklenitve in rok veljavnosti pogodbe v primeru soglasja za priključitev;
– druge elemente, ki so določeni s koncesijsko pogodbo.
5. Obveznosti koncesionarja
(obveznosti koncesionarja)
Koncesionar mora pri izvajanju gospodarske javne službe upoštevati naslednje:
– javno službo je dolžan izvajati v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo in potrjenimi plani in programi s strani koncedenta;
– delo mora izvajati v skladu s pravili stroke, veljavnimi standardi in normativi;
– s svojim ravnanjem ne sme povzročati škode koncedentu, zmanjšati vrednosti javnih površin ali ogrožati varnosti uporabnikov;
– zagotavljati mora ustrezno strokovno službo za vsa dela, ki so predmet javne službe;
– pristojnim organom koncedenta mora omogočiti strokovno tehnični nadzor, finančni nadzor in nadzor nad zakonitostjo dela pri izvajanju gospodarske javne službe;
– pripraviti je dolžan plan izvajanja gospodarske javne službe in ga kot predlog predložiti koncedentu v potrditev do 15. septembra za vsako prihodnje leto;
– obstoječo in zgrajeno infrastrukturo mora vzdrževati in ustrezno škodno zavarovati;
– skleniti mora zavarovanje splošne odgovornosti;
– izdelati mora napoved in načrt porabe zemeljskega plina z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih;
– voditi mora evidenco in katastre v zvezi z javno službo, usklajene z občinskimi evidencami;
– ažurno in strokovno mora voditi poslovne knjige;
– ima tudi druge obveznosti, ki so določene z zakonom, s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
(sistemska obratovalna navodila)
(1) Koncesionar na podlagi javnega pooblastila izda sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (v nadaljevanju: sistemska obratovalna navodila), ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
(2) Sistemska obratovalna navodila predvsem obsegajo:
– tehnične in druge pogoje za obratovanje omrežij z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe z zemeljskim plinom;
– načine izvajanja dostopa do sistema;
– načine zagotavljanja sistemskih storitev;
– postopke za obratovanje sistemov v kriznih stanjih;
– pogoje za priključitev na sistem in način priključitve na sistem;
– splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina;
– tehnične pogoje za medsebojno priključitev in delovanje sistemov različnih operaterjev sistemov;
– pravila za izvajanje Uredbe (ES) št. 715/2009.
(3) Sistemska obratovalna navodila morajo biti skladna s splošnim aktom agencije pristojne za energijo, ki določa obvezno vsebino sistemskih obratovalnih navodil.
(4) Pred objavo sistemskih obratovalnih navodil mora koncesionar pridobiti soglasje agencije za energijo in koncedenta.
(5) Sistemska obratovalna navodila koncesionar objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na način, kot to določajo občinski predpis.
(splošni pogoji izvajanja javne službe)
(1) Splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina (v nadaljevanju: splošni pogoji za dobavo in odjem) sprejme v sklopu sistemskih obratovalnih navodil koncesionar.
(2) Splošni pogoji za dobavo in odjem morajo obsegati tudi:
– ukrepe varstva potrošnikov, ki se nanašajo na vsebino pogodbe med izvajalcem in odjemalcem;
– zagotavljanje ustreznega vnaprejšnjega opozorila o spremembah pogodbe in podatkov o tarifi in cenah;
– pravico odjemalca do zamenjave dobavitelja brez plačila stroškov;
– postopke odločanja o pritožbah odjemalcev;
– ukrepe, ki jih izvede koncesionar pred ustavitvijo distribucije, če uporabnik ne plača odstopanj ali omrežnine za uporabo sistema v roku, določenem v sistemskih obratovalnih navodilih;
– postopek in pogoje dostopa do distribucijskega omrežja;
– postopek in pogoje priključitve na distribucijsko omrežje.
(kataster omrežij in infrastrukture)
(1) Koncesionar je dolžan voditi kataster omrežij in infrastrukture, ki jih upravlja, vključno z zbirko podatkov o odjemalcih, o uporabnikih in trošilih in oboje posredovati koncedentu, kadarkoli to le-ta zahteva.
