Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 in 57/12) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12) je Občinski svet Občine Braslovče na 13. redni seji dne 7. 9. 2016 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov – kmetija Rakun
V skladu s Strategijo prostorskega razvoja občine in Odlokom o prostorskem redu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11, 8/15) se s tem odlokom sprejme občinski podrobni prostorski načrt na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov – kmetija Rakun (v nadaljevanju: OPPN) po projektu, ki ga je izdelal AR projekt d.o.o., Sevnica, pod št. 16/12 in so sestavni del tega odloka.
Pravna podlaga za pripravo OPPN iz prejšnjega odstavka je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09, 80/10, 43/11, 57/12, 109/12, 35/13), v 39. členu novele Zakona o kmetijskih zemljiščih in vseh njenih spremembah in dopolnitvah (Uradni list RS, št. 43/11, 58/12, 27/16) ter odločbi Ministrstva za kmetijstvo in okolje št. 351-78/2012/3 z dne 15. 3. 2012 o izpolnjevanju pogojev za postopek priprave OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe.
OPPN vsebuje naslednje sestavine:
I. TEKSTUALNI DEL
II. SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA
III. PRILOGE
IV. GRAFIČNE PRILOGE
II. UREDITVENO OBMOČJE OPPN
Območje izdelave OPPN se nahaja na območju kmetije Rakun v naselju Trnava v neposredni bližini že obstoječih stavb in zajema kmetijska zemljišča naslednjih parc. št.: 64/2, 386, del 385, del 384/1, del 382 in del 67/2 k.o. Trnava. Velikost območja OPPN znaša cca 4650,00 m².
Meja območja urejanja OPPN meji na južni strani z obstoječimi zazidljivimi površinami ter na vzhodni, zahodni in severni strani s kmetijskimi površinami.
Izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta poteka izvedba priključitve območja preko parcel št. 381, 380, 379, 376, 74/1, 375/2 vse k.o. Trnava na občinsko cesto, parc. št. 855/3 k.o. Trnava, izvedba priključka iz javnega vodovoda iz parcele 868/5 k.o. Trnava preko parcel št. 64/1 in 64/2 k.o. Trnava. Izvedba elektro priključka poteka preko parcele št. 64/2 k.o. Trnava.
III. MERILA IN POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
– kmetijska dejavnost.
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
– gradnja novega objekta
– legalizacija objekta
– redna investicijska in vzdrževalna dela
– spremembe namembnosti in sprememba rabe za kmetijsko dejavnost
– rekonstrukcija objektov
– odstranitve objektov
– dozidave in nadzidave.
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:
– kmetijski objekti, ki so neposredno namenjeni kmetijski dejavnosti (stavbe za rastlinsko pridelavo, stavbe za rejo živali, stavbe za spravilo pridelka, stavbe za predelavo lastnih kmetijskih pridelkov in druge nestanovanjske kmetijske stavbe)
– gradbeno inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska infrastruktura)
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na podlagi obstoječih predpisov za potrebe kmetijske dejavnosti
– zelene površine.
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri oblikovanju novih objektov ter ureditvi zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive in je nadaljevanje naselja v njegovi morfologiji.
Kmetijski objekti
– lega objektov: po geodetski zazidalni situaciji; dovoljene so tolerance v smeri sever-jug in vzhod-zahod, pod pogojem, da so zagotovljeni odmiki od sosednjih zemljišč in upravljavcev prometnega omrežja. Odmik od sosednjih zemljiških parcel je lahko tudi manjši kot je prikazano v geodetski zazidalni situaciji s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča.
– horizontalni gabariti: okvirni gabariti po geodetski zazidalni situaciji. Možna večja odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah pod pogojem, da se ne presega faktor zazidanosti in faktor izrabe parcele, ter da je zagotovljena požarna varnost objekta. Pri projektiranju objektov se mora ohranjat min. razmerje med stranicami 1:1,1 do 1:2,5;
– vertikalni gabarit: višina etaž mora biti prilagojena tehnologiji objekta, zato etažnost pri teh objektih ni omejena, dovoljena je izvedba medetaž oziroma je lahko objekt zasnovan iz več etaž pod pogojem, da ne presega maksimalno določeno višino obstoječih kmetijskih objektov, nad koto ±0,00 m (kota pritličja). Izjemoma se dovoli višina objekta nad višino obstoječih kmetijskih objektov če to izrecno pogojuje tehnologija objekta.
– konstrukcija: klasična – zidana ali montažna;
– kota pritličja: ±0,00 = 281,00; toleranca ±0,50;
– streha: v osnovi dvokapnica s čopi ali brez. Naklon strešine naj bo načeloma 30º–45º z minimalnimi napušči, kritina pretežno opečnata, naravna rdeče barve. Možno je tudi drugačno oblikovanje streh (manjši naklon strešine) če to pogojujejo konstrukcijske rešitve. Na strešinah so dovoljene postavitve fotovoltajike za pridobivanje električne energije;
– fasada: finalna obdelava fasad je klasični zaglajeni omet v svetlih, pastelnih barvah. Pri fasadah je možna kombinacija z lesom;
– oblikovanje odprtin: svobodno;
– zunanja ureditev gradbene parcele: dovozni priključek z dovozno cesto do kmetijskih objektov je izveden iz kategorizirane občinske ceste. Manipulativne površine na gradbeni parceli se izvedejo v makadamski obliki ali se asfaltirajo oziroma tlakujejo. Ostali del parcele se hortikulturno uredi z avtohtono zasaditvijo.
