Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12) je Občinski svet Občine Braslovče na 13. seji dne 7. 9. 2016 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja PA6 – Vikend naselje Letuš – desni breg (Božiček)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja PA6 – vikend naselje Letuš – desni breg (Božiček) v nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelal AR projekt d.o.o., Sevnica, pod št. 27/2015 in so sestavni del tega odloka. Občinski podrobni prostorski načrt je izdelan v skladu s prostorskimi sestavinami Prostorskega reda Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11, 8/15).
OPPN vsebuje naslednje sestavine:
I. TEKSTUALNI DEL
II. SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA
III. PRILOGE
IV. GRAFIČNE PRILOGE
II. UREDITVENO OBMOČJE OPPN
Meja območja urejanja občinskega podrobnega prostorskega načrta je v obstoječem vikend naselju in meji na južni, severni, vzhodni in zahodni strani z obstoječo pozidavo.
Velikost območja OPPN za parcelo št. 469/262 k.o. Letuš znaša 710,00 m².
Na parc. št. 469/262 k.o. Letuš, v jugovzhodnem delu parcele, že stoji manjši počitniški objekt. Na parceli želi investitor zgraditi enostanovanjsko hišo. Za namen gradnje tega stanovanjskega objekta s pomožnimi objekti je potrebno v OPPN opredeliti možnosti gradnje stanovanjskega objekta, možnosti postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov ter pogojev priključevanja na infrastrukturo, ki je v večji meri že izvedena.
Občinski podrobni prostorski načrt se pripravi za območje, ki sega na zemljišče parc. št. 469/262 k.o. Letuš.
Parcela št. 469/262 k.o. Letuš se priključuje preko delno privatnega obstoječega skupinskega cestnega priključka na JP 990391 parc št. 469/152 in poteka po parcelah št. 469/390, 469/153, 469/234, 469/247 in 469/262 vse k.o. Letuš. Izvedba priključka na javni vodovod je obstoječ na parceli št. 469/262 k.o. Letuš. Izvedba elektro priključka je na parceli št. 469/262 k.o.Letuš. Možen je priključek na telekom omrežje in CATV omrežje, ki poteka na jugovzhodni strani predvidenega OPPN. Odvod fekalnih vod iz čistilne naprave in meteornih vod je izveden v ponikovalnico na par. št. 469/262 k.o. Letuš.
III. MERILA IN POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
– stanovanjska dejavnost
– storitvena dejavnost.
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
– gradnja novega objekta, legalizacija obstoječih objektov
– redna investicijska in vzdrževalna dela
– spremembe namembnosti in sprememba rabe
– rekonstrukcija objektov
– rušitve in nadomestne gradnje
– dozidave in nadzidave.
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:
– stanovanjski objekti
– gradbeno inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska infrastruktura)
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na podlagi obstoječih predpisov
– zelene površine.
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri oblikovanju objekta ter ureditvi zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive in je nadaljevanje naselja v njegovi morfologiji.
Stanovanjski objekti
– lega objektov: po geodetsko zazidalni situaciji.
– horizontalni gabariti: po geodetski zazidalni situaciji. Tloris osnovnega objekta je podolgovate oblike v tlorisnih dimenzijah 7,55 m x 10,00 m. Možna so odstopanja (v +3,00 m ali v –3,00 m) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah pod pogojem, da je objekt brez vpliva na bivalne pogoje sosednjih objektov;
– vertikalni gabarit: dovoljena je izvedba K + P + M z vkopano kletjo in izkoriščenim podstrešjem, pri čemer se šteje, da posamezna etaža ne presega višine 3,0 m, da je klet v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,20 m. V primeru izvedbe kletne etaže se le-ta mora izvesti v kesonski izvedbi zaradi bližine vodotoka Savinje;
– konstrukcija: klasična – zidana ali montažna;
– kota pritličja: po geodetsko zazidalni situaciji ±0,00 = 305,15 nmv ±0,50 m;
– kolenčni zid: do 1,20;
– streha: v osnovi dvokapnica s čopi ali brez. Naklon strešine 30º–45º z minimalnimi napušči, kritina pretežno opečnata, naravna rdeče barve, možno je tudi drugačno oblikovanje streh, ki naj bo skladno s prevladajočimi elementi naselja;
– fasada: finalna obdelava fasad je klasična kontaktna, ki je ustrezno izolirana. Barva fasade dovoljena v svetlih, pastelnih barvah. Mansardni del objekta se lahko izvede v leseni fasadi;
– oblikovanje odprtin: svobodno;
– osvetlitev mansarde: strešna okna in/ali frčade;
– zunanja ureditev gradbene parcele: dovozna cesta s priključkom do enodružinske stanovanjske hiše je izveden iz javne poti JP990390 (odsek JP990391 Male Braslovče–Letuška gmajna). Manipulativne površine na gradbeni parceli se asfaltirajo ali tlakujejo. Ostali del parcele se hortikulturno uredi z avtohtono zasaditvijo.
