Na podlagi drugega odstavka 19. člena in za izvrševanje 104. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16) in na podlagi sedmega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08 in 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G in 65/14) izdaja Vlada Republike Slovenije
o uporabi fluoriranih toplogrednih plinov in ozonu škodljivih snoveh
(1) S to uredbo se za izvajanje Uredbe (EU) št. 517/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o fluoriranih toplogrednih plinih in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 842/2008 (UL L št. 150 z dne 20. 5. 2014, str. 195; v nadaljnjem besedilu: Uredba 517/2014/EU) določajo pristojni organi, nadzor in sankcije za kršitve.
(2) Ta uredba v skladu z Uredbo 517/2014/EU in Uredbo (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (UL L št. 286 z dne 31. 10. 2009, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1005/2009/ES), določa tudi pravila za usposabljanje in izdajanje spričeval osebi, ki izvaja preverjanje uhajanja, zajem, namestitev, vzdrževanje, popravilo ali razgradnjo opreme, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline in ozonu škodljive snovi, ter pravila za izbiro izvajalcev usposabljanja.
(3) Ta uredba določa tudi obveznost prijave nepremične opreme s strani upravljavca in obveznost poročanja upravljavca, vzdrževalca in pooblaščenega podjetja v zvezi z uporabo, zajemom in oddajo odpadnih fluoriranih toplogrednih plinov ali odpadnih ozonu škodljivih snovi zbiralcu odpadkov.
(4) Za vprašanja v zvezi z odpadnimi fluoriranimi toplogrednimi plini in ozonu škodljivimi snovmi, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja odpadke.
(5) Za opremo, ki vsebuje ozonu škodljive snovi, se smiselno uporabljajo določbe te uredbe, razen določb, ki se nanašajo na nameščanje in vzdrževanje opreme.
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen kot izrazi, uporabljeni v Uredbi 517/2014/EU, drugi izrazi pa imajo naslednji pomen:
1. ozonu škodljive snovi so nadzorovane in nove snovi iz Uredbe 1005/2009/ES;
2. serviser je fizična oseba, ki ima veljavno spričevalo po tej uredbi za izvajanje ene ali več naslednjih dejavnosti: namestitev, vzdrževanje, popravilo ali razgradnja opreme, zajem oziroma preverjanje uhajanja fluoriranih toplogrednih plinov iz opreme iz prvega in drugega odstavka 10. člena Uredbe 517/2014/EU in ozonu škodljivih snovi iz opreme iz četrtega odstavka 23. člena Uredbe 1005/2009/ES;
3. pooblaščeno podjetje je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki v skladu s to uredbo pridobi potrdilo o vpisu v evidenco pooblaščenih podjetij za vzdrževanje in namestitev nepremične opreme za hlajenje, klimatizacijo in toplotnih črpalk ali v evidenco pooblaščenih podjetij za vzdrževanje in namestitev protipožarne opreme iz šestega odstavka 10. člena Uredbe 517/2014/EU;
4. odpadni fluorirani toplogredni plini in odpadne ozonu škodljive snovi so fluorirani toplogredni plini in ozonu škodljive snovi, ki niso namenjene recikliranju in predelavi ter so odpadki iz zakona, ki ureja varstvo okolja;
5. neodvisni revizor je revizijska družba iz zakona, ki ureja revidiranje ali preveritelj poročila o emisijah toplogrednih plinov iz zakona, ki ureja varstvo okolja;
6. odpadni izdelek, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline ali ozonu škodljive snovi, je nevarni odpadek v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
Organ, pristojen za izvajanje Uredbe 517/2014/EU, je ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(1) Upravljavec opreme mora nepremično opremo, ki vsebuje 3 kg ali več fluoriranih toplogrednih plinov, prijaviti ministrstvu najpozneje tri mesece po namestitvi opreme.
(2) Upravljavec opreme mora prijaviti ministrstvu vse spremembe podatkov že prijavljene opreme najpozneje v enem mesecu od nastanka.
(3) Prijava iz prvega odstavka in spremembe iz drugega odstavka tega člena se izvedejo preko aplikacije ministrstva, dosegljive na spletnem naslovu: http://okolje.arso.gov.si/ REMIS_TGP/.
III. ODPADNI PLINI, ODPADNA OPREMA IN IZDELKI
(ravnanje z odpadnimi plini in odpadno opremo)
(1) Serviser mora zajete odpadne fluorirane toplogredne pline ali ozonu škodljive snovi iz opreme oddati zbiralcu iz predpisa, ki ureja odpadke.
(2) Uničenje odpadnih fluoriranih toplogrednih plinov ali ozonu škodljivih snovi se šteje za postopek obdelave odpadkov po predpisu, ki ureja odpadke.
(3) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna z odpadno opremo, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline ali ozonu škodljive snovi, v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, mora zagotoviti zajem iz odpadne opreme, ki ga izvede serviser v skladu z določbami te uredbe in Uredbe 517/2014/EU.
(ravnanje z odpadnimi izdelki)
Zajem fluoriranih toplogrednih plinov ali ozonu škodljivih snovi iz odpadnih izdelkov mora, če je to tehnično izvedljivo in ne povzroča nesorazmernih stroškov, v skladu z določbami Uredbe 517/2014/EU pred njihovo obdelavo ali v okviru predelave zagotoviti zbiralec ali izvajalec obdelave odpadkov, tako da zajem izvede serviser.
(1) Pooblaščeno podjetje mora ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta predložiti letno poročilo za preteklo leto o polnitvi ob namestitvi opreme, dopolnjevanju in zajemu fluoriranih toplogrednih plinov ter o oddaji odpadnih fluoriranih toplogrednih plinov in o zajemu ozonu škodljivih snovi ter oddaji odpadnih ozonu škodljivih snovi.
