Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – skl. US, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09 in 3/10) je Občinski svet Občine Brežice na 13. redni seji dne 19. 9. 2016 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje razvoja obstoječe kmetije Mali Vrh
(podlaga in predmet za OPPN)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje razvoja obstoječe kmetije Mali Vrh (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje M MUNDUS Mateja Sušin Brence s.p., (avgust 2016) pod št. projekta PA-1604.
(2) OPPN se sprejme ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Brežice (Uradni list RS, št. 61/14 in 43/16, v nadaljevanju: OPN).
(3) Na območju OPPN se določijo merila in pogoji za posege potrebne za razvoj obstoječe kmetije.
(1) Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji (v nadaljevanju: Fz) je razmerje med zazidano površino (vključno s tistimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi) in celotno površino parcele, namenjene gradnji.
(2) Faktor zelenih površin (v nadaljevanju: Fzp) je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino parcele objekta. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke).
(3) Gradbena meja je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe s svojim najbolj izpostavljenim delom stavbe nad terenom ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča.
(4) Kolenčni zid je višina zidu v podstrešju, merjeno od nosilne konstrukcije (npr. plošča) do stika poševne strehe in vertikalne zunanje stene, merjeno z notranje strani stavbe. V višino kolenčnega zidu je všteta tudi višina kapne lege.
(5) Kubus pomeni volumen oblike kvadra oziroma kocke.
(6) Mansarda (v nadaljevanju: M) je prostor pod poševno streho.
(7) Parcela objekta oziroma parcela namenjena gradnji je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji objekt vključno z urejenimi površinami, ki služijo temu objektu oziroma na katerem je predviden objekt vključno z urejenimi površinami, ki bodo služila temu objektu. Kot parcela objekta se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.
(8) Spremljajoče stavbe so po svojem namenu enake enostavnim in nezahtevnim objektom, ki imajo enega ali več prostorov, v katerega človek lahko vstopi in sodijo po svoji velikosti oziroma zahtevnosti med manj zahtevne objekte.
(9) Spremljajoči objekti so po svojem namenu enaki enostavnim in nezahtevnim objektom, po svoji velikosti oziroma zahtevnosti pa sodijo v manj zahtevne objekte.
(10) Površina za razvoj objekta(ov) predstavlja zemljišče, ki je omejeno z gradbenimi mejami, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Stavbišča predvidenih in obstoječih objektov prav tako predstavljajo površino za razvoj objekta(ov).
(11) Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, vendar je dopustno odstopanje od njih, če jih zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno upoštevati, kar je treba obrazložiti in utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(12) Spremljajoča dejavnost je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi, a se lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nima negativnih vplivov.
(13) Stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti.
(14) Zazelenjena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
(1) OPPN vsebuje poleg tekstualnega dela (odlok) tudi grafični del ter priloge.
(2) Vsebina odloka določa:
1. opis prostorskih ureditev;
2. območje urejanja;
3. umestitev načrtovanih ureditev v prostor;
4. zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
5. rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine;
6. rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave;
7. način, vrsta in namen prenove naselja ali njegovega dela;
8. rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; vključno z varstvom pred požarom;
9. etapnost izvedbe prostorske ureditve;
10. velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev;
11. obveznosti udeležencev graditve objektov;
12. usmeritve za določanje meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(3) Grafični del vsebuje naslednje načrte:
1. | Območje OPPN | |
| 1.0 na OPN | M 1:5.000 |
| 1.1 na TTN | M 1:10.000 |
| 1.2 na DOF in DKN | M 1:2.000 |
| 1.3 na geodetskem načrtu | M 1:1.000 |
2. | Vplivi in povezave | M 1:2.000 |
3. | Situacija | M 1:1.000 |
(4) OPPN ima naslednje obvezne priloge: izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, prikaz stanja prostora, strokovne podlage za pripravo OPPN, smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, obrazložitev in utemeljitev OPPN in povzetek za javnost.
(5) Glede na z OPPN-jem načrtovane ureditve in varovanja, okoljsko poročilo za postopek celovite presoje vplivov na okolje ni bilo potrebno.
II. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV
(1) Območje OPPN se nahaja na območju naselja Mali Vrh in zajema območje obstoječih stavb kmetije in območje, predvideno za njen razvoj. Zahodno meji na gozd, severno na kmetijska zemljišča, vzhodno in južno pa na ceste. Območje obstoječe kmetije je v OPN razdeljeno v dveh enotah urejanja prostora (EUP) MAV-03 in MAV-02, ki ju OPPN povezuje v smiselno celovito enoto. Zajema zemljišča na parc. št. del 322/1, del 320/1 in 320/3 k.o. Mali Vrh v skupni velikosti 7.500 m2.
(2) Spremembo meje območja OPPN od določene v OPN je skladno s tretjim odstavkom 142. člena OPN sprejel občinski svet.
(3) Meja območja OPPN je razvidna iz načrta 1 grafičnega dela »Območje OPPN«.
(1) Območje OPPN vzhodno meji na lokalno cesto LC – 024521, Mali Vrh–Blatno, od koder se dostopa do območja in na jugu na regionalno cesto R3 2204, Sp. Pohanca–Kapele.
(2) Obstoječa kmetija se nahaja v nizu obcestne enostanovanjske pozidave naselja, ki se širi severno od ceste Sp. Pohanca–Kapele vzhodno in zahodno od kmetije. Severno in južno od območja OPPN so kmetijska zemljišča, zahodno deloma tudi gozd. Vzhodno od ceste Mali vrh–Blatno se nahaja enostanovanjska pozidava in dva poslovna subjekta.
(3) Na območju OPPN se nahajajo obstoječi objekti kmetije – poleg stanovanjskega objekta več spremljajočih objektov, namenjenih kmetijski dejavnosti. Objekti tvorijo interno dvorišče. Severno od obstoječe pozidave je izveden plato s kozolcem na sicer nekoliko nagnjenem terenu, kjer je predvidena širitev kmetije.
(4) Območje je infrastrukturno opremljeno.
(5) Južni že pozidani del OPPN se nahaja znotraj območja podzemnih voda Brežiškega polja. Po podatkih Direkcije RS za vode se čez območje odvajajo zaledne vode – neimenovani vodotok. OPPN se ne nahaja na območju varstva kulturne dediščine (arheološka najdišča, kulturni spomenik, evidentirana nepremična kulturna dediščina), narave (naravne vrednote, ekološko pomembna območja, natura 2000 ali druga zavarovana območja), varstva voda (vodovarstveno območje ali območje površinskih voda) ali na ogroženih območjih (poplavna, erozijska, plazljiva ali plazovita območja) glede na obstoječe evidence in podatke.
(6) Prikaz vplivov in povezav je razviden iz načrta 2 grafičnega dela OPPN »Vplivi in povezave«.
Na območju OPPN so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta.
(vrste objektov glede na namen po klasifikaciji objektov)
(1) Dopustna je gradnja vrste objektov namenjenih bivanju in kmetiji z dopolnilnimi in spremljajočimi dejavnostmi.
(2) Po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) je dopustna gradnja naslednjih objektov s pretežnim namenom:
– 11100 Enostanovanjske stavbe, razen vrstnih hiš in dvojčkov;
– 12420 Garažne stavbe (kot spremljajoč samostojen objekt v funkciji stanovanjske stavbe oziroma kmetije);
– 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe, razen 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo;
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, in sicer pomožne stavbe: drvarnica, lopa, ropotarnica, letna kuhinja, ute;
– ter gradnja infrastrukturnih vodov in priključkov, parkirišč in utrjenih površin ter objektov za zagotavljanje ustreznega odvajanja voda iz območja.
Poleg bivanja je dopustna kmetijska dejavnost.
(vrste objektov glede na zahtevnost)
V območju OPPN je poleg manj zahtevnih objektov dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s 13. členom tega odloka.
III. MERILA IN POGOJI NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN
(zasnova in ureditvene enote)
(1) Določijo se robni pogoji s površinami za razvoj objektov izhajajoč iz splošnih določil OPN-ja.
(2) Območje OPPN se deli na bivalni del s spremljajočimi objekti za bivanje in na kmetijski del. Na območju OPPN je na bivalnem delu poleg obstoječe stanovanjske stavbe dopustna gradnja še dodatne stanovanjske stavbe (ali sprememba namembnosti obstoječega objekta).
(3) Zasnova je razvidna iz načrta 3 grafičnega dela OPPN »Situacija«. Stavbe prikazane v grafičnem delu so simbolne narave.