Enostavni objekti:
Na območju OPPN je možna gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov skladno z obstoječo zakonodajo, za potrebe kmetijske dejavnosti. Gradijo se lahko kot prizidek k osnovnemu objektu ali samostojno. Oblikovani morajo biti usklajeno z osnovnim objektom. Objekti so lahko lesene, zidane in kovinske konstrukcije.
Infrastrukturni objekti:
Infrastrukturni objekti v ureditvenem območju obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno energetsko infrastrukturo, ter objekte zvez in telekomunikacij. Oblikovanje infrastrukturnih objektov je svobodno.
Gradbena parcela:
Parcelacija, oziroma določitev funkcionalnih zemljišč – oziroma gradbenih parcel v OPPN ni predpisana. Dovoljuje se združitev in delitev parcel. V grafičnem delu OPPN v ureditvenem območju so objekti locirani na sedanje lastniško stanje parc. št. 64/2, del 67/2, del 385, del 384/1 in del 382 vse k.o. Trnava.
Dovoljen odmik zidu kmetijskih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki se vežejo na kmetijsko dejavnost od sosednjih parcelnih mej je 4,00 m. Kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom pod pogojem, da so izpolnjene požarno varnostne zahteve. Faktor izrabe gradbene parcele je 0,8, faktor zazidanosti 0,4.
IV. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA
Dovozi in dostopi ter parkiranje:
Območje OPPN se prometno navezuje preko obstoječe javne občinske ceste, ki je kategorizirana kot javna pot JP993990 (odsek JP993991 Trnava 12a). Priključevanje mora biti varno in pregledno, zagotovljeno mora biti polje preglednosti. V polju preglednosti ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih kultur, postavljati predmetov ali naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost.
Vodovod:
Iz smernic JKP Žalec d.o.o. je razvidno, da je oskrba novih in obstoječih objektov z vodo na obravnavanem območju možna preko izgrajenega javnega vodovoda v izvedbi PE Ø 90 mm NL dn 150 mm, ki poteka južno od obravnavane parcele.
V primeru, ko se jašek nahaja na območju povoznih površin, mora biti jašek opremljen s povoznim pokrovom. Na trasi vodovoda ni dovoljena gradnja nadzemnega in podzemnega objekta, saditi dreves in drugih trajnih nasadov ter postavljati škarpe, ograje ali drogove. Vodovod je potrebno vgraditi najmanj 1,2 m pod koto terena. Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz modularne litine. Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda znaša 4,00 m. Predviden objekt se navezuje na obstoječe hidrantno omrežje na tem območju.
Kanalizacija – odvod komunalnih in meteornih voda:
Fekalna kanalizacija:
Na podlagi smernic JKP Žalec d.o.o. je razvidno, da je na obravnavanem območju predvidenega OPPN zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključuje z čistilno napravo. Priključevanje na javno kanalizacijo še ni možno. Do izgradnje kanalizacijskega omrežja na obravnavanem območju je potrebno fekalne vode odvajati v MKČ napravo dimenzionirano za predvidene obremenitve skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) ter Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda (Uradni list RS, št. 66/07, 16/08). Po izgradnji kanalizacijskega sistema na obravnavanem območju bo priključitev na javno kanalizacijo možna in obvezna, mala čistilna naprava pa se ukine.
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) in Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85, Uradni list RS, št. 98/07 in 5/13).
Meteorna kanalizacija:
Na podlagi smernic JKP Žalec d.o.o. je razvidno, da na širšem območju OPPN še ni zgrajena meteorna kanalizacija. Čiste meteorne vode se preko peskolovov in revizijskih jaškov zbirajo v zadrževalniku meteornih vod, višek teh vod se odvajajo v obstoječi sistem meteorne kanalizacije kmetije in dalje v obstoječo ponikovalnico, onesnažene pa je potrebno pred tem očistiti preko lovilca olj in maščob. Obstoječa kmetija ima rešeno odvajanje meteornih vod v ponikovalnico.
Električno omrežje:
Na podlagi smernic Elektro Celje d.d. je energija za napajanje kmetijskih objektov v obravnavanem območju OPPN se bodo napajali za odjemnem mestu gospodarskega objekta – hleva za katerega je že bilo izdano soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje št. 547204 za naročeno priključno moč 24 kW, kar ustreza omejevalcu toka 3 x 35 A. Odjemno mesto se bo napajalo na NN izvodu R1, kateri se napaja iz transformatorske postaje TP Trnava Rožič.
Telefonsko omrežje, kabelski razdelilni sistem:
Na obravnavanih območjih ni TK omrežja. Za priključitev na javno TK omrežje je potrebno zgraditi TK priključek, trasa in mesto priključitve na javno TK omrežje se določi s strani Telekom Slovenija in mora biti usklajena z ostalimi komunalnimi vodi.