(2) Vzdrževalec avtoklim, hladilnih enot tovornjakov hladilnikov, hladilnikov priklopnikov in druge premične opreme ter upravljavec električnih stikalnih mehanizmov poroča ministrstvu o polnitvi ob namestitvi opreme, dopolnjevanju in zajemu fluoriranih toplogrednih plinov ter o oddaji odpadnih fluoriranih toplogrednih plinov v skladu s prejšnjim odstavkom.
(3) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki uporablja fluorirane toplogredne pline za lastne potrebe in ima zaposlenega serviserja ter ni pooblaščeno podjetje iz 10. člena te uredbe, poroča ministrstvu o polnitvi ob namestitvi opreme, dopolnjevanju in zajemu fluoriranih toplogrednih plinov ter o oddaji odpadnih fluoriranih toplogrednih plinov v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(4) Oseba, ki daje na trg fluorirane toplogredne pline osebam iz prvega do tretjega odstavka tega člena, mora ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta na podlagi lastne evidence predložiti letno poročilo za preteklo leto o vrstah in količinah prodanih fluoriranih toplogrednih plinov.
(5) Oddaja letnega poročila iz prvega do četrtega odstavka tega člena se izvede preko aplikacije ministrstva, dosegljive na spletnem naslovu: http://okolje.arso.gov.si/ REMIS_TGP/.
(prodaja opreme, ki ni hermetično zaprta)
Prodajalec mora hraniti račun o prodaji opreme iz petega odstavka 11. člena Uredbe 517/2014/EU vključno z imenom in priimkom kupca ter njegovim naslovom, serijsko številko opreme in podatkom o pooblaščenem podjetju, ki naj bi namestilo opremo, najmanj tri leta od prodaje.
(pogoji za vpis v evidenco pooblaščenih podjetij)
Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik se vpiše v evidenco pooblaščenih podjetij za namestitev, vzdrževanje, popravilo ali razgradnjo nepremične opreme za hlajenje in klimatizacijo in toplotnih črpalk ali za namestitev, vzdrževanje, popravilo ali razgradnjo nepremične protipožarne opreme, če:
– ima registrirano dejavnost vzdrževanja opreme,
– izpolnjuje tehnične pogoje iz te uredbe in
– imajo vse pri njem zaposlene fizične osebe, ki vzdržujejo oziroma nameščajo opremo, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline, ali zajemajo ozonu škodljive snovi, spričevalo iz 29. člena te uredbe za tisto vrsto opreme, ki jo vzdržujejo oziroma nameščajo.
(vpis v evidenco pooblaščenih podjetij)
(1) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik se vpiše v evidenco pooblaščenih podjetij iz prejšnjega člena na podlagi vloge, ki jo vloži pri ministrstvu.
(2) Vloga za vpis v evidenco pooblaščenih podjetij vsebuje naslednje podatke:
– firmo in naslov pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika,
– podatke o registrirani dejavnosti vzdrževanja opreme,
– podatke o tehnični opremi, pripomočkih in instrumentih iz 12. člena te uredbe,
– podatke o spričevalih iz 29. člena te uredbe za zaposlene osebe, ki vzdržujejo oziroma nameščajo opremo, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline, ali zajemajo ozonu škodljive snovi, spričevalo za tisto vrsto opreme, ki jo vzdržujejo oziroma nameščajo.
(3) Ministrstvo o vpisu v evidenco pooblaščenih podjetij izda potrdilo.
(4) Pooblaščeno podjetje mora zaradi spremenjenih podatkov iz 9. člena poslati novo vlogo ministrstvu najpozneje v enem mesecu po nastanku sprememb.
(izbris iz evidence pooblaščenih podjetij)
(1) Ministrstvo izbriše pooblaščeno podjetje iz evidence pooblaščenih podjetij, če:
– je pooblaščeno podjetje pisno obvestilo ministrstvo o prenehanju izvajanja dejavnosti vzdrževanja in namestitve opreme,
– ne izpolnjuje več pogojev iz 9. člena te uredbe za vpis v evidenco,
– ne izvaja ukrepov, ki mu jih je pristojni inšpekcijski organ odredil zaradi nepravilnega ravnanja s fluoriranimi toplogrednimi plini in ozonu škodljivimi snovmi.
(2) V primeru iz prve alineje prejšnjega odstavka se izbris iz evidence opravi po uradni dolžnosti, v primerih iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka pa se izbris iz evidence pooblaščenih podjetij opravi na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega inšpekcijskega organa.
(izpolnjevanje tehničnih pogojev za pooblaščeno podjetje)
(1) Pooblaščeno podjetje izpolnjuje tehnične pogoje iz druge alineje 9. člena te uredbe, če razpolaga z:
– opremo za zajemanje fluoriranih toplogrednih plinov in ozonu škodljivih snovi,
– opremo za shranjevanje fluoriranih toplogrednih plinov in ozonu škodljivih snovi,
– merilnimi instrumenti in pripomočki za ugotavljanje uhajanja fluoriranih toplogrednih plinov in ozonu škodljivih snovi iz opreme.
(2) Če pooblaščeno podjetje tudi reciklira fluorirane toplogredne pline na kraju vzdrževanja, mora imeti za izpolnjevanje tehničnih pogojev iz druge alineje 9. člena te uredbe tudi opremo za recikliranje fluoriranih toplogrednih plinov.
VI. USPOSABLJANJE IN IZPIT
(1) Fizična oseba lahko izvaja eno ali več naslednjih dejavnosti: namestitev, vzdrževanje, popravilo ali razgradnja opreme, zajem oziroma preverjanje uhajanja fluoriranih toplogrednih plinov (v nadaljnjem besedilu: kandidat), če je opravila izpit iz 20. člena te uredbe in je pridobila spričevalo iz 29. člena te uredbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko namestitev, vzdrževanje, popravilo ali razgradnjo opreme, zajem oziroma preverjanje uhajanja fluoriranih toplogrednih plinov največ dve leti izvaja tudi fizična oseba, ki:
– je vpisana v program usposabljanja za pridobitev spričevala iz točke a) prvega odstavka 18. člena te uredbe za dejavnost, ki jo izvaja, in
– izvaja dejavnost pod nadzorom serviserja, ki je v celoti odgovoren za njeno pravilno izvajanje.