(lokacijski pogoji in pogoji o velikosti objektov)
(1) Gradnja objektov je dopustna na površinah za razvoj objekta, kot je razvidno iz grafičnega dela.
(2) Površina za razvoj objekta je odmaknjena od parcelne meje parcele objekta 4 m, razen na:
– območju obstoječe strnjene pozidave, kjer poteka po zahodni gradbeni liniji obstoječih objektov in
– na območju, ki meji na kmetijska in gozdna zemljišča, kjer je dopustna gradnja do parcelne meje ob zagotavljanju potrebnih površin za gradnjo in vzdrževanje objektov.
(3) Na zahodni strani OPPN je v primeru gradnje stavbe v 20 m pasu od gozdnega roba dopustna gradnja pod pogoji pristojnega soglasodajalca zaradi možnega vpliva gozda na stavbo.
(4) Hlev se umesti v zahodni del parcele z minimalnim odmikom 20 m od vzhodne parcelne meje s cesto ali več, če to dopušča organizacija manipulativnega dvorišča in poti kmetijske mehanizacije.
(5) Izven površine za razvoj objektov je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov pod pogoji 13. člena tega odloka.
(6) Vsi nadzemni objekti morajo biti odmaknjeni od parcele ceste najmanj 2,0 m ali tudi več, če to zahteva preglednost in varnost na prometnih površinah.
(7) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta.
(8) Velikost objektov se zaradi vodila fleksibilnosti določi z robnimi pogoji, in sicer na površini za razvoj objekta, upoštevajoč gradbene meje in faktor zazidanosti.Največja dovoljena etažnost stanovanjskega objekta je (K) + P + 1 + M. Spremljajoče stavbe so max. etažnosti (K) + P s podstrešnim delom brez kolenčnega zidu oziroma kjer ima etaža strop kot streha. Višina P je pogojena s funkcijo objekta.
(9) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo: Maksimalni faktor zazidanosti (Fz) je 0,5. Minimalni faktor zelenih površin Fzp: 0.15.
(pogoji za oblikovanje objektov in površin)
(1) Oblika osnovnega stanovanjskega objekta:
V osnovi tloris podolgovate oblike. Dovoljeno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovati tloris do 30 %.
a) Streha:
– Dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z naklonom od 30° do 40° z ravnimi na način, da prevladuje videz klasične simetrične dvokapnice. Sestavljena dvokapna streha je dopustna v primeru sestavljenega tlorisa, kjer je naklon strehe vseh strešin enak, nivo slemena pa ne nujno.
– Strehe objektov v bivanjskem delu imajo čope.
– Barve kritin morajo biti sive, bakreno rjave ali opečne barve, drobne strukture. Prepovedana je uporaba svetlobo odbijajočih materialov kritine (npr. glazirana kritina).
– Osvetlitev podstrešnih prostorov preko strešin je dovoljena s:
a. strešnimi okni,
b. terasami, ložami,
c. kubusnimi izzidki oziroma ravnimi frčadami,
d. ali večjimi trikotnimi frčadami z naklonom enakim osnovnem naklonu,
– pod pogojem, da je na objektu en tip frčad na strešini ene fasade.
b) Oblikovanje fasad
– Material: poleg stekla je dopustna kombinacija maksimalno dveh materialov.
– Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov so enostavni.
– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah (kot so večkotni in polkrožni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli in tipični arhitekturni elementi drugih arhitekturnih okolij (stebrišča, loki ...) in na strehah objektov (kritine, frčade drugih oblik ipd.).
– Fasade naj bodo v odtenkih svetlih, toplih, zemeljskih barv ali v beli barvi. Dovoljene so barvne kombinacije za poudarek posameznega dela fasade (npr. dodani ali odvzeti kubusi, vhod).
– Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. signalne barve, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, modra, turkizno modra).
(2) Spremljajoče stavbe
– V osnovi podolgovat tloris, priporoča se razmerje med osnovnima stranicama najmanj 1:1,5.
– Uporaba materialov in oblikovanje spremljajočih stavb mora izkazovati njegovo podrejenost osnovnemu objektu. Oblikovno enostaven – nečlenjen objekt v barvah in materialih pod pogoji, enakimi kot za stanovanjski objekt, vendar lahko drugačen od njega in v podstrešju brez kolenčnega zidu.