(2) V katastrih in zbirkah podatkov so le tisti osebni podatki, ki so predmet pogodbe o priključitvi na omrežje ter pogodbe o dostopu do distribucijskega omrežja. S temi podatki koncesionar ravna v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov in jih je dolžan dajati na vpogled samo pristojnemu organu oziroma od njega pooblaščenim organom v okviru nadzora in uporabniku na njegovo zahtevo v delu, v katerem se nanašajo nanj ter organom, za katere tako določa zakon. Določba tega odstavka se ne uporablja za podatke, za katere je treba postopati po določbah zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
Koncesionar mora vzpostaviti program ukrepov za doseganje ciljev iz energetskega zakona ter spremljati njihovo izvajanje. O programu in izvajanju mora letno poročati agenciji za energijo in poročilo javno objaviti.
Koncesionar mora najmanj enkrat letno informirati posameznega odjemalca o gibanju in značilnostih porabe plina značilnih skupin odjemalcev. Pri tem mora koncesionar opozarjati odjemalce na obstoječe in načrtovane programe spodbujanja teh odjemalcev k učinkoviti rabi energije, bodisi tiste, ki jih izvaja koncesionar ali tiste, ki jih na njegovem območju izvajanja javne službe izvajajo druge pravne ali fizične osebe.
(obveščanje koncedenta in agencije za energijo)
(1) Poleg podatkov in dokumentov, ki jih mora koncesionar po zakonih in drugih predpisih pošiljati državnim organom Republike Slovenije in agenciji za energijo, mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko bistveno vplivale na izvajanje te javne službe, kot so primeroma:
– odločitve agencije za energijo o sporih v zvezi z dostopom do distribucijskega omrežja;
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
– stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe, tudi če ne predstavljajo višje sile;
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje gospodarske javne službe, tudi če ne predstavljajo višje sile.
(2) Koncesionar mora vsako leto do 31. marca koncedentu dostaviti revidirano letno poslovno poročilo, ki se nanaša na opravljanje javne službe na področju občine.
(3) Koncesionar mora vsako leto do 31. marca tekočega leta koncedentu oddati naslednje podatke:
– povprečno ceno zemeljskega plina za januar (EUR/m3);
– variabilni del povprečne cene za januar (EUR/m3);
– fiksni del povprečne cene za januar (EUR/m3);
– faktor dinamike odjema;
– vsota letnih pogodbenih količin kupcev (Sm3);
– vsota pogodbenih dnevnih odjemov kupcev (Sm3);
– skupni letni fiksni znesek kupcev (EUR);
– letna pogodbena količina kupca (Sm3);
– pogodbeni dnevni odjem kupca za zimsko obdobje (Sm3/dan);
– pogodbeni dnevni odjem kupca za poletno obdobje (Sm3/dan);
– pogodbeni dnevni odjem kupcev (Sm3/dan);
– letni fiksni znesek kupca (EUR).
6. Obveznosti koncedenta
Pravice koncedenta so zlasti:
– podajati soglasja in potrditve k planom in programom izgradnje ter vzdrževanja distribucijskega omrežja in naprav;
– nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe in finančni nadzor;
– druge pravice, določene s predpisi, s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja pogoje za izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne gospodarske službe ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev gospodarske javne službe;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja te koncesije izvajali storitev gospodarske javne službe na območju Občine Šmarje pri Jelšah;
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
7. Obveznosti uporabnikov javne službe
(1) Uporabnik, ki odjema plin ali je uporabnik distribucijskega omrežja, mora imeti s koncesionarjem sklenjeno pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja.
(2) Uporabniki ima do koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev;
– do priklopa na distribucijsko omrežje pod pogoji in na način določen v energetskem zakonu, tem odloku, splošnih aktih koncesionarja ter splošnih aktih koncedenta;
– do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(3) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
(1) Uporabnik ima do koncesionarja in koncedenta zlasti dolžnosti:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe;
– redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi tarifami;
– omogočiti neoviran dostop do vseh objektov in naprav, vključno do merilnega mesta, ki so del infrastrukture javne službe oziroma so nanjo priključene;
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo;
– posredovati koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra – zbir podatkov;
– spoštovati splošne pogoje za dobavo in odjem plina in skleniti vse ustrezne pogodbe, določene v splošnih pogojih za dobavo in odjem plina ter v energetskem zakonu.
(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali ne omogoči neoviran dostop do naprav, ali mu drugače ne omogoči izvajanja javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
(3) Samovoljna priključitev objekta ali dela objekta na distribucijsko omrežje ter kasnejši odjem plina brez soglasja ali na način, ki ni v skladu s tem odlokom in izdanim soglasjem, se šteje za neupravičen odjem.