(3) Serviser obnavlja znanje in se seznanja z novimi tehnologijami z usposabljanji, ki jih zagotavlja izvajalec usposabljanja na podlagi četrte alineje 17. člena te uredbe.
(pristojnosti ministrstva)
(1) Usposabljanje kandidatov in serviserjev ter izpit iz prejšnjega člena zagotavlja ministrstvo, ki za usposabljanje in izvajanje izpitov izbere izvajalca usposabljanja.
(2) Ministrstvo zagotavlja informacije o izvajalcih usposablja in programu usposabljanja na svoji spletni strani.
(pogoji za izvajalca usposabljanja)
Izvajalec usposabljanja mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– razpolaga s prostori za usposabljanje;
– ima na voljo demonstracijsko opremo za usposabljanje;
– ima reference iz usposabljanja serviserjev na enem od področij usposabljanja iz prvega odstavka 18. člena te uredbe ali na področju vzdrževanja druge električne ali elektronske opreme;
– ima reference iz preverjanja znanja po končanem usposabljanju serviserjev na enem od področij usposabljanja iz prvega odstavka 18. člena te uredbe ali na področju vzdrževanja druge električne ali elektronske opreme;
– ima za vsako področje programa usposabljanja iz prvega odstavka 18. člena te uredbe, ki ga izvaja, zaposlene ali s pogodbo o sodelovanju povezane najmanj štiri fizične osebe, ki imajo za prijavljeno področje usposabljanja reference iz izobraževanja, usposabljanja, projektiranja (v nadaljnjem besedilu: predavatelji).
(izbira izvajalcev usposabljanja)
(1) Izvajalce usposabljanja za deset let izbere ministrstvo na podlagi javnega poziva.
(2) Javni poziv iz prejšnjega odstavka izvede ministrstvo vsaj šest mesecev pred iztekom pravice do izvajanja usposabljanja in tako zagotovi vsaj enega izvajalca usposabljanja za vsak program iz prvega odstavka 18. člena te uredbe, lahko pa ga izvede tudi, ko za to izkaže interes več oseb iz prejšnjega člena.
(3) Vloga na javni poziv iz prvega odstavka tega člena mora poleg podatkov in dokazil o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega člena vsebovati tudi osnutek programa usposabljanja iz 18. člena te uredbe.
(4) Razmerje med ministrstvom in izvajalcem usposabljanja se uredijo s pogodbo.
(obveznost izvajalcev usposabljanja)
Izvajalec usposabljanja vsaj enkrat letno zagotovi:
– usposabljanje po programih iz točke a) prvega odstavka 18. člena te uredbe za pridobitev potrdila o usposabljanju;
– izpite v skladu z 20. členom te uredbe;
– dodatno usposabljanje iz drugega odstavka 18. člena te uredbe;
– usposabljanje za obnovitev znanj iz programov usposabljanja iz točke b) prvega odstavka 18. člena te uredbe in informiranje o ustreznih tehnologijah za nadomeščanje ali zmanjševanje uporabe fluoriranih toplogrednih plinov in varno ravnanje z njimi.
(1) Usposabljanja serviserjev zajemajo naslednje vsebine:
a) najmanj znanja in spretnosti iz petega in dvanajstega odstavka 10. člena Uredbe 517/2014/EU za posamezne programe usposabljanja za serviserje:
– opreme za hlajenje in klimatizacijo ter toplotnih črpalk, hladilnih enot tovornjakov hladilnikov in hladilnikov priklopnikov (program A);
– opreme, ki vsebuje topila (program B);
– protipožarne opreme (program C);
– električnih stikalnih mehanizmov (program D);
– klimatskih naprav v motornih vozilih (program E);
b) za obnovitev znanj pa vsebine glede na posamezne programe iz prejšnje točke.
(2) Izvajalci usposabljanja zagotavljajo fizičnim osebam, ki nimajo predznanja iz programov iz točke a) prejšnjega odstavka, dodatno usposabljanje.
(3) Udeležencu programa iz prvega odstavka tega člena izda izvajalec usposabljanja potrdilo.
(izpitni katalog in obnovitev znanj)
(1) Za posamezni program usposabljanja iz točke a) prvega odstavka prejšnjega člena se pripravi izpitni katalog, ki podrobneje določa izpitne vsebine, način izvajanja izpita in njegov obseg (izdelek, storitev, delovni preizkusi), trajanje izpita, merila za ocenjevanje, minimalne pogoje za uspešno opravljeni del izpita in priporočeno literaturo. Nabor izpitnih vprašanj je priloga k izpitnemu katalogu.
(2) Izpitni katalog in prilogo iz prejšnjega odstavka pripravijo izvajalci usposabljanja, ministrstvo pa ju uskladi in objavi brez priloge na svoji spletni strani.
(3) Za usposabljanja za obnovitev znanj iz točke b) prvega odstavka prejšnjega člena se za posamezni program usposabljanja pripravi katalog in obseg aktualnih vsebin ter način izvajanja usposabljanja.
(4) Katalog iz prejšnjega odstavka pripravijo izvajalci usposabljanja in ga uskladijo z ministrstvom, ki ga tudi objavi na svojih spletnih straneh.
(1) Usposobljenost se preverja z izpitom.
(2) Izpit iz prejšnjega odstavka obsega:
– teoretični del, pri katerem se preverja uporaba strokovno-teoretičnega znanja in
– praktični del, pri katerem se preverja povezovanje strokovno-teoretičnega in praktičnega znanja za opravljanje nalog.
(3) Izpitna vprašanja za teoretični in praktični del izpita pripravi izpitna komisija iz priloge k izpitnemu katalogu.