– Strehe spremljajoče stavbe morajo biti enostavne (sestavljene dvokapne strehe niso dopustne). Strehe spremljajočih stavb v bivanjskem delu morajo biti oblikovno skladne z obstoječim objektom (enak naklon +/- 2° in kritina) ali z ravno streho. Pri objektih v gospodarskem delu je lahko naklon strehe tudi nižji zaradi zmanjšanja volumna in s tem pojavnosti objekta v prostoru (do 15° ali ravna streha). Objekti, ki se bodo gradili naknadno v tem delu, naj sledijo naklonu strehe (+/- 2°) in oblikovnosti prvega novo postavljenega. V severnem delu v predelu vkopa platoja je dopustna gradnja objekta z zazelenjeno streho.
(3) Dozidava in nadzidava legalnih objektov
Potrebno je zagotoviti oblikovno skladnost dozidanega ali nadzidanega dela z obstoječim objektom skladno s pogoji tega odloka ali pa se izvede v obliki kubusa na način, ki dopušča samostojno izraznost simetrične dvokapnice. Strehe dozidanega in spremljajočega objekta morajo biti oblikovno skladne z obstoječim objektom (enak naklon +/- 2° in kritina) ali z ravno streho.
(4) Postavitev zunanjih enot naprav
– Naprave za izkoriščanje sončne energije se na strehe postavijo praviloma vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Pri ravnih strehah se postavijo pod največjim mogočim kotom in najboljšo mogočo orientacijo, skrite za fasadni venec oziroma morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo.
– Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov, razen če so te fasade izvedene tako, da deli fasad zakrivajo instalacije in zunanjo enoto naprave.
– V primeru postavitve zunanje enote toplotne črpalke na mesto, vidno iz ceste, mora biti le-ta vizualno zakrita.
(5) Uvozi in utrjene površine:
– Na območju kmetije morajo biti zagotovljene ustrezne površine za zagotavljanje parkirnih mest za osebne avtomobile (minimalno 3 parkirna mesta), za kmetijsko mehanizacijo, manipulativne površine in dostopne poti do objektov in kmetijskih zemljišč v zaledju.
– Med javno cesto in parkiriščem ali garažo ali ograjo je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi.
– Dovozi na parcele objektov se asfaltirajo ali tlakujejo v širini najmanj 3,0 m, s poglobljenimi robniki in ustreznimi uvoznimi radiji.
(6) Nepozidane in neutrjene površine
– Podporni zidovi so lahko grajeni tudi kot manj zahtevni, nezahtevni ali enostavni objekti. Zidovi višine nad 0,5 m, ki so vizualno izpostavljeni, morajo biti zazelenjeni. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 1,5 m, se izvede v terasah, razen če gre za podporni zid za objektom, ki ni vizualno izpostavljen v krajini.
– Območje se zazeleni v čim večji možni meri, tako zaradi ponikanja meteorne vode kot zaradi privlačnosti prostora. Rastline ne smejo posegati v območje preglednostnega trikotnika.
– Rastlinske vrste na zelenih površinah s koreninami ne smejo segati v območje komunalnih vodov ali preglednostnega trikotnika. Sajenje dreves z globokimi koreninami v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture se izvede z odmikom od posameznih vodov najmanj 1,50 m, od vodovoda in kanalizacije pa najmanj 2,00 m.
(pogoji za nezahtevne in enostavne objekte)
(1) Dopustna je gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
1. Majhna stavba (garaža, drvarnica oziroma pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt);
2. Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lopa, uta, nadstrešek, senčnica, letna kuhinja, vetrolov, manjša drvarnica, savna, zimski vrt);
3. Pomožni objekti v javni rabi – objekt za odvodnjavanje ceste;
4. Ograja;
5. Podporni zid;
6. Rezervoar za vodo (samo vkopani);
7. Vodnjak;
8. Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture;
9. Samostojno parkirišče;
10. Objekt za rejo živali;
11. Pomožni kmetijsko gozdarski objekt;
12. Objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost;
13. Pomožni komunalni objekt;
14. Objekti za akumulacijo vode od tega vodni zbiralnik, bazen za kopanje, grajen ribnik, okrasni bazen.
(2) Lega nezahtevnih in enostavnih objektov na zemljišču
Najbolj izpostavljen del novih nezahtevnih ali enostavnih objektov, ki so po definiciji stavbe in ki so namenjene gospodarjenju (garaža, drvarnica, vrtna lopa ipd.), mora biti od meje sosednjih parcel oddaljen min. 1,5 m, pri ostalih nezahtevnih in enostavnih objektih pa 0,5 m. Odmik od meje s prometnico določa šesti odstavek 11. člena tega odloka.
