Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – skl. US, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, 10/09, 3/10) je Občinski svet Občine Brežice na 13. redni seji dne 19. 9. 2016 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje razpršene poselitve Bojsno – Ap 1259
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Brežice (Uradni list RS, št. 61/14 in 43/16) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje razpršene poselitve Bojsno – Ap 1259 (v nadaljevanju OPPN), ki ga je izdelal PROPLAN, Ivanka Kraljič, s. p., Krško pod številko OPPN-04/16.
OPPN vsebuje besedilo, kartografski del in priloge z naslednjo vsebino:
(1) Odlok o OPPN
(2) Kartografski del
– Izsek iz prostorskih sestavin planskih aktov Občine Brežice | 1:5000 |
– Geodetski načrt s certifikatom | 1:500 |
– Geodetski načrt z mejo območja urejanja | 1:500 |
– Katastrski načrt z mejo območja urejanja | 1:500 |
– Situacija obstoječega stanja | 1:500 |
– Ureditvena situacija, Prerez A-A, B-B | 1:500 |
– Prikaz regulacijskih elementov z zakoličbo | 1:500 |
– Načrt parcel z zakoličbo | 1:500 |
– Situacija infrastrukture | 1:500 |
– Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi enotami urejanja prostora | 1:1000 |
– Obramba ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami | 1:500 |
(3) Priloge
– Prikaz stanja prostora
– Sklep o začetku postopka priprave OPPN
– Odločba MOP
– Izvleček iz planskega akta
– Povzetek za javnost – zloženka
– Obrazložitev in utemeljitev OPPN
– Strokovne podlage
– Smernice nosilcev urejanja prostora
– Stališča do pripomb z javne razgrnitve
– Mnenja nosilcev urejanja prostora
– Okoljsko poročilo
– Seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi OPPN.
(1) Parcela, namenjena gradnji – je zemljišče, na katerem se gradijo objekti (npr. stanovanjski, nezahtevni in enostavni) vključno z urejenimi površinami, ki služijo tem objektom.
(2) Gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti s svojo fasado ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost.
(3) Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji (FZ) je razmerje med zazidano površino (stik objekta z zemljiščem po SIST) in celotno površino parcele, ki je namenjena gradnji. V izračunu FZ se upoštevajo vsi objekti na parceli, tudi nezahtevni in enostavni objekti, ki imajo enega ali več prostorov, v katere lahko stopi človek.
(4) Kolenčni zid je višina zidu v podstrešju skupaj z višino kapne lege, merjeno od nosilne konstrukcije (npr. plošča) do stika poševne strehe in vertikalne zunanje stene, merjeno z notranje strani stavbe.
(5) Etaža je višina stavbe med dvema horizontalnima nosilnima elementoma konstrukcije (npr. med stropnima ploščama, temeljno in stropno ploščo ipd.).
(6) Obstoječ teren je naravni (raščen) teren brez nasutja ali odkopavanja.
II. UREDITVENO OBMOČJE IN PROSTORSKE UREDITVE
(obseg ureditvenega območja)
(1) Območje urejanja obsega del zemljišča razpršene poselitve, ki je južno od naselja Bojsno, ob lokalni cesti JP 525001 Župelevec–Bojsno. V občinskem prostorskem načrtu je območje označeno z oznako Ap 1259.
(2) Območje OPPN se nanaša na del parc. št. 609/1 k.o. Bojsno.
(3) Skupna površina območja OPPN je cca 0,05 ha.
(ureditve izven območja OPPN)
Izven območja OPPN se izvede:
– priključek na lokalno cesto JP 525001 Župelevec–Bojsno preko parc. št. 608/3, 608/5, 607/1 in 602/12 vse k.o. Bojsno,
– priključitev na vodovodno, električno in telekomunikacijsko omrežje.
Skupno vplivno območje obsega parc. št. 609/1, 608/3, 608/5, 607/1 in 602/12 vse k.o. Bojsno.
Na območju OPPN so dovoljene:
– gradnja novega objekta (tudi dozidava, nadzidava, legalizacija),
– rekonstrukcije objektov,
– sprememba namembnosti objekta,
– vzdrževanje objekta,
– odstranitev objekta.
(vrste dopustnih objektov)
(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov, skladne s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov in določitvi objektov državnega pomena (danes Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11)):
– stanovanjske stavbe (vsaj polovica uporabne površine se uporablja za stanovanjske namene), in sicer enostanovanjske stavbe,
– gradbeni inženirski objekti:
Objekti prometne infrastrukture: Ceste – Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste – dovoljeni so le pristopi do objektov, funkcionalne prometne površine okoli objektov ipd.