(1) Izpit iz prejšnjega člena izvaja izpitna komisija, ki jo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana, ki sta lahko le izpraševalca, uvrščena na seznam iz tretjega odstavka tega člena. Največ en izpraševalec je lahko predstavnik izvajalca usposabljanja, pri čemer se za predstavnika šteje oseba, ki je pri izvajalcu usposabljanja zaposlena ali povezana s pogodbo o sodelovanju pri izvajanju usposabljanja. Za izvajanje praktičnega ali teoretičnega dela izpita se lahko določijo različni izpraševalci.
(2) Za opravljanje funkcije predsednika izpitne komisije ministrstvo pooblasti enega ali več uslužbencev ministrstva.
(3) Seznam izpraševalcev objavi na svoji spletni strani ministrstvo, ki jih izbere na podlagi javnega poziva. Izpraševalci so lahko le fizične osebe z referencami iz pete alineje 15. člena te uredbe.
(4) Izpitno komisijo imenuje izvajalec usposabljanja.
(5) Pri odločanju izpitne komisije sodelujejo predsednik in vsi člani. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina članov. Če je število glasov neodločeno, odloča glas predsednika.
(6) Član izpitne komisije ne more biti oseba, ki je:
– v času izpita delodajalec, sodelavec ali lastnik podjetja, kjer je kandidat zaposlen,
– s kandidatom v krvnem sorodstvu do vključno 4. kolena ali 2. kolena v svaštvu ne glede na to, ali gre za veljavno sklenjeno zakonsko zvezo ali zunajzakonsko skupnost.
(7) Izvajalec usposabljanja hrani dokumentacijo o poteku izpita najmanj pet let.
(stroški usposabljanja in izpita)
(1) Stroške usposabljanja in izpita krijejo kandidati neposredno izvajalcu usposabljanja.
(2) Stroške izdaje spričeval iz 29. člena te uredbe krije ministrstvo.
(3) Stroške izpita plača kandidat po ceniku, ki ga določi ministrstvo in ga objavi na svoji spletni strani.
(4) Stroški izpita iz prejšnjega odstavka obsegajo stroške:
– uporabe prostorov, opreme in orodja za izvajanje izpitov,
– dela članov izpitne komisije in materialne stroške izpitne komisije,
– izvajalca usposabljanja v zvezi z izvajanjem administrativnih, organizacijskih in drugih pomožnih nalog v zvezi z razpisi, izvedbo izpitov, vodenjem in hrambo dokumentacije.
(5) Izvajalec usposabljanja je poleg plačila za izvajanje izpita upravičen do plačila za izvedbo usposabljanja po ceni, ki jo določi sam. Kandidat plača stroške izvajanja izpita izvajalcu usposabljanja najpozneje do začetka opravljanja izpita.
(6) Ob ponavljanju dela izpita plača kandidat sorazmerni del stroškov izpita, ki se določi v ceniku iz tretjega odstavka tega člena.
(pogoji za opravljanje izpita)
(1) Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– starost najmanj 18 let in dve leti delovnih izkušenj na področju vzdrževalnih del opreme iz te uredbe,
– končana najmanj srednja poklicna izobrazba tehnične smeri in 9 mesecev delovnih izkušenj na področju vzdrževalnih del opreme iz te uredbe ali
– končana najmanj srednja poklicna izobrazba drugih smeri in 12 mesecev delovnih izkušenj na področju vzdrževalnih del opreme iz te uredbe ali končana najmanj srednja strokovna izobrazba drugih smeri in 12 mesecev delovnih izkušenj na področju vzdrževalnih del opreme iz te uredbe.
(2) Kandidat se mora pred opravljanjem izpita udeležiti ustreznega programa usposabljanja iz točke a) prvega odstavka 18. člena te uredbe in predložiti potrdilo o udeležbi iz tretjega odstavka 18. člena te uredbe.
(razpis za opravljanje izpitov)
(1) Izvajalec usposabljanja najmanj enkrat letno razpiše rok za opravljanje izpitov iz 20. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: izpitni rok).
(2) Razpis iz prejšnjega odstavka vsebuje zlasti:
– pravne podlage, ki določajo pogoje, način, strošek in postopek opravljanja izpita,
– pogoje iz prejšnjega člena,
– rok, v katerem je treba vložiti prijavo,
– obrazec prijave in
– datum izpitnega roka.
(3) Izvajalec usposabljanja mora ministrstvu poslati razpis iz prejšnjega odstavka najpozneje 30 dni pred datumom izvedbe, ministrstvo pa objavi na svoji spletni strani izpitne roke za posamezni program iz točke a) prvega odstavka 18. člena te uredbe in izvajalce usposabljanja.
(1) Prijavo za opravljanje izpita vloži kandidat pisno pri izvajalcu usposabljanja.
(2) Rok za prijavo se zaključi najpozneje 10 dni pred objavljenim izpitom.
(3) Izpit se izvede, če je na posamezni izpitni rok prijavljenih najmanj osem kandidatov. Če se na naslednji izpitni rok ne prijavi vsaj osem kandidatov, se izpit izvede tudi za manj kandidatov.
(4) Če kandidat pisno prekliče prijavo na opravljanje izpita najpozneje tri dni pred izpitnim rokom, mu izvajalec usposabljanja vrne že plačane stroške izpita.
(5) Če izvajalec usposabljanja v razpisanem izpitnem roku izpita ne izvede, o tem obvesti prijavljene kandidate najmanj tri dni pred izpitnim rokom, jim vrne že plačane stroške izpita ali jim omogoči opravljanje izpita na naslednjem izpitnem roku.
(obveščanje kandidata o neizpolnjevanju pogojev)
(1) Če izvajalec usposabljanja ugotovi, da kandidat ne izpolnjuje pogojev za opravljanje izpita, o tem pisno obvesti kandidata v treh dneh od prijave na izpit.