(3) Velikost in oblikovnost nezahtevnih in enostavnih stavb se izvaja smiselno kot velja za spremljajoče stavbe pod pogoji navedenimi v 11. členu in v drugem odstavku 12. člena tega odloka. Dopustna je tudi ravna ali zazelenjena streha.
(4) Ograje:
– Medsoseske ograje se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V nasprotnem primeru se ograja postavi največ v odmiku od parcelne meje, ki zagotavlja gradnjo ograje na parceli objekta.
– Odmik ograj od cestišča ne sme biti manjši od 2,00 m.
– Ograje ob cestnem prostoru so maksimalne višine 1,50 m, zelene ograje (žive meje) lahko tudi do 2,00 m.
– V križiščih in pri uvozih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika.
– Masivne zazidane ograje in zasaditev mej s cipresami niso dopustni.
(5) Merila in pogoji za podporne zidove so določeni v 12. členu.
(pogoji za obstoječe objekte)
Območje obstoječih objektov se uredi v pretežno bivanjski del s spremljajočimi objekti. Obstoječi objekti ob dvorišču se ohranijo v enovitem obstoječem gabaritu v mansardi s kolenčnim zidom. Dopustni so posegi, kot jih določa za novogradnje ta odlok.
IV. POGOJI ZA GOSPODARSKO JAVNO IN DRUGO INFRASTRUKTURO
(1) Zemljišča za gradnjo objektov so priklopljena na obstoječo infrastrukturo (promet, vodovod, kanalizacija, elektrika, telekomunikacije).
(2) Upoštevati je potrebno predpisane in priporočene odmike med posameznimi infrastrukturnimi vodi pri vzporednem poteku in na območjih križanj. Odmiki od cest in infrastrukturnih koridorjev morajo omogočati nemoteno funkcioniranje in vzdrževanje infrastrukturnih objektov. Prečkanja uvozov, dvorišč se izvedejo v zaščitnih ceveh, ki omogočajo kasnejše rekonstrukcije in obnove brez posegov v cestno telo.
(3) Sajenje dreves v varovalnih območij infrastrukture je dopustno pod pogoji, navedenimi v šestem odstavku 12. člena tega odloka.
(4) Elektro omarice, omarice telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov.
(5) Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet projektne dokumentacije.
(6) Prometne ureditve, potek komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov so prikazani na načrtu 3 grafičnega dela OPPN »Situacija«.
(prometna infrastruktura)
(1) Območje OPPN se nahaja v varovalnem pasu regionalne ceste II. reda, št. R3-676, na odseku 22014 Sp. Pohanca–Kapele, od km 4,080 do km 4,127 na levi strani v smeri stacionaže državne ceste.
(2) Obstoječi dostopi na območje kmetije ostajajo iz lokalne ceste LC – 024521, Mali Vrh–Blatno, vzhodno od kmetije, od koder je dostop v garažo v kletnem delu stanovanjskega objekta, dostop do obstoječe strnjene dvoriščne pozidave bivanjskega dela in severneje dostop do območja razvoja kmetije. Obstoječi dostop iz regionalne ceste se ukine. Na mestu se uredijo zelene površine in zaključi dvorišče.
(3) Parkirna mesta za posamezno parcelo in manipulativne površine, namenjeno gradnji, se zagotavljajo na parceli, namenjeni gradnji tega objekta, upoštevajoč določbe 12. člena tega odloka.
(4) Posebnih površin namenjenih pešcem, kolesarjem ali javnem prometu ni predvidenih. Ob obstoječih cestah ni izvedene cestne razsvetljave.
Območje OPPN je priključeno na obstoječi priključek vodovodnega omrežja.
(1) Območje kmetije je priključeno na javni kanalizacijski sistem.
(2) Pri gradnji objektov je potrebno zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin.