Na predvidenem območju OPPN ni umeščen KKS.
Odpadki:
Za vsak objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Braslovče.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
Varstvo pred hrupom:
Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.
Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) razvrščeno v III. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim posegom, menimo, da ne bodo presežene maksimalno dovoljene ravni hrupa. V primeru suma se izvedejo meritve, na podlagi katerih se izvede protihrupna zaščita.
Varstvo zraka:
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/08, 61/09) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/07, 81/07).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
Varstvo voda in urejanje voda:
Pri načrtovanju območja OPPN so bile upoštevane smernice MKO, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Oddelek območja Savinje.
Odvajanje in čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) in Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85, Uradni list RS, št. 98/07 in 5/13). Na obravnavanem območju predvidenega OPPN je zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključuje z čistilno napravo. Priključevanje na javno kanalizacijo še ni možno. Do izgradnje kanalizacijskega omrežja na obravnavanem območju je potrebno fekalne vode odvajati v MKČ napravo dimenzionirano za predvidene obremenitve. Odpadne vode iz kmetijskih objektov se odvajajo v obstoječo ali novo gnojno jamo. Po izgradnji kanalizacijskega sistema na obravnavanem območju bo priključitev na javno kanalizacijo možna in obvezna, mala čistilna naprava pa se ukine. Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno predvideti v skladu s 92. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZDRL-a, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15) in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike, ponikovalnico ali kanalizacijo (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno). Obstoječa kmetija že ima rešeno odvodnjavanje meteornih vod v ponikovalnico.
Po evidencah MKO, ARSO, se obravnavana lokacija ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov ali na poplavnem območju. Na območju ni vodotokov oziroma ni predvidenih posegov na vodna ali priobalna zemljišča vodotokov.
Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
Ohranjanje narave:
Na območju obravnavanega OPPN ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04, v nadaljevanju ZON-UPB), zato celovite presoje vplivov na okolje ni treba izvesti.
Varstvo kulturne dediščine:
Območje, predvideno za pozidavo s kmetijskimi objekti s prometno in komunalno infrastrukturo se nahaja izven evidentiranih in zavarovanih območij nepremične kulturne dediščine.
Arhitektura novih objektov naj sledi kontinuiteti obstoječe pozidave na tem območju, tako, da novo nastala gradnja ne bo vplivala negativno na kvaliteto obravnavanega območja. Arhitekturno oblikovanje zunanjščine naj sloni na tradiciji stavbarstva širšega prostora. Ureditev okolice objektov naj upošteva obstoječe kvalitete kulturne krajine, brez večjih umetnih barier in netipične urbane opreme ter z avtohtono zasaditvijo.
Površine znotraj območja OPPN še niso bile arheološko pregledane. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja, da mora najditelj v primeru odkritja arheološke ostaline, najdbo zavarovati nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvestiti pristojno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki nadalje ukrepa v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
Investitor mora o začetku del vsaj 10 dni prej obvestiti pristojno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno zavodu za varstvo kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
VI. UKREPI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
Potres
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo EC8. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, marec 2006 (Ministrstvo za okolje in prostor – ARSO, Vojkova 1b, Ljubljana) uvrščeno v VII. stopnjo MCS s pospeškom tal 0,150 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geološkega-geotehničnega poročila.
V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
Požar
Za zagotovitev požarne varnosti je zgrajeno hidrantno omrežje. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega materiala.
V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta.
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni objekti in požarno zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
Zaščitni ukrepi
Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96, 54/15) ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta ne leži v bližini vodotokov, zato ni ogroženo s poplavnostjo. Na območju OPPN prav tako ni visoke podtalnice, erozivnosti in plazovitosti terena.
Način ravnanja s plodno zemljo:
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu, in uporabiti za ureditev zelenic.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Ureditveno območje OPPN, je mogoče izvajati postopno v takšnem obsegu, da je zagotovljena funkcija posameznih objektov in naprav in da se s tem ne poslabšujejo razmere na celotnem območju.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU OPPN
Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
IX. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:
– za lego objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo v sklopu gradbene parcele z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da se upošteva dovoljen odmik ali soglasje soseda od sosednjih gradbenih parcel in javnih cest, ter da je zagotovljena varnost cestnega prometa;
– za horizontalni gabarit: načrtovani objekti se lahko gradijo večjega ali manjšega tlorisnega gabarita kot je določeno v grafičnih prilogah. Možna večja odstopanja (v »+« ali v »–«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah pod pogojem, da se ne presega faktor zazidanosti in faktor izrabe parcele, ter da je zagotovljena požarna varnost objekta;
– za koto pritličja so tolerance ± 50cm; kota manipulativnih površin se prilagaja vozišču javne ceste z maksimalnim naklonom do 3 %;
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na gradbeno parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa;
– pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitev ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.
OPPN je stalno na vpogled pri pristojni občinski službi v Občini Braslovče in Upravni enoti Žalec, Oddelek za okolje in prostor.
Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe in komunalni nadzornik v občini.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35050-6/2012-9
Braslovče, dne 7. septembra 2016
Branimir Strojanšek l.r.