(2) Na območju OPPN je dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s predpisi, ki določajo vrste objektov glede na zahtevnost (danes Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13)), in sicer:
– majhna stavba (npr. garaža, drvarnica, savna, fitnes, zimski vrt ipd.),
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (npr. lopa, uta, nadstrešek, senčnica, letna kuhinja, vetrolov ipd.),
– ograja,
– podporni zid,
– mala komunalna čistilna naprava,
– nepretočna greznica,
– rezervoar,
– vodnjak, vodomet,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja (npr. priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture, priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo, priključek na komunikacijska omrežja ipd.),
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (npr. vodni zbiralnik, bazen za kopanje, grajen ribnik, okrasni bazen ipd.),
– pomožni komunalni objekt (npr. ponikalnica, revizijski in drugi jašek, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščobe ipd.).
Na območju OPPN so dovoljene ureditve:
– zelene površine (npr. ureditev cvetličnjakov, zasaditev drevoredov, grmovnic, brežin ipd.),
– parterne ureditve (npr. tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic, podpornih zidov ipd.).
(1) Območje OPPN je predvsem namenjeno za stanovanjske namene. Poleg stanovanj (vsaj polovica uporabne površine stavbe se uporablja za stanovanjske namene) so dovoljene dopolnilne dejavnosti, povzete po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08), in sicer:
(D) Oskrba z električno energijo, plinom in paro
– dovoljena je: (35.119) Druga proizvodnja električne energije – dovoljuje se le proizvodnja električne energije preko sončnih celic na strehi objekta;
(I) Gostinstvo
– dovoljeno je: (55.203) Oddajanje zasebnih sob gostom, (55.209) Druge nastanitve za krajši čas;
(J) Informacijske in komunikacijske dejavnosti
– dovoljene so: (62) Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti, (63) Druge informacijske dejavnosti;
(L) Poslovanje z nepremičninami
– dovoljene so vse dejavnosti;
(M) Strokovne znanstvene in tehnične dejavnosti
– dovoljene so vse dejavnosti (npr. računovodstvo, pravne in notarske dejavnosti, odvetništvo, arhitekturna in urbanistična dejavnost, oglaševanje, dekoraterstvo, fotografska dejavnost), razen (75.00) Veterinarstvo;
(N) Druge raznovrstne poslovne dejavnosti
– dovoljene so vse dejavnosti (npr. dajanje v najem in zakup, dejavnost potovalnih agencij, nadzorovanje, poizvedovanje, oskrba stavb in okolice, vzdrževanje objektov, čiščenje, pisarniške dejavnosti, fotokopiranje, pakiranje);
(P) Izobraževanje
– dovoljene so: (85.5) Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, (85.6) Pomožne dejavnosti za izobraževanje (npr. tečaji);
(Q) Zdravstvo in socialno varstvo
– dovoljene so: (86.23) Zobozdravstvena dejavnost, (86.9) Druge dejavnosti za zdravje (npr. kiropraktika);
(R) Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavosti
– dovoljene so: (93.13) Obratovanje fitnes objektov; (93.2) Druge športne dejavnosti za prosti čas;
(S) Druge dejavnosti
– dovoljene so vse vrste dejavnosti (npr. popravilo računalnikov, hišnih aparatov, obutve, nakita, kemične čistilnice, kozmetične in pedikerske dejavnosti), razen (94) Dejavnost članskih organizacij, (96.03) Pogrebna dejavnost.
(2) Navedene dejavnosti so dovoljene, če se na parceli za gradnjo zagotovi zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost.
III. MERILA IN POGOJI ZA NAČRTOVANJE OBJEKTOV IN POVRŠIN
(1) Tipologija zazidave: individualni prostostoječi objekti, dvojčki ali atrijske hiše.
(2) Velikost in zmogljivost objekta:
– Horizontalni gabariti: tloris je v osnovi podolgovat, dovoljeno je odvzemanje in dodajanje volumnov na osnovni tloris.
– Vertikalni gabariti: višina objekta je največ K+P+M in ne višja od 9,50 m nad koto obstoječega terena ob stavbi, višina etaže je največ 3,20 m, klet je vkopana v teren, največ je lahko vidna 60 cm nad koto obstoječega terena.
(3) Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Konstrukcija: po izbiri projektanta.