(2) Kandidat, ki ne soglaša z odločitvijo izvajalca usposabljanja iz prejšnjega odstavka, poda pri njem pisni ugovor v sedmih dneh od prejetega obvestila.
(3) Če izvajalec usposabljanja meni, da je ugovor kandidata iz prejšnjega odstavka utemeljen, mu omogoči opravljanje izpita najpozneje na naslednjem izpitnem roku, sicer odstopi njegov ugovor v nadaljnje reševanje ministrstvu.
(ocenjevanje znanja kandidata)
(1) Znanje kandidata se oceni z oceno »uspešno« ali »neuspešno«.
(2) Za skupno pozitivno oceno izpita mora biti znanje teoretičnega in praktičnega dela izpita ocenjeno »uspešno«.
(3) Podrobneje se način in merila ocenjevanja znanja določijo v izpitnem katalogu.
(1) O poteku izpita se za vsakega kandidata posebej vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in člani izpitne komisije ter kandidat.
(2) Kandidat, ki ne soglaša z oceno komisije, lahko poda takoj po razglasitvi ocene ugovor ustno na zapisnik. Komisija ugovor nemudoma preuči in o svoji odločitvi obvesti kandidata.
(3) Če se ugovoru ne ugodi, se o tem napravi pisni zaznamek na zapisnik. Kopija zapisnika se izroči kandidatu.
(4) Če se ugovoru ugodi, se kandidatu omogoči ponovitev opravljanja celotnega izpita ali le njegovega dela na prvem naslednjem izpitnem roku. Zoper oceno na ponovljenem izpitu ugovor ustno na zapisnik ni več mogoč.
(1) Kandidatu, ki je uspešno opravil izpit, ministrstvo izda spričevalo za tisto dejavnost, za katero je uspešno opravil izpit:
– preverjanje uhajanja in zajem plinov ter namestitev, servisiranje, vzdrževanje, popravilo ali razgradnja nepremične opreme za hlajenje in klimatizacijo ter toplotnih črpalk in hladilnih enot tovornjakov hladilnikov in hladilnikov priklopnikov (spričevalo A);
– zajem iz nepremične opreme, ki vsebuje topila (spričevalo B);
– preverjanje uhajanja in zajem plinov ter namestitev, servisiranje, vzdrževanje, popravilo ali razgradnja protipožarne opreme (spričevalo C);
– preverjanje uhajanja in zajem plinov ter namestitev, servisiranje, vzdrževanje, popravilo ali razgradnja električnih stikalnih mehanizmov (spričevalo D);
– zajem plinov iz klimatskih naprav motornih vozil (spričevalo E).
(2) Spričevala iz prve alineje prejšnjega odstavka se izdajajo za štiri kategorije zahtevnosti, kot so določene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Vzorec oblike in vsebine spričevala je določen v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Spričevalo se kandidatu pošlje najpozneje v petnajstih dneh od dneva, ko je izpit uspešno opravil.
(5) Spričevalo velja za nedoločen čas.
(6) Za obvestilo o neuspešno opravljenem izpitu se šteje podpis kandidata na zapisnik v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena.
(7) Kandidat, ki izpita ni uspešno opravil, lahko ponovno opravlja celotni izpit ali le tisti del, za katerega je bil ocenjen z »neuspešno«.
Izvajalec usposabljanja kandidatu omogoči vpogled v izpitno dokumentacijo v petih dneh po izpitu. Ministrstvo ima pravico do vpogleda v izpitno dokumentacijo.
(poročanje izvajalcev usposabljanja)
(1) O izvajanju usposabljanja serviserjev in izvajanju izpitov mora izvajalec usposabljanja letno poročati ministrstvu najpozneje do 31. januarja za preteklo leto.
(2) Izvajalec usposabljanja v letnem poročilu iz prejšnjega odstavka podrobneje poroča o vsebini programov usposabljanja, času in kraju usposabljanja, razpisanih učnih mestih, številu slušateljev in predavateljih ter o razpisanih izpitnih rokih, dejanskih stroških izvedbe izpitov in številu prijavljenih kandidatov.
(3) Za izvajanje programa usposabljanja in organizacijo izpitov, izdelavo letnega poročila iz prvega odstavka tega člena ter za dajanje drugih vsebinskih informacij ministrstvu je odgovoren vodja usposabljanja, ki ga imenuje izvajalec usposabljanja.
VII. EVIDENCA O POOBLAŠČENIH PODJETJIH, POOBLAŠČENIH SERVISERJIH IN IZVAJALCIH USPOSABLJANJA
(evidenca o pooblaščenih podjetjih)
(1) Ministrstvo vodi evidenco o pooblaščenih podjetjih iz 10. člena te uredbe in jo objavi na spletni strani ministrstva.
(2) V evidenci pooblaščenih podjetij ministrstvo poleg identifikacijskih podatkov o pooblaščenem podjetju vodi tudi evidenčno številko pooblaščenega podjetja, dejavnost, za katero je pooblaščeno, ter podatke o serviserjih iz prve in tretje alineje prvega odstavka 29. člena te uredbe.
(1) Ministrstvo vodi evidenco o serviserjih, ki imajo spričevalo iz 29. člena te uredbe kot evidenco oseb, ki imajo pooblastila za opravljanje dejavnosti varstva okolja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja. Ministrstvo objavi evidenco o serviserjih na svoji spletni strani.
(2) V evidenco iz prejšnjega odstavka se poleg osebnih podatkov (ime in priimek, naslov serviserja) vpišejo tudi številka in datum izdaje spričevala ter vrsta dejavnosti in opreme, za katero je serviser pridobil spričevalo.
(evidenca o izvajalcih usposabljanja)
Ministrstvo vodi evidenco o izvajalcih usposabljanja, ki vsebuje podatke o:
– imenu in sedežu izvajalca usposabljanja in
– področju izvajanja usposabljanja in preverjanja usposobljenosti serviserjev.