(4) Uporabnik mora koncesionarju plačati vse stroške in povrniti vso škodo, ki jo je povzročil z neupravičeno priključitvijo in neupravičenim odjemom, skladno z določili splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja.
(5) Koncesionar uporabniku zaračuna neupravičeno uporabo distribucijske zmogljivosti in količine zemeljskega plina, odvzete v času trajanja neupravičenega odjema, po cenah, veljavnih na dan obračuna.
1. Način izvajanja koncesije
(način izvajanja koncesije)
(1) Koncesionar je dolžan izvajati javno službo, ki je predmet koncesije, na način, kot je določen v energetskem zakonu, drugih zakonih ter predpisih, ki urejajo način izvajanja posamezne javne službe, ki je predmet koncesije po tem odloku, sistemskih obratovalnih navodilih in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu.
(2) Natančno se območje izvajanja javne službe ter dinamika, terminski načrt in pogoje izgradnje distribucijskega omrežja določi v koncesijski pogodbi.
(koncesionarjev pravni monopol)
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka na območju, določenem v 4. členu tega odloka;
– pravico dobave, postavitve in tekočega vzdrževanja infrastrukture (objektov in opreme), ki služijo za izvajanje javne službe:
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe.
(3) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.
(začetek in trajanje koncesije)
(1) Koncesija se podeli za obdobje največ 35 let od podpisa koncesijske pogodbe. Trajanje koncesijskega obdobja se opredeli s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar je dolžan pričeti z izvajanjem koncesije v roku, določenem v koncesijski pogodbi.
(1) Koncedent v razpisu lahko določi, da mu koncesionar plačuje koncesijsko dajatev. Koncesionar koncesijsko dajatev plačuje v deležu od vrednosti omrežnine za distribuiranje kubičnega metra (m3) zemeljskega plina po distribucijskem sistemu, kot ga je ponudil v svoji ponudbi na javnem razpisu.
(2) Koncedent lahko koncesionarja oprosti plačila koncesijske dajatve ali njenega dela v obdobju izgradnje objektov in naprav koncesije po tem odloku. Koncedent o tem odloči na podlagi obrazloženega predloga koncesionarja.
(3) Predlog koncesionarja mora vsebovati ekonomsko analizo vpliva investicij na upravičene stroške koncesionarja in ceno za distribucijo plina.
(4) Način plačevanja koncesijske dajatve in pogoji za oprostitev plačila koncesijske dajatve se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
(1) Koncesionar ne sme brez dovoljenja koncedenta prenesti koncesije za izvajanje javne službe, ali kateregakoli dela te koncesije, na drugo osebo.
(2) Za prenos koncesije ne gre v primerih statusnih preoblikovanj koncesionarja. Koncesionar je dolžan koncedenta predhodno obvestiti o nameravanem statusnem preoblikovanju.
(upravljavski in organizacijski ukrepi)
Koncesionar mora zagotoviti izvajanje upravljavskih in organizacijskih ukrepov iz energetskega zakona, razen v primeru, če ima koncesionar manj kot 100.000 priključenih odjemalcev.
(1) Koncesionar je dolžan, skladno z energetskim zakonom, načrtovati razvoj distribucijskega omrežja in ga izvrševati v rokih, ki so v njem določeni.
(2) Koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo določita protokol in časovno dinamiko izvajanja aktivnosti za priključitev distribucijskega omrežja na vir zemeljskega plina.
Koncesionar mora kot dober gospodar skleniti z zavarovalnico zavarovalne pogodbe za zavarovanje infrastrukture in rizikov, ki so povezani z izvajanjem javne službe.
2. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)
(1) Koncesionar mora imeti ves čas trajanja koncesijskega razmerja veljavno licenco za dejavnosti operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina ter licenco za proizvodnjo, trgovanje in distribucijo tekočih goriv ter izpolnjevati druge pogoje, ki mu dajejo pravico izvajati to gospodarsko javno službo.
(2) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, če izpolnjuje zakonske pogoje za izvajanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače.
(3) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati, da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost), določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja, niti likvidacijski postopek).
(4) Prijavo na razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami.
(dokazovanje izpolnjevanja pogojev)
Način dokazovanja pogojev iz predhodnega člena se določi v razpisni dokumentaciji.
3. Podelitev koncesije
(1) Izbira koncesionarja se opravi v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe in predpisi, ki urejajo javno-zasebno partnerstvo.