Pomožni objekti:
Znotraj gradbene parcele je možna gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov skladno z obstoječo zakonodajo. Gradijo se lahko kot prizidek k osnovnemu objektu ali samostojno. Oblikovani morajo biti usklajeno z osnovnim objektom. Objekti so lahko lesene, zidane in kovinske konstrukcije.
Vsi pomožni objekti skladni z obstoječo zakonodajo se lahko gradijo 2,00 m od zemljiške parcele. Kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom pod pogojem, da so izpolnjene požarno varnostne zahteve.
Medsosedske ograje za ograjevanje parcele do max. višine 1,80 m so lahko postavljene do posestne meje zemljiških parcel, tako, da ne posegajo na sosednje zemljišče razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta in je potrebno upoštevati predpise s področja varnosti v cestnem prometu.
Infrastrukturni objekti:
Infrastrukturni objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno energetsko infrastrukturo, postavitev cestne in urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte zvez in telekomunikacij. Oblikovanje infrastrukturnih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače. Manipulativne površine in parkirišča se asfaltirajo ali tlakujejo.
Gradbena parcela:
Znotraj območja urejanja je določena enovita parcela, namenjena gradnji v velikosti zemljiške parcele 710 m2. Dovoljuje se združitev in delitev parcel. V grafičnem delu OPPN je objekt lociran na sedanje lastniško stanje parc. št. 469/262 k.o. Letuš.
Dovoljen odmik zidu stanovanjskega objekta od sosednje parcelne meje na severovzhodni strani od parcele št. 469/252 k.o. Letuš je 2,50 m. Ostali dovoljeni odmiki zidu stanovanjskega objekta od sosednjih parcelnih mej je 4,00 m. Kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom pod pogojem, da so izpolnjene požarno varnostne zahteve. Gradbena parcela je lahko pozidana do 40 % površine, kar vključuje glavni objekt in pomožne objekte, nepozidane površine je 60 %.
IV. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA
Prometno omrežje:
Območje OPPN se preko delno privatnega obstoječega skupinskega cestnega priključka priključuje na javno cesto, kategorizirano kot JP990390 (odsek JP990391 Male Braslovče–Letuška gmajna). Obstoječ skupinski priključek je potrebno rekonstruirati in zagotoviti možnost razširitve le-te na minimalno širino 3 m. Na delu dovozne ceste, ki poteka po privatnih zemljiščih je potrebno predvideti, da se cesta prenese v javno dobro v last Občine Braslovče kot lastnika in upravljavca, do takrat pa pridobiti služnostne pravice uporabe in dostopa do predvidene stavbe. Zunanja ureditev ne sme vplivati na prometno varnost na cesti. Znotraj območja OPPN je potrebno za potrebe objekta zagotoviti vsaj dve parkirni mesti. Priključevanje individualnega cestnega priključka mora biti varno in pregledno, zagotovljeno mora biti polje preglednosti. V polju preglednosti ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih kultur, postavljati predmetov ali naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost. Od roba cestnega telesa morajo biti ograje oziroma razraščene grmovnice odmakjene minimalno 1,00 m in ne smejo biti višje 1,80 m. Ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, pa ne smejo presegati višine 0,80 m. Na kompleksu zemljiške parcele je potrebno zagotoviti prostor za obračanje vozil, tako da se prepreči vzratno vključevanje na cesto.
Vodovodno omrežje:
Oskrba novega objekta bo možna preko izgrajenega javnega vodovoda v izvedbi PE ø 90 mm, ki poteka severno od obravnavane parcele in že obstoječega priključka in vodomernega jaška, ki poteka na parceli št. 469/262 k.o. Letuš. Obstoječ vodovodni priključek se prestavi.