(3) Padavinske vode s streh se odvajajo v lokalni zbiralnik deževnice, ki se lahko uporablja za zalivanje in sanitarno vodo. Odvečne vode se odvajajo v ponikalnice, kolikor to omogočajo geomehanske razmere, oziroma na način, kot je zagotovljeno odvajanje voda obstoječih objektov širšega območja. Ponikalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča in ne bo povzročena škoda tretji osebi.
(4) Padavinske vode iz utrjenih povoznih površin je potrebno predhodno očistiti na lovilcu olj. lz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranega lovilca olj (SIST EN 858-2).
(energetska infrastruktura)
(1) Območje OPPN je priključeno na obstoječi priključek električnega omrežja.
(2) Za ogrevanje in drugo uporabo je možno tudi izkoriščanje obnovljivih virov energije. Fotovoltaični sistemi se lahko izvedejo le kot del strehe ali fasade obstoječih objektov.
Območje OPPN je priključeno na obstoječi priključek telekomunikacijskega omrežja.
(zbiranje in odvoz odpadkov)
Predviden je individualen odvoz komunalnih odpadkov z odjemnega mesta ob cesti, ki mora biti opremljeno s posodo za odpad po navodilih upravljavca.
V. PARCELACIJA IN PROSTORSKI UKREPI
(parcelacija in prostorski ukrepi)
(1) Območje OPPN predstavlja parcelo objektov kmetije.
(2) Pred gradnjo objektov, ki mejijo na obstoječe ali načrtovane občinske javne ceste ali drugo grajeno javno dobro lokalnega pomena, je treba izvesti postopek ureditve meje, parcelacije, nove izmere ali drug postopek s katerim se uredi dejansko stanje in prenese lastništvo občinskih javnih cest ali drugega grajenega javnega dobra lokalnega pomena na občino.
(3) Parcelacija je razvidna iz načrta 2 grafičnega dela OPPN »Situacija«.
(4) Posebni prostorski ukrepi niso predvideni.
VI. VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE, NARAVE IN OKOLJA
(ohranjanje kulturne dediščine in narave)
OPPN ne posega na območje kulturne dediščine, niti na območja varovanja narave.
(1) Območje OPPN se ne nahaja na območju vodnih virov oziroma njihovih varstvenih pasov. Na območju se poplave ne pojavljajo. Po podatkih Direkcije RS za vode se čez območje odvajajo zaledne vode – neimenovani vodotok.
(2) Za gradnjo objektov v priobalnem pasu neimenovanega vodotoka je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe. Zagotoviti je potrebno ustrezno odvajanje zalednih voda. Skladno z veljavnimi predpisi je potrebno urediti strugo vodotoka tako, da območje ob nastopu pretoka vode s povratno dobo 100 let ne bo poplavno ogroženo oziroma bo uvrščeno v razred majhne ali prestale nevarnosti, v primeru, če pristojna služba to zahteva v postopku priprave dokumentacije za pridobitev ustreznega dovoljenja. Na območju OPPN so dopustni posegi in gradnja objektov za varovanje voda in zagotavljanje ustreznega odvajanja zalednih voda.
(3) Južni že pozidani del OPPN se nahaja znotraj območja podzemnih voda Brežiškega polja, ki pa je že pozidan. Predvideni so predhodni ukrepi za varstvo podtalnice skladno z veljavno zakonodajo – ustrezen način odvajanja in čiščenja padavinskih in odpadnih vod, lovilci olj in maščob, v primerih, določenih v veljavni zakonodaji, ponikalnice, zbiralnik za vodo.
(4) Skladišča za živinska gnojila morajo biti umeščena v prostor ter grajena in upravljana skladno z veljavnimi predpisi tako, da ne pride do nenadzorovanega iztekanja in onesnaženja vode ali tal. Biti morajo vodotesna, stabilna in odporna proti mehanskim, toplotnim ali kemičnim vplivom.
(5) Skladiščne kapacitete gnojevke morajo ustrezati staležu živali. Biti morajo zgrajene vodotesno, da ne prihaja do onesnaževanja voda in zemlje.
(1) Kmetijsko dejavnost na območju je potrebno OPPN izvajati na način, da zmanjšuje prekomerne vplive na okolje in da izvaja ukrepe za zmanjšanje smradu upoštevajoč, da lokacija kmetije v delu meji na območja, namenjena bivanju – fermentatorji gnojevke, larvicidi ipd.