Nadzor nad izvajanjem te uredbe in Uredbe 517/2014/EU opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, razen nadzora nad:
– izvajanjem določb 8. člena te uredbe ter 11. in 12. člena Uredbe 517/2014/EU, ki ga glede na vrsto opreme izvajajo inšpektorji, kot sledi:
a) inšpektorji, pristojni za trg, izvajajo nadzor v zvezi z opremo iz točk a), b), c) in f) prvega odstavka 12. člena Uredbe 517/2014/EU,
b) inšpektorji, pristojni za varstvo pred požarom, izvajajo nadzor v zvezi z opremo iz točke d) prvega odstavka 12. člena Uredbe 517/2014/EU,
c) inšpektorji, pristojni za energijo, izvajajo nadzor v zvezi z opremo iz točk e) in g) prvega odstavka 12. člena Uredbe 517/2014/EU,
d) inšpektorji, pristojni za kemikalije, izvajajo nadzor v zvezi z opremo iz točke h) prvega odstavka in petega do dvanajstega odstavka 12. člena Uredbe 517/2014/EU, in
– sprostitvijo v prosti promet izdelkov in opreme iz priloge III Uredbe 517/2014/EU, opreme iz prvega odstavka 14. člena Uredbe 517/2014/EU in fluoriranih ogljikovodikov, ki ga izvaja carinski organ. Nadzor nad sprostitvijo fluoriranih ogljikovodikov v prosti promet carinski organ izvaja s preverjanjem vpisa uvoznika v evidenco iz 17. člena Uredbe 517/2014/EU.
(prekrški upravljavca in vzdrževalca)
(1) Z globo od 4.000 do 30.000 eurov se kaznuje upravljavec opreme, ki je pravna oseba, če:
1. ne preprečuje emisij fluoriranih toplogrednih plinov, kot izhaja iz 3. člena Uredbe 517/2014/EU;
2. ne zagotovi preverjanja uhajanja iz 4. in 5. člena Uredbe 517/2014/EU;
3. ne vodi evidenc o opremi v skladu s 6. členom Uredbe 517/2014/EU ali teh evidenc na zahtevo ne predloži inšpektorju, pristojnemu za varstvo okolja, ali Evropski komisiji;
4. ne zagotovi zajema fluoriranih toplogrednih plinov v skladu z 8. členom Uredbe 517/2014/EU;
5. ne zagotovi nameščanja, servisiranja, vzdrževanja, popravila ali razgradnje, preverjanja uhajanja in zajema fluoriranih toplogrednih plinov s strani serviserja ali pooblaščenega podjetja v skladu s 3., 4., in 8. členom Uredbe 517/2014/EU;
6. ne prijavi ministrstvu nepremične opreme, ki vsebuje 3 kg ali več fluoriranih toplogrednih plinov, v skladu s prvim odstavkom 4. člena te uredbe;
7. ne obvesti ministrstva o vseh spremembah podatkov iz prijave v skladu z drugim odstavkom 4. člena te uredbe;
8. ne predloži letnega poročila o polnitvi ob namestitvi opreme, dopolnjevanju in zajemu fluoriranih toplogrednih plinov ter o oddaji odpadnih fluoriranih toplogrednih plinov v skladu z drugim in tretjim odstavkom 7. člena te uredbe;
9. uporablja fluorirane toplogredne pline v nasprotju s tretjim odstavkom 13. člena Uredbe 517/2014/EU;
10. uporablja predelane ali reciklirane fluorirane toplogredne pline v nasprotju s tretjim odstavkom 13. člena Uredbe 517/2014/EU.
(2) Z globo od 4.000 do 30.000 eurov se kaznuje vzdrževalec avtoklim, hladilnih enot tovornjakov hladilnikov in hladilnikov priklopnikov, ki je pravna oseba, če ne predloži letnega poročila o polnitvi ob namestitvi opreme, dopolnjevanju in zajemu fluoriranih toplogrednih plinov ter o oddaji odpadnih fluoriranih toplogrednih plinov v skladu z drugim odstavkom 7. člena te uredbe.
(3) Z globo od 3.000 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena tudi samostojni podjetnik posameznik.
(4) Z globo od 1.200 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(prekrški pooblaščenega podjetja)
(1) Z globo od 4.000 do 30.000 eurov se kaznuje pravna oseba, če:
1. opravlja storitev nameščanja, vzdrževanja, popravila ali razgradnje nepremične opreme za hlajenje in klimatizacijo in toplotnih črpalk ali za namestitev, vzdrževanje, popravilo ali razgradnjo nepremične protipožarne opreme in nima potrdila o vpisu v evidenco pooblaščenih podjetij v skladu z 10. členom te uredbe;
2. dejavnost nameščanja, servisiranja, vzdrževanja, popravljanja ali razgrajevanja izvaja pri njem zaposlena oseba ali druga oseba, ki za pooblaščeno podjetje opravlja storitve, ki nima spričevala iz 29. člena te uredbe;
3. ne sprejme previdnostnih ukrepov za preprečevanje uhajanja fluoriranih toplogrednih plinov, kot izhaja iz 3. člena Uredbe 517/2014/EU;
4. ne predloži letnega poročila o polnitvi ob namestitvi opreme, dopolnjevanju in zajemu fluoriranih toplogrednih plinov ter o oddaji odpadnih fluoriranih toplogrednih plinov in zajemu ozonu škodljivih snovi ter oddaji odpadnih ozonu škodljivih snovi v skladu s prvim odstavkom 7. člena te uredbe;
5. uporablja fluorirane toplogredne pline v nasprotju s tretjim odstavkom 13. člena Uredbe 517/2014/EU;
6. uporablja predelane ali reciklirane fluorirane toplogredne pline v nasprotju s tretjim odstavkom 13. člena Uredbe 517/2014/EU;
7. ne vloži vloge za spremembo na ministrstvo glede zaposlenih serviserjev v roku iz 43. člena te uredbe.