– Kota pritličja: 191.00 m.n.v., lahko je za največ 60 cm višja od obstoječega terena ob stavbi.
– Kolenčni zid: skupaj z višino kapne lege ne sme biti višji od 1,20 m.
– Streha: dvokapne, dopustno je kombiniranje z drugo dvokapno streho, z ravno ali enokapno streho. Naklon je od 34°–40°. V primeru ravne in enokapne strehe je dopusten manjši naklon. Na streho je dovoljeno postavljati čope, dvokapne frčade z enakim naklonom, kot osnovna streha, enokapne frčade (pravokotne frčade), strešna okna, sončne zbiralnike, sončne celice, ki so nameščene vzporedno s strešino in ne smejo presegati višine slemena ipd.. Frčade in strešna okna ne smejo biti na isti strešini objekta.
– Smer slemena: po daljši stranici objekta in/ali v skladu s tlorisom objekta.
– Kritina: rdeče barve, dovoljena je delno tudi transparentna kritina, prepovedana je uporaba svetlih in reflektirajočih materialov kritine (npr. glazirana kritina).
– Fasada: les, omet, steklo, kamen in ostali naravni materiali, dopustna je kombinacija več materialov in barv, prepovedana je uporaba izrazito motečih in neavtohtonih barv, kot so citronasto rumena, živo vijoličasta, živo zelena, živo modra, turkizno modra in podobne.
– Oblikovanje odprtin: po izbiri projektanta.
– Osvetlitev podstrešij: po izbiri projektanta.
(4) Lega objekta na zemljišču:
Oddaljenost objekta od parcelne meje: določena je z gradbeno mejo.
(5) Ureditev okolice stanovanjske stavbe:
– pešpovršine so tlakovane z drobnimi tlakovci, travnate ali so v peščeni izvedbi,
– parkirišča so asfaltirana, tlakovana z drobnimi tlakovci ali izvedena s travnatimi ploščami,
– manipulativna dvorišča so lahko asfaltirana, tlakovana z drobnimi tlakovci, peščena ali izvedena s travnatimi ploščami;
– medsosedska ograja je v obliki žive meje iz avtohtonih grmovnic (npr. gaber) ali žičnata (tudi kovano železna) transparentna, višina ograje je 1,20 m,
– ostale zunanje površine okoli objekta se zatravijo, zasadijo z avtohtonimi visokim drevesi in nizkimi grmovnicami, uredijo se cvetlični in/ali zelenjavni vrtovi,
– brežine se zatravijo in/ali zasadijo z nizkimi grmovnicami,
– podporni zidovi so kamniti,
– zunanje stopnice so lesene, kamnite ali iz drugega nedrsečega naravnega materiala.
(6) Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji: do vključno 0,5.
(nezahtevni in enostavni objekti)
(1) Objekti, ki so stavbe
– tlorisne velikosti/površine so usklajene z veljavnimi predpisi, ki določa vrste objektov glede na zahtevnost,
– višinsko so objekti le pritlični – objekti morajo biti nižji od stanovanjske hiše,
– postavljajo se na celotni površini parcele, namenjene gradnji,
– odmik od parcelne meje je določen z gradbeno mejo, manjši odmik je dovoljen ob soglasju lastnika sosednje parcele,
– so lesene konstrukcije,
– oblika in kritina strehe so enaki obliki in kritini ostalih stavb na isti parceli, dovoljena je tudi ravna ali enokapna, kakor tudi transparenta kritina in fasada pri zimskem vrtu, senčnici ipd., naklon je od 34°–40°,
– ostali oblikovni elementi morajo biti usklajeni z elementi ostalih stavb na isti parceli.
(2) Objekti, ki niso stavbe
– postavljajo se lahko na celotni parceli, ki je namenjena gradnji,
– od parcelne meje so oddaljeni najmanj 0,3 m, manjši odmik je dovoljen ob soglasju lastnika sosednje parcele,
– podporni zidovi so v kamniti izvedbi.
(3) Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojne priključke na javno gospodarsko infrastrukturo.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Motorni promet:
– Vhod na parcelo/dostopna cesta – se asfaltira, tlakuje ali je v peščeni izvedbi, široka najmanj 3,00 m.
– Mirujoči promet: parkirišča z obračališčem se zagotovijo na lastni parceli, izvedejo se lahko kot asfaltirana, tlakovana z drobnimi tlakovci ali s travnatimi ploščami.
(2) Peš promet: odvija se po peš stezi, ki je tlakovana, v peščeni izvedbi ali travnata.