(2) Koncedent vodi postopek podelitve koncesije in izda akt izbire koncesionarja. Pred odločitvijo o izbiri se lahko izvede tudi pogajanje s kandidati, ki izpolnjujejo pogoje.
(1) Koncesionarja za izvajanje javne službe iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan.
(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in vsebuje najmanj:
– navedbo, da gre za javno-zasebno partnerstvo,
– ime oziroma firmo in sedež koncedenta,
– podatke o objavi odločitve o javno-zasebnem partnerstvu in akta o javno-zasebnem partnerstvu,
– predmet, naravo ter obseg in območje javno-zasebnega partnerstva,
– začetek in predvideni čas trajanja razmerja javno-zasebnega partnerstva,
– postopek izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva,
– kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
– kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev (morebitna zavarovanja …),
– zahteve glede vsebine vlog (prikaz ponujenega načina izvajanja javno-zasebnega partnerstva, ponujeni objekti in naprave, pričakovani dobiček iz izvajanja razmerja …),
– pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju,
– pogoje za predložitev skupne vloge,
– merila za izbiro najugodnejšega kandidata in/ali merila za prehajanje med fazami konkurenčnega dialoga,
– naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog,
– rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa.
(3) Koncedent lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena, objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.
(4) Koncedent pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa.
(5) Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo. Razpisna dokumentacija se objavi tudi na spletni strani koncedenta.
(6) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.
(7) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.
(organ, ki opravi izbor koncesionarja)
(1) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan.
(2) Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog.
(3) Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s prijaviteljem, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
(4) Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri prijavitelju ali so kako drugače delali za prijavitelja, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let.
(5) Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo.
(6) Če člani komisije izvejo za navedena dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s prijavitelji, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
(7) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
4. Koncesijsko razmerje
(1) Po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja sklene župan z izbranim kandidatom koncesijsko pogodbo.
(2) Če koncesionar iz razlogov na svoji strani v roku, ki je določen v odločbi o izbiri ne sklene koncesijske pogodbe, jo lahko koncedent sklene z naslednjim na ocenjevalni lestvici, pri čemer mora ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo javno-zasebno partnerstvo.
(3) Koncesijo pridobi koncesionar s podpisom koncesijske pogodbe in s tem nastane koncesijsko razmerje.
(vsebina koncesijske pogodbe)
(1) S koncesijsko pogodbo koncendent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe, zlasti pa:
– medsebojne obveznosti v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem objektov in naprav koncesije;
– pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javne službe;
– prenehanje koncesijskega razmerja in njegove posledice;
– pogodbene kazni za primer kršitev obveznosti koncesionarja;
– posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov koncedenta.
(razmerje med koncesijsko pogodbo in koncesijskim aktom)
(1) V primeru neskladja med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo velja koncesijski akt.
(2) Po sklenitvi koncesijske pogodbe lahko koncedent spremeni koncesijski akt v skladu s predpisi, ki urejajo javno-zasebno partnerstvo, če je potrebno v javnem interesu spremeniti način in pogoje izvajanja koncesije, odvzeti koncesijo ali izvesti druge ukrepe v javnem interesu.
(3) Sprememba koncesijskega akta velja in učinkuje neposredno na koncesijsko razmerje. Določbe koncesijske pogodbe, ki so v nasprotju s spremembo koncesijskega akta, se ne uporabljajo.
5. Ostale določbe za podelitev in izvajanje koncesije
(1) Objekti in naprave koncesije, ki jih je zgradil koncesionar v času trajanja koncesije, so v času trajanja koncesije lastnina koncesionarja, po prenehanju koncesije, pa postanejo lastnina koncedenta.
(2) Na zemljiščih v lasti koncedenta, na katerih se nahajajo ali bodo predvideni objekti in naprave koncesije, bo koncedent zagotovil, da bo koncesionar pridobil stvarno služnost, stavbno pravico za objekte ali druge potrebne stvarne pravice na tuji stvari, potrebne za pridobitev gradbenega dovoljenja ali za izvajanje koncesije, in jih vpisal v zemljiško knjigo.
(1) Koncesionar mora v skladu z obveznostmi operaterja distribucijskega sistema glede vzdrževanja in zagotavljanja razvoja distribucijskega omrežja izvajati načrtovanje in gradnjo objektov in naprav koncesije v svojem imenu in za svoj račun.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora koncesionar izvesti tudi načrtovanje in gradnjo objektov in naprav koncesije, če so gradnje predvidene v lokalnem energetskem konceptu ali razpisni dokumentaciji za podelitev koncesije in za katere je koncedent določil, da jih v svojem imenu in za svoj račun izvede koncesionar.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka mora koncesionar graditi objekte in naprave koncesije v skladu s pogoji gradnje in časovno dinamiko, kot je to določeno v sprejetem lokalnem energetskem konceptu ali razpisno dokumentacijo.