(2) Z globo od 3.000 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 1.200 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Z globo 300 do 1.200 eurov se kaznuje fizična oseba, če:
1. nima spričevala v skladu z 29. členom te uredbe, ko:
a) namešča, servisira, vzdržuje, popravlja ali razgrajuje opremo iz točk a) do f) drugega odstavka 4. člena Uredbe 517/2014/EU;
b) preverja uhajanje fluoriranih toplogrednih plinov za opremo iz točk a) do e) drugega odstavka 4. člena Uredbe 517/2014/EU;
c) zajema fluorirane toplogredne pline v skladu z 8. členom Uredbe 517/2014/EU;
2. kot serviser ne sprejme previdnostnih ukrepov za preprečevanje uhajanja fluoriranih toplogrednih plinov, kot izhaja iz 3. člena Uredbe 517/2014/EU;
3. kot serviser uporablja fluorirane toplogredne pline v nasprotju s tretjim odstavkom 13. člena Uredbe 517/2014/EU;
4. kot serviser uporablja predelane ali reciklirane fluorirane toplogredne pline v nasprotju s tretjim odstavkom 13. člena Uredbe 517/2014/EU;
5. kot serviser ne odda odpadnih plinov zbiralcu v skladu s prvim odstavkom 5. člena te uredbe.
(prekrški v zvezi z dajanjem na trg)
(1) Z globo od 4.000 do 30.000 eurov se kaznuje pravna oseba, ki daje na trg fluorirane toplogredne pline za nameščanje, servisiranje, vzdrževanje ali opremo, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline ali za svoje delovanje potrebuje te pline, če:
1. ne vodi evidence v skladu s tretjim odstavkom 6. člena Uredbe 517/2014/EU;
2. ne hrani evidenc v skladu s tretjim odstavkom 6. člena Uredbe 517/2014/EU;
3. prodaja fluorirane toplogredne pline podjetju, ki ni vpisano v evidenco pooblaščenih podjetij iz 10. člena te uredbe ali fizični osebi v nasprotju s četrtim odstavkom 11. člena Uredbe 517/2014/EU;
4. daje na trg izdelke in opremo iz 1. do 10. točke priloge III Uredbe 517/2014/EU;
5. daje na trg hladilnike in zamrzovalnike za komercialno uporabo (hermetično zaprta oprema sistemov), ki vsebujejo HFC s potencialom globalnega segrevanja 2.500 ali več iz 11. točke priloge III Uredbe 517/2014/EU;
6. daje na trg hladilnike in zamrzovalnike za komercialno uporabo (hermetično zaprta oprema sistemov), ki vsebujejo HFC s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več iz 11. točke priloge III Uredbe 517/2014/EU;
7. daje na trg nepremično opremo za hlajenje iz 12. točke priloge III Uredbe 517/2014/EU;
8. daje na trg centralizirani hladilni sistem multipack za komercialno uporabo iz 13. točke priloge III Uredbe 517/2014/EU;
9. daje na trg premično sobno opremo za klimatizacijo iz 14. točke priloge III Uredbe 517/2014/EU;
10. daje na trg enojne klimatske naprave, ki vsebujejo manj kot 3 kg fluoriranih toplogrednih plinov iz 15. točke priloge III Uredbe 517/2014/EU;
11. daje na trg pene, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline in so ekstrudirani polistireni (XPS) iz 16. točke priloge III Uredbe 517/2014/EU;
12. daje na trg pene, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline in gre za druge pene, ki niso pene iz prejšnje točke, v nasprotju s 16. točko priloge III Uredbe 517/2014/EU;
13. daje na trg tehnične aerosole, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline iz 17. točke priloge III Uredbe 517/2014/EU;
14. proda opremo, ki ni hermetično zaprta in je napolnjena s fluoriranimi toplogrednimi plini, končnemu uporabniku brez dokaza, da jo bo namestilo pooblaščeno podjetje ali serviser v skladu s petim odstavkom 11. člena Uredbe 517/2014/EU;
15. ne hrani dokaza o prodaji opreme, ki ni hermetično zaprta v skladu z 8. členom te uredbe;
16. daje na trg izdelke in opremo iz prvega odstavka 12. člena Uredbe 517/2014/EU, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo fluorirane toplogredne pline, če niso označeni v skladu s tem členom in če informacije o izdelkih in opremi ne vsebujejo podatkov iz tega člena;
17. ne predloži letnega poročila o prodaji fluoriranih toplogrednih plinov v skladu s četrtim odstavkom 7. člena te uredbe.
(2) Z globo od 3.000 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 1.200 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(prekrški proizvajalca, uvoznika in izvoznika)
(1) Z globo od 4.000 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje proizvajalec ali uvoznik, ki je pravna oseba, če:
1. proizvede ali daje na trg predhodno polnjeno opremo v nasprotju s prvim odstavkom 14. člena Uredbe 517/2014/EU;
2. ne izda izjave o skladnosti iz drugega odstavka 14. člena Uredbe 517/2014/EU;
3. ne zagotovi, da točnost dokumentacije v zvezi s predhodno polnjeno opremo preveri neodvisni revizor v skladu z drugim odstavkom 14. člena Uredbe 517/2014/EU;
4. ne hrani dokumentacije o prednapolnjeni opremi in izjave o skladnosti v skladu z drugim odstavkom 14. člena Uredbe 517/2014/EU;
5. ni vpisan v evidenco kvot za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg pri Evropski komisiji v skladu s 17. členom Uredbe 517/2014/EU;
6. proizvaja fluorirane ogljikovodike brez odobrene kvote za določeno leto, kot je določeno v prvem odstavku 15. člena Uredbe 517/2014/EU;
7. preseže dodeljeno kvoto za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg iz 16. člena Uredbe 517/2014/EU na letni ravni,
8. ne sporoči Evropski komisiji vsako leto do 31. marca podatkov za preteklo koledarsko leto o fluoriranih toplogrednih plinih in plinih iz priloge II v skladu z 19. členom Uredbe 517/2014/EU;
9. ne predloži Evropski komisiji dokumenta o preverjanju v skladu s petim odstavkom 19. člena Uredbe 517/2014/EU;
10. ne zagotovi, da točnost podatkov preveri neodvisni revizor v skladu s šestim odstavkom 19. člena Uredbe 517/2014/EU;
11. ne hrani in predloži poročila o preverjanju v skladu s šestim odstavkom 19. člena Uredbe 517/2014/EU.