(2) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje.
(3) Območje stanovanj sodi po veljavnih predpisih med območja III. stopnje varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa in je dovoljena mejna raven hrupa 50 dBA ponoči in 60 dBA podnevi.
(4) Povzročitelji odpadkov med gradnjo in v času obratovanja objektov morajo upoštevati veljavne predpise, ki določajo ravnanje z odpadki.
(5) Mejne vrednosti obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja ne smejo biti presežene, pri čemer je potrebno upoštevati veljavne predpise. Območje OPPN sodi v območje I. stopnje varstva pred sevanjem.
(6) Pri osvetljevanju objektov in pri objektih za svetlobno oglaševanje, ki svetijo, je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi in usmeritve s področja svetlobnega onesnaženja okolja in glede zmanjševanja porabe električne energije.
(7) Pri zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se uporabiti za ureditev zelenic ali sanacijo degradiranih površin v občini.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM IN VAROVANJEM ZDRAVJA
(obramba in varstvo pred nesrečami)
(1) Obramba: Na območju urejanja niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
(2) Ukrepi ogroženih območij: Območje obravnave se ne nahaja na ogroženem območju – po obstoječih evidencah, ne na poplavnem območju, ne na erozijsko ogroženem območju in ne na plazljivem ali plazovitem območju. Odvod vseh odpadnih in padavinskih voda je potrebno načrtovati na tak način, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča in poslabšano stanje voda.
(3) Protipotresna varnost: Pri gradnji objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je potrebno upoštevati določila predpisov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za projektni potresni pospešek tal (g) je 0,2. Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani skladno z veljavnimi predpisi o odpornosti in stabilnosti objektov.
(4) Nevarnost razlitja nevarnih snovi: glede na namenskost stavb se ne predvideva pojavnost tovrstne nevarnosti.
(požarnovarstvene zahteve)
(1) Požarno varstvo, širjenje požara na sosednje objekte, odmiki med objekti, lega objektov, nosilnost konstrukcije, preprečevanje širjenja požara po stavbah, evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje, ukrepi za varen umik ljudi, naprave za gašenje in dostop gasilcev, hidrantno omrežje in drugo, morajo biti urejeni v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo in se podrobneje določijo v projektni dokumentaciji.
(2) Intervencijske poti se zagotovijo na obstoječih prometnih površinah.
(1) Dostop do javnih površin mora omogočati dostop in uporabo gibalno oviranim osebam.
(2) Na meji z lokalno cesto se zasadi zelena strnjena bariera vključujoč drevesa z gosto krošnjo kot npr. oreh v ustreznih odmikih od infrastrukturnih vodov in upoštevajoč preglednostni trikotnik na mestu dostopov na območje OPPN zaradi izboljšanja vizualnega vpliva območja kmetije na okolico.
VIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(etapnost izvedbe prostorske ureditve)
Objekte je možno graditi tudi fazno, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto.
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju varnostnih, energetskih, prometnih, tehnoloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z energetskega, tehnološkega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom.
(zagotavljanje izgradnje infrastrukture)
Podlaga za odmero komunalnega prispevka je program opremljanja, kot velja za širše območje Malega Vrha. Poseben program opremljanja za ta OPPN se ne izdela.
(obveznosti udeležencev graditve objektov)
(1) Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet projektne dokumentacije.
(2) V začetni fazi je potrebno zasaditi zeleno bariero, kot jo določa 28. člen tega odloka.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(dopustni posegi pred izvedbo ureditev)
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
(vpogled akta in nadzorstvo)
(1) OPPN je v času uradnih ur na vpogled na oddelku, pristojnem za urejanje prostora Občine Brežice.
(2) Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
(1) Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja, kot je opredeljeno v tem odloku. Prenesejo se v določila prostorsko izvedbenih pogojev v OPN.
(2) Merila in pogoji tega odloka se nanašajo na enovit kompleks obstoječe kmetije, zato veljajo tudi na območju morebitne manjše širitve stavbnih zemljišč kot zaokrožitve obstoječih, kot prikazuje grafični list št. 1.0.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-5/2016
Brežice, dne 19. septembra 2016
Irena Rudman l.r.
direktorica občinske uprave