(4) Koncesionar lahko za pridobivanje dovoljenj in soglasij pri gradnji uporabi le tiste projekte, ki jih predhodno odobri koncedent. Pri načrtovanju in izdelavi projektne dokumentacije mora koncesionar ravnati skladno z veljavnimi predpisi ob upoštevanju tehničnega razvoja, pri tem pa mora upoštevati vse tehnične, okoljevarstvene, prostorske, varnostne in druge vidike ter postopke.
(5) Koncesionar mora objekte in naprave koncesije graditi v skladu s predpisi in pravili stroke, in sicer tako da zagotavlja najbolj ekonomsko sprejemljivo stopnjo varstva okolja po načelu najboljše dosegljive tehnologije.
(6) Pri gradnji objektov in naprav koncesije mora koncesionar zagotoviti čim manjše vplive na okolje in dela opravljati tako, da čim manj vplivajo na življenje in delo ljudi v okolici.
(7) Projekti za načrtovanje gradenj objektov in naprav koncesije, ki jih mora koncesionar zgraditi in ki so do objave javnega razpisa za podelitev koncesije že izdelani, so sestavni del razpisne dokumentacije.
(1) Koncesionar nosi celotno tveganje povpraševanja po distribuciji zemeljskega plina in druga tržna tveganja koncesije.
(2) Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.
(3) Koncesionar ni upravičen do poplačila katerih koli vlaganj v objekte in naprave koncesije od koncedenta, razen ob prenehanju koncesije skladno z določili tega odloka.
(varstvo zaupnosti podatkov in dokumentov)
Koncesionar in koncedent sta dolžna varovati zaupnost poslovno občutljivih dokumentov in podatkov, ki lahko povzročijo škodo koncesionarju ali drugim izvajalcem energetskih dejavnosti in lahko vplivajo na konkurenčnost trga zemeljskega plina v Republiki Sloveniji, tudi če niso določeni kot tajni podatki ali poslovna tajnost.
(nadzor in knjigovodstvo)
(1) Poleg inšpekcijskega in drugega s predpisi določenega nadzora, ima koncedent tudi pravico neposredno pri koncesionarju nadzirati izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije in drugih obveznosti koncesionarja, določenih s koncesijsko pogodbo.
(2) Način izvajanja nadzora se natančneje določi s koncesijsko pogodbo.
(3) Koncesionar mora v skladu s predpisom, ki ureja gospodarske javne službe in predpisom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti ali drugim predpisom, ki ureja ta vprašanja, voditi ločeno knjigovodstvo v zvezi z izvajanjem distribucije omrežnega plina po tem odloku.
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
IV. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(prenehanje koncesijskega razmerja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe;
– s prenehanjem koncesionarja;
– z odvzemom koncesije;
– z odkupom koncesije;
– v drugih primerih, določenih z zakonom.
(2) V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar pod enakimi pogoji nepretrgano opravljati gospodarsko javno službo, ki je predmet te koncesije, do dneva, ko izvajanje te javne službe prevzame drug koncesionar, če je to objektivno mogoče ali če zakon ne določa drugače, vendar najdlje 1 leto.
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha:
– s potekom časa za katerega je bila sklenjena;
– z razdrtjem zaradi bistvene kršitve koncesijske pogodbe;
– z odstopom od koncesijske pogodbe;
– s sporazumno razvezo;
– v drugih primerih, določenih v koncesijski pogodbi.
(2) Za prenehanje koncesijske pogodbe se uporabljajo splošna pravila pogodbenega prava.
(3) V primeru predčasnega prenehanja koncesijskega razmerja preidejo objekti in naprave, ki sestavljajo distribucijsko omrežje, v celoti v last koncedenta. Koncedent je dolžan plačati koncesionarju odškodnino v skladu z določbami koncesijske pogodbe. V primeru prenehanja koncesijskega razmerja zaradi odvzema ali zaradi enostranskega razdrtja, če koncesionar bistveno krši pogodbo, se pri odmeri odškodnine upošteva tudi škoda, ki nastane koncedentu zaradi predčasnega prenehanja.