V primeru, ko se jašek nahaja na območju povoznih površin, mora biti jašek opremljen s povoznim pokrovom. Na trasi vodovoda ni dovoljena gradnja nadzemnega in podzemnega objekta, saditi dreves in drugih trajnih nasadov ter postavljati škarpe, ograje ali drogove. Vodovod je potrebno vgraditi najmanj 1,2 m pod koto terena. Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz nodularne litine. Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda znaša 3,00 m. Predviden objekt se navezuje na obstoječe hidrantno omrežje na tem območju.
Kanalizacijsko omrežje:
Fekalna kanalizacija:
Na širšem območju predvidenega OPPN še ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki bi se zaključevalo s čistilno napravo.
Na obravnavanem območju je predvidena izgradnja javne kanalizacije. Do izgradnje kanalizacijskega omrežja na obravnavanem območju je potrebno fekalne vode odvajati v malo čistilno napravo dimenzionirano za predvidene obremenitve skladno s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08), Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12, 108/13 in 98/15) ter Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda (Uradni list RS, št. 66/07, 16/08).
Po izgradnji kanalizacijskega sistema na obravnavanem območju bo priključitev na javno kanalizacijo možna in obvezna, mala čistilna naprava pa se ukine.
Meteorna kanalizacija:
Na širšem območju OPPN še ni zgrajena meteorna kanalizacija. Čiste meteorne vode lahko ponikajo lokalno v podtalje ali se vodijo v površinski odvodnik, onesnažene pa je potrebno pred tem še očistiti preko lovilcev olj in maščob. Meteorne vode se preko revizijskih jaškov in peskolovov zbirajo v zadrževalnem bazenu. Za preliv meteornih vod se predvidi ponikovalnica.
Električno omrežje:
V območju predvidenega uvoza ob robu ceste poteka obstoječi NN podzemni el. en. Vod, katerega je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor, katerega je potrebno v območju uvoza oziroma utrjenih površin mehansko zaščititi. Predviden stanovanjski objekt bo priključen za obstoječimi meritvami porabe električne energije na merilnem mestu št. 221959 z zakupljeno priključno močjo 14 kW, kar ustreza omejevalcu toka 3 x 20 A. Obstoječe merilno mesto se napaja iz nizkonapetostnega omrežja Rp1, katero se napaja iz transformatorske postaje TP Zelenjak.
Telefonsko omrežje, CATV omrežje:
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije. Trase obstoječih naročniških telekomunikacijskih kablov se določijo z zakoličbo.
Kabelsko komunikacijski sistem (KKS) v lasti in upravljanju Telemach d.o.o. je v območju predvidenega urejanja umeščen v prostor. Pri načrtovanju gradbenih posegov se mora upoštevati, da je priključitev predvidenih objektov na KKS možna na tehnično določeni točki, ki jo definira Telemach d.o.o..
Plinovodno omrežje:
Na obravnavanem območju OPPN ni zgrajenega plinovodnega omrežja. Ogrevanje objektov bo možno vršiti preko vkopanih plinskih cistern na parceli stanovanjskega objekta, z lahkim kurilnim oljem ali trdega goriva preko lastne kotlovnice v objektu, ter preko alternativnih virov energije.
Odpadki:
Za stanovanjski objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predviden način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jih uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Braslovče.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
Varstvo pred hrupom:
Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.
Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) razvrščeno v III. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim posegom, menimo, da ne bodo presežene maksimalno dovoljene ravni hrupa. V primeru suma se izvedejo meritve, na podlagi katerih se izvede protihrupna zaščita.
Varstvo zraka:
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/08, 61/09) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 24/13).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
Varstvo voda in urejanje voda:
Pri načrtovanju območja OPPN so bile upoštevane smernice MOP, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Oddelek območja Savinje. Obravnavano območje leži na območju na desnem bregu vodotoka Savinja, ki je bilo ob visokih vodah vodotoka Savinja poplavljeno. V študiji »Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti na širšem območju DPN Savinja: Ločica – Letuš«, št. A99-FR/10, februar 2010, ki jo je za naročnika MOP, Dunajska 48, 1000 Ljubljana, izdelal Inženiring za vode d.o.o., Pot za Brdom 102, 1000 Ljubljana je ugotovljeno, da predmetno območje spada v razred preostale poplavne nevarnosti.