(1) Izvede se ločen sistem kanalizacije. V primeru izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja na tem območju je možna priključitev objektov nanj.
(2) Padavinska odpadna voda: s prometnih površin se prosto razliva po terenu. S streh objektov se direktno vodi v ponikalnice, ki so locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin ali v zbiralnik deževnice.
(3) Komunalna odpadna voda: odvaja se v malo komunalno čistilno napravo, oziroma v skladu z občinskimi predpisi.
(vodovodno in hidrantno omrežje)
(1) Območje OPPN se napaja iz obstoječega sekundarnega vodovoda PE 32.
(2) Priključna cev vodovoda, ki poteka pod vsemi urejenimi površinami razen zelenicami in ki poteka ob objektih ali napravah, ki lahko negativno vplivajo na cev, se vgradi v zaščitno PVC ali PE cev.
(3) Vodomerni jašek se locira izven objekta, na vedno dostopnem mestu.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Nizkonapetostni razvod (NN): Na območju OPPN poteka obstoječ NN kablovod, ki je električni priključek. Uporabnik se na NN elektro omrežje priključuje preko prostostoječe električne omarice, ki je locirana na vedno dostopnem mestu na parceli.
(2) Javna razsvetljava (JR): Na območju OPPN ni javne razsvetljave. Ob robu dostopne ceste se lahko izvede zunanja razsvetljava. NN kabel za napajanje se položi v zaščitno PVC ali PE cev. V skupni jarek s kablom se položi ozemljitveni valjanec Fe/Zn 25 x 4 mm, na katerega so priključeni vsi stebri razsvetljave, ki so visoki do 4 m. Razdalja med svetilkami lahko znaša največ 40 m in je odvisna od višine stebrov, tipa sijalke ter potrebnega nivoja svetlosti.
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Na območju OPPN je obstoječ TK priključek, katerega je potrebno zaščititi oziroma prestaviti v primeru gradbenih posegov v njegovi bližini.
(2) Dovoljena je gradnja KTV kabelske kanalizacije.
(odstranjevanje odpadkov)
Na območju OPPN se uvede individualen odvoz komunalnih odpadkov iz prevzemnih mest. Prevzemno mesto mora biti opremljeno s posodo za odpad po navodilih upravljavca. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža (papir, kartoni, lesni odpadki in drugo), steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
Ogrevanje je individualno. Za ogrevanje se lahko uporabljajo različni energenti, skladno z zakonodajo. Cisterne za utekočinjen naftni plin ipd. so vkopane ali vizualno na neizpostavljeni lokaciji. Dovoljeni so tudi obnovljivi viri energije (geotermalna energija, toplotne črpalke, biomasa, voda, sonce, veter ipd.).
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE
(1) Varstvo vode in podtalnice
Območje OPPN ne leži v območju varovanja podtalnice, vodnih virov ali varstvenih pasov črpališč vodovodov. Padavinske odpadne vode s prometnih površin se razlivajo po terenu. Komunalna odpadna voda se vodi v malo komunalno čistilno napravo.
(2) Varstvo zraka
Objekti ne smejo presegati dovoljenih vrednosti emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(3) Varstvo pred hrupom
– Skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) se območje OPPN uvršča v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju 60 dBA za dan in 50 dBA za noč, kritične pa 69 dBA za dan in 59 dBA za noč.
(4) Varstvo plodne zemlje
Pri zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se uporabiti za ureditev zelenic ali sanacijo degradiranih površin v Občini Brežice.
(5) Odstranjevanje odpadkov
Na območju urejanja se uredi organizirano zbiranje odpadkov po posameznih odjemnih mestih. Gradbeni odpadki se odstranjujejo, transportirajo in odlagajo skladno z veljavnimi predpisi.
Na območju OPPN ni evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij in območij Natura 2000.
(varstvo kulturne dediščine)
Na območju OPPN ni evidentirana kulturna dediščina.
(varstvo krajinskih značilnosti)
(1) Na območju OPPN se kote objektov prilagajajo obstoječi konfiguraciji terena.
(2) Razlike v nivoju terena se prioritetno rešujejo z brežinami.
(3) Znotraj območja OPPN se žive meje in ostala visoka vegetacija zasadi z avtohtonimi rastlinskimi vrstami.