(4) Ob prenehanju koncesijskega razmerja prevzame koncedent javno službo v režijo, lahko pa zagotovi njeno izvajanje tudi na drug način.
(5) S prenehanjem koncesijskega razmerja preidejo koncesionarjeve obveznosti, ki izvirajo iz pogodb z uporabniki, na koncedenta. Koncesionar je dolžan koncedentu izročiti vso dokumentacijo, potrebno za nadaljnje izvajanje javne službe.
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesija na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
(1) Koncesijsko razmerje preneha tudi, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju odvzame koncesijo. Koncedent lahko z upravno odločbo odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesioniranih gospodarskih javnih služb v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku;
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba;
– če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju javne službe;
– če koncesionar bistveno krši ta koncesijski akt in druge predpise, ki urejajo izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije, pa to bistveno moti ali onemogoča izvajanje te javne službe;
– če koncesionar ne ravna v skladu z izvršljivimi odločbami pristojnih državnih organov, občine ali agencije za energijo v zvezi z izvajanjem pravic in obveznosti operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina iz energetskega zakona in odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina;
– če koncesionar ne izpolnjuje več pogojev.
(2) V primerih iz tretje, četrte, pete in šeste alinee prejšnjega odstavka lahko koncedent odvzame koncesijo šele, če koncesionar po pisnem opozorilu ponovi oziroma ne odpravi kršitve.
(3) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(4) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(5) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka tega člena je koncesionar upravičen do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb.
(1) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje pri čemer, koncesionar preneha opravljati javno službo, ki je predmet koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali drugače pridobil za namen izvajanja koncesionirane gospodarske javne službe.
(2) Odkup koncesije je možen samo, če je izrecno predviden v koncesijskem aktu ali v koncesijski pogodbi, s katero se določijo tudi način, obseg in pogoji odkupa.
(3) Odkup je lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup koncesije se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razlastitev. Ob prisilnem odkupu je koncedent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi.
(4) S koncesijsko pogodbo se uredi morebitna obveznost ali pravica koncedenta ali drugih subjektov s pridobljenim soglasjem koncedenta do odkupa koncesije ter dela ali celotne infrastrukture javne službe, ki je predmet koncesije in je v lasti koncesionarja, v času trajanja in po prenehanju koncesijskega razmerja.
(5) Vrednost odkupa objektov in naprav koncesije predstavlja vrednost teh objektov in naprav na dan odkupa, ki jo oceni pooblaščen ocenjevalec vrednosti nepremičnin oziroma strojev in opreme, ki je vpisan v register ocenjevalcev pri Slovenskem inštitutu za revizijo, kolikor nista način odkupa oziroma prodaje ter vrednost infrastrukture urejena v koncesijski pogodbi.
(posledice prenehanja koncesije)
(1) Ne glede na razlog prenehanja koncesije mora koncesionar koncedentu najpozneje v enem mesecu po prenehanju koncesije izročiti vse objekte in naprave koncesije, ki sestavljajo distribucijsko omrežje. Način izročitve objektov in naprav koncesije se uredi v koncesijski pogodbi.
(2) Če se v času izvajanja koncesijske pogodbe potrebna investicijska vlaganja v vzdrževanje ali razvoj distribucijskega omrežja, ki jih je predhodno odobril koncedent, koncesionarju še ne povrnejo v celoti, mu koncedent po prenehanju koncesijske pogodbe povrne še neamortizirano vrednost, kot je izkazana v poslovnih knjigah koncesionarja.
(3) Če se podeli nova koncesija, se višina plačila iz prejšnjega odstavka določi kot del koncesijske dajatve, ki jo mora novi koncesionar plačati ob podpisu nove koncesijske pogodbe poleg plačila redne koncesijske dajatve. Če je za novega koncesionarja izbrana oseba, ki je bila koncesionar v predhodnem obdobju, je ta oproščena plačila dela koncesijske dajatve, ki se plača ob podpisu nove koncesijske pogodbe, s čimer preneha njena pravica do povračila neamortiziranega dela vrednosti investicijskih vlaganj iz prejšnjega koncesijskega obdobja.
V. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
(arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
(1) S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.
(2) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(priprava splošnih aktov)
Koncesionar je dolžan sistemska obratovalna navodila izvajanja javne službe izdelati do začetka obratovanja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 03212-0043/2016
Šmarje pri Jelšah, dne 24. avgusta 2016
Stanislav Šket l.r.