(2) Z globo od 4.000 do 30.000 eurov se za prekršek iz 7. točke prejšnjega odstavka kaznuje tudi izvoznik opreme, ki je pravna oseba.
(3) Z globo od 3.000 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena tudi samostojni podjetnik posameznik.
(4) Z globo od 1.200 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(prekrški glede odpadkov)
Z globo od 4.000 do 30.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
1. nima zaposlenega serviserja ali sklenjene pogodbe s serviserjem, ki zanj opravlja zajem, v skladu s tretjim odstavkom 5. člena te uredbe,
2. kot zbiralec ali izvajalec obdelave odpadkov ne zagotovi zajema v skladu s 6. členom te uredbe.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(veljavnosti obstoječih spričeval)
(1) Spričevalo o usposobljenosti za ravnanje s fluoriranimi toplogrednimi plini za eno od dejavnosti ali opremo iz 31. člena Uredbe o uporabi ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov (Uradni list RS, št. 41/10), ki je bilo izdano v obdobju od 1. januarja 2015 do uveljavitve te uredbe, se šteje za spričevalo iz 29. člena te uredbe.
(2) Ministrstvo izda serviserju po uradni dolžnosti novo spričevalo iz prejšnjega odstavka v dveh letih od uveljavitve te uredbe.
(3) Spričevalo o usposobljenosti za ravnanje s fluoriranimi toplogrednimi plini za eno od dejavnosti ali opremo iz 31. člena Uredbe o uporabi ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov (Uradni list RS, št. 41/10), ki je bilo izdano do 31. decembra 2014, velja do izteka njegove veljavnosti.
(4) Serviser, ki ima veljavno spričevalo iz prejšnjega odstavka, lahko pridobi spričevalo iz 29. člena te uredbe, če se udeleži usposabljanja za obnovitev znanj iz točke b) prvega odstavka 18. člena te uredbe.
(5) Ministrstvo izda serviserju po uradni dolžnosti spričevalo iz prejšnjega odstavka na podlagi evidence izvajalcev usposabljanja.
(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena lahko serviserji iz četrtega odstavka tega člena opravljajo dejavnosti po tej uredbi do 31. decembra 2016, če jim je spričevalo prenehalo veljati do 30 dni pred uveljavitvijo te uredbe ali jim bo prenehalo veljati do 31. decembra 2016.
(7) Stroški usposabljanja iz četrtega odstavka tega člena lahko znašajo največ eno tretjino stroškov preverjanja strokovne usposobljenosti po tej uredbi.
(obveznosti pooblaščenega podjetja)
Pooblaščeno podjetje, ki je na dan uveljavitve te uredbe vpisano v evidenco pooblaščenih podjetij, mora v 12 mesecih od uveljavitve te uredbe zagotoviti, da imajo vse pri njem zaposlene fizične osebe, ki vzdržujejo oziroma nameščajo opremo, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline ali ozonu škodljive snovi, spričevalo iz 29. člena te uredbe za tisto vrsto opreme, ki jo vzdržujejo oziroma nameščajo, o čemer v enakem roku vloži vlogo za spremembo na ministrstvo.
Postopki, začeti na podlagi Uredbe o uporabi ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov (Uradni list RS, št. 41/10), se končajo v skladu s to uredbo.
Cenik preverjanja strokovne usposobljenosti serviserjev opreme, ki vsebuje ozonu škodljive snovi ali fluorirane toplogredne pline, ki je bil objavljen na podlagi Uredbe o uporabi ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov (Uradni list RS, št. 41/10), se šteje kot cenik, objavljen na podlagi tretjega odstavka 22. člena te uredbe.
(obstoječi izvajalci usposabljanja)
Izvajalci usposabljanja, ki imajo na dan uveljavitve te uredbe pravnomočno odločbo o izboru za izvajalce usposabljanja na podlagi Uredbe o uporabi ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov (Uradni list RS, št. 41/10), se štejejo za izvajalce usposabljanja iz prvega odstavka 16. člena te uredbe od dneva uveljavitve te uredbe.
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o uporabi ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov (Uradni list RS, št. 41/10).
(1) Določbe 9. točke prvega odstavka 36. člena, 5. točke prvega odstavka 37. člena, 3. točke 38. člena ter 5., 7., 9. in 11. točke prvega odstavka 39. člena te uredbe se začnejo uporabljati 1. januarja 2020.
(2) Določbe 10. točke prvega odstavka 36. člena, 6. točke prvega odstavka 37. člena in 4. točke 38. člena te uredbe se začnejo uporabljati 1. januarja 2030.
(3) Določbi 6. in 8. točke prvega odstavka 39. člena te uredbe se začneta uporabljati 1. januarja 2022.
(4) Določba 10. točke prvega odstavka 39. člena te uredbe se začne uporabljati 1. januarja 2025.
(5) Določba 12. točke prvega odstavka 39. člena te uredbe se začne uporabljati 1. januarja 2023.
(6) Določbi 13. točke prvega odstavka 39. člena in 3. točke prvega odstavka 40. člena te uredbe se začneta uporabljati 1. januarja 2018.
(7) Določba 1. točke prvega odstavka 40. člena te uredbe se začne uporabljati 1. januarja 2017.
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-36/2016
Ljubljana, dne 8. septembra 2016
EVA 2015-2550-0026
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