Po evidencah Agencije RS za okolje, se obravnavano območje ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov.
Odvajanje in čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12, 108/13 in 98/15), Uredbo o emisiji in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) ali Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07, 63/09, 105/10 in 98/15).
Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno predvideti v skladu z 92. členom zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZDRL-a, 41/04 – ZVO-1 in 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15) in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike, ponikovalnico ali kanalizacijo (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno).
Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Ministrstvo za okolje in prostor Direkcija RS za vode.
Ohranjanje narave:
Na območju obravnavanega OPPN ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04, v nadaljevanju ZON-UPB), zato celovite presoje vplivov na okolje ni treba izvesti.
Varstvo kulturne dediščine:
Na območju obravnavanega OPPN ni vsebin ohranjanja kulturne dediščine.
Arhitektura novih objektov naj sledi kontinuiteti obstoječe pozidave na tem območju, tako, da novo nastala gradnja ne bo vplivala negativno na kvaliteto obravnavanega območja. Arhitekturno oblikovanje zunanjščine naj sloni na tradiciji stavbarstva širšega prostora. Ureditev okolice objektov naj upošteva obstoječe kvalitete kulturne krajine, brez večjih umetnih barier in netipične urbane opreme ter z avtohtono zasaditvijo.
Predhodna ocena arheološkega potenciala za obravnavano območje OPPN še ni bila izdelana. V primeru odkritja kakršnihkoli arheoloških najdb, arheolog dela ustavi in stanje dokumentira skladno s standardi arheološke stroke. Stroške arheoloških raziskav – vključno z arheološkim nadzorom – je dolžan kriti investitor v okviru infrastrukturnega opremljanja zemljišča (Uradni list RS, št. 7/99, 59. člen).
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
Požar
Za zagotovitev požarne varnosti bo zgrajeno hidrantno omrežje. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega materiala.
V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objektov. Potrebno je zagotoviti dovolj delovnih površin za intervencijska vozila.
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
Potres
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo EC8. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, marec 2006 (Ministrstvo za okolje in prostor – ARSO, Vojkova 1b, Ljubljana) uvrščeno v VII. stopnjo MCS s pospeškom tal 0,150 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geološkega-geotehničinega poročila.
V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
Zaščitni ukrepi
Skladno s predpisi s področja graditve zaklonišč ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji.
V študiji »Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti na širšem območju DPN Savinja: Ločica – Letuš«, št. A99-FR/10, februar 2010, ki jo je za naročnika MOP, Dunajska 48, 1000 Ljubljana, izdelal Inženiring za vode d.o.o., Pot za Brdom 102, 1000 Ljubljana je ugotovljeno, da predmetno območje spada v razred preostale poplavne nevarnosti.
Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta ne leži v vodovarstvenemu območju. Na območju OPPN prav tako ni erozivnosti in plazovitosti terena.
Način ravnanja s plodno zemljo:
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu, in uporabiti za ureditev zelenic.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Ureditveno območje OPPN, je mogoče izvajati postopno v takšnem obsegu, da je zagotovljena funkcija posameznih objektov in naprav in da se s tem ne poslabšujejo razmere na celotnem območju.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU OPPN
Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
IX. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:
– za lego objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo v sklopu gradbene parcele z manjšim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da se upošteva dovoljen odmik ali soglasje soseda od sosednjih gradbenih parcel in cest, upošteva požarna varnost objektov ter da je zagotovljena varnost cestnega prometa;
– za horizontalni gabarit: načrtovani objekti se lahko gradijo večjega ali manjšega tlorisnega gabarita (±3,00 m) kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem, da se ne spreminja razmerje pozidanosti gradbene parcele;
– za kote pritličja in manipulativnih površin so tolerance ±50 cm, vendar kota manipulativnih površin se prilagaja vozišču javne ceste z maksimalnim naklonom do 3 %;
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na gradbeno parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa;
– pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitev ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.
OPPN je stalno na vpogled pri pristojni občinski službi v Občini Braslovče in Upravni enoti Žalec, Oddelek za okolje in prostor.
Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe in komunalni nadzornik v občini.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35050-4/2015-11
Braslovče, dne 7. septembra 2016
Branimir Strojanšek l.r.