(način ravnanja s prstjo in odvečno zemljo)
Ob izkopu gradbene jame se odstrani plodna zemlja in se deponira na primernem mestu. Uporablja se za ureditev zelenic ali za sanacijo degradiranega prostora v občini.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(rešitve in ukrepi za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Potres
Pri načrtovanju novih objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je treba upoštevati določila predpisa, ki ureja dimenzioniranje in izvedbo gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VIII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg. Projektni pospešek tal je 0,2 g.
(2) Požar
– Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarnovarnostnimi predpisi.
– Notranji prometni sistem cest omogoča dostop do objekta, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce.
– Voda za gašenje požara se zagotavlja iz cistern gasilskih enot.
– Pri izdelavi projektne dokumentacije se upoštevajo odmiki stavb od parcelnih meja, ki so določeni z gradbenimi mejami, s čimer je omejeno širjenje požara med objekti. Medsebojna oddaljenost med objekti je najmanj 1,50 m, potrebno je upoštevati ukrepe za preprečitev prenosa požara z objekta na objekt.
– Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu Zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu Študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(3) Obramba
Na območju OPPN niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
(4) Poplave
Na območju OPPN ni nevarnosti poplav.
(5) Plazovitost in plazljivost
Na območju OPPN ni plazljivih ali plazovitih območij.
Načrt parcele za gradnjo in koordinate zakoličbenih točk te parcele so prikazani v grafični prilogi 8 Načrt parcel z zakoličbo.
Na območju OPPN ni javnega dobra. Dostopna cesta, ki poteka od meje OPPN do lokalne ceste poteka preko parc. št. 608/3, 608/5, 607/1 in 602/12 vse k.o. Bojsno, ki so v privatni lasti.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN
(1) Lahko se izvede katerikoli del OPPN kot funkcionalna celota po pogojih tega odloka.
(2) Na parceli morajo biti zgrajene najmanj dovozna cesta, elektrika, vodovod in mala komunalna čistilna naprava.
(3) Objekte je možno graditi tudi fazno, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto.
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Pri izvajanju posegov v prostor je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet in dostope do objektov, v času gradnje racionalno urediti gradbišče in po potrebi zagotoviti čiščenje javnih površin, gospodarno ravnati s prstjo in upoštevati pogoje tega odloka.
(2) Po izgradnji objekta do katerekoli gradbene faze je potrebno urediti okolico, splanirati teren, odpeljati odvečno zemljo, gradbeni material in ostale gradbene odpadke.
(3) Najmanj 8 dni pred začetkom del je potrebno obvestiti Elektro Celje d.d., ki bo iz varstvenih razlogov izvršilo zakoličbo vseh obstoječih podzemnih elektroenergetskih vodov.
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Tolerance za horizontalne gabarite objektov so podane znotraj gradbenih meja (razen za nezahtevne in enostavne objekte, ki se lahko gradijo na celotni parceli, ki je namenjena gradnji). Pri tem je potrebno upoštevati vsa določila tega odloka (obliko tlorisa, razmerje stranic, faktor zazidanosti ipd.).
(2) Tolerance za vertikalne gabarite so podane z največjo možno etažnostjo oziroma višino objekta, dovoljeni so nižji objekti. Od določene višine objekta lahko odstopajo postavitve dimnikov, anten, inštalaterskih napeljav ipd.
(3) Ograjevanje parcel ni obvezno.
(4) Dovoljena so odstopanja od določitve lokacije in števila vhodov v objekt oziroma na parcelo.
(5) Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija, ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel.
(6) Pri objektih in trasah prometne infrastrukture, komunalno-energetske infrastrukture in sistema zvez je dovoljeno odstopanje od predvidenih tras, lokacij, višinskih kot, globine polaganja, medsebojnih razmikov, zmogljivosti, materialov in priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo oziroma na parcelo, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišča ali ustreznejše tehnološke rešitve.
(7) Mikrolokacije priključnih in javnih infrastrukturnih vodov je možno prilagoditi v primeru tehnično ustreznejše rešitve.
(8) Pri gradnji dostopne ceste je dovoljeno manjše odstopanje od poteka trase ceste v prostoru, prečnega profila in višinskih kot zaradi lastništva ali terenskih pogojev, vendar se mora dimenzioniranje vedno izvesti na osnovi veljavne prometne zakonodaje.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(začasna namembnost zemljišč)
Zemljišča, ki ne bodo pozidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
OPPN je v času uradnih ur na vpogled na pristojnem oddelku za prostor Občine Brežice.
Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-20/2015
Brežice, dne 19. septembra 2016
Irena Rudman l.r.
direktorica občinske uprave
