Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 ZFO1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15 in 102/15), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US in 92/14 – odl. US), 4., 5. in 6. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 10/10 in 56/16) in 15. člena Statuta Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 45/14) je Občinski svet Občine Sveti Jurij ob Ščavnici na 15. redni seji dne 31. 8. 2016 sprejel

Ta odlok določa način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju tudi: javna služba), na celotnem območju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (v nadaljevanju tudi: odlok).

S tem odlokom se določajo:

1. organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javne službe,

2. vrste in obseg storitev javne službe ter njena prostorska razporeditev,

3. pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,

4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,

5. viri financiranja, oblikovanje cen, obračun in plačilo storitev javne službe,

6. vrste objektov, naprav in opreme, potrebnih za izvajanje javne službe,

7. nadzor nad izvajanjem javne službe,

8. kazenske določbe in

9. prehodne ter končne določbe.

Cilji javne službe po tem odloku so:

1. povzročiteljem komunalnih odpadkov zagotavljati (omogočati) dostop do storitev javne službe,

2. dosegati cilje republiških operativnih programov s področja varstva okolja in ločenega zbiranja komunalnih odpadkov,

3. zagotavljati podatke, poročati in obveščati pristojne službe ter javnost o ravnanju s komunalnimi odpadki,

4. zagotavljati načelo, da stroške javne službe plača njihov povzročitelj in

5. zagotavljati izdelavo in sprejem letnih ter dolgoročnih programov ukrepov na področju izvajanja javne službe.

Subjekti izvajanja javne službe so:

1. Občina Sveti Jurij ob Ščavnici (v nadaljevanju tudi: občina, koncedent),

2. izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju tudi: izvajalec),

3. povzročitelji komunalnih odpadkov na območju občine (v nadaljevanju: povzročitelj),

4. imetniki komunalnih odpadkov na območju občine.

(1) Posamezni pojmi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:

1. izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je s strani občine izbran izvajalec za izvajanje navedene javne službe, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe ali zakonom, ki ureja javno zasebno partnerstvo;

2. povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvirni povzročitelj) je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov in je lahko:

(a) fizična oseba, kot izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov iz gospodinjstva (v nadaljevanju: izvirni povzročitelj iz gospodinjstva),

(b) pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kot izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov iz trgovine, proizvodne, poslovne, storitvene ali druge dejavnosti ali javnega sektorja (v nadaljevanju: izvirni povzročitelj iz dejavnosti);

3. imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali pravna oseba, ki ima odpadke v posesti;

4. odpadek je določena snov ali predmet, ki ga njegov povzročitelj ali druga oseba, ki ga ima v posesti zavrže, namerava ali mora zavreči. Odpadek je uvrščen v eno od skupin odpadkov, klasifikacijskega seznama odpadkov;

5. komunalni odpadek (v nadaljevanju tudi: odpadek) je odpadek iz gospodinjstev (v nadaljevanju: odpadki iz gospodinjstva) ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz trgovine, proizvodne, poslovne, storitvene ali druge dejavnosti ali javnega sektorja (v nadaljevanju: odpadki iz dejavnosti);

6. ločene frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: ločene frakcije) so nenevarne in nevarne frakcije komunalnih odpadkov, ki se ločeno zbirajo na mestu njihovega nastanka ter prepuščajo ali oddajajo izvajalcu javne službe ločeno od drugih komunalnih odpadkov;

7. nenevarne frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju tudi: nenevarne frakcije oziroma nenevarni odpadki) so nenevarni odpadki iz tabele 1, priloge 1, tega odloka;

8. nevarne frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju tudi: nevarne frakcije oziroma nevarni odpadki) so nevarni odpadki iz tabele 2, priloge 1, tega odloka in imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja odpadke. Med nevarne frakcije se uvrščajo tudi nenevarne frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali so jim primešani nevarni odpadki;

9. mešani komunalni odpadki so komunalni odpadki s klasifikacijsko številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov;

10. odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna embalaža, ki nastaja, kot ločeno zbrana frakcija v gospodinjstvih ali kot tem odpadkom podoben odpadek iz trgovine, industrije, obrti, storitvenih dejavnost in javnega sektorja;

11. biološki odpadki so biorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov, živilski in kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, restavracij, gostinskih dejavnosti in trgovin na drobno ter primerljivi odpadki iz obratov za predelavo hrane (v nadaljevanju tudi: biološki odpadki);

12. kosovni odpadki so komunalni odpadki s klasifikacijsko številko 20 03 07, iz tabele 3, priloge 1 tega odloka, ki se zaradi svoje narave, velikosti, oblike ali teže ne uvrščajo niti med nenevarne ali nevarne frakcije niti niso primerni za prepuščanje med mešane komunalne odpadke;

13. ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom nad takimi postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov ter delovanje trgovca ali posrednika;

14. zbiranje je prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim razvrščanjem in predhodnim skladiščenjem, za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov;

15. ločeno zbiranje je zbiranje, pri katerem so tokovi odpadkov ločeni glede na vrsto in naravo oziroma sestavo odpadkov, tako da se olajša posamezno vrsto obdelave odpadkov;

16. oddaja odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje z evidenčnim listom;

17. prepuščanje odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje brez evidenčnega lista, kadar je to dovoljeno na podlagi posebnega predpisa, ki ureja ravnanje z določeno vrsto odpadkov;

18. obdelava odpadkov je vsak fizikalni, termični, kemični ali biološki postopek pri postopkih predelave oziroma odstranjevanja odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov, zato da se zmanjšajo njihova prostornina, nevarne lastnosti ali vsebnost biološko razgradljivih snovi, da se lažje ravna z njimi ali povečajo možnosti za njihovo predelavo;

19. obdelava mešanih komunalnih odpadkov je njihova mehansko-biološka obdelava, s katero se zagotovijo izločanje odpadkov, primernih za recikliranje in aerobna ali anaerobna obdelava mešanih komunalnih odpadkov (ali kombinacija obeh) in predhodno ali poznejše izločanje odpadkov, primernih za energetsko predelavo ali predelavo v trdno gorivo. Za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov se ne šteje izločanje ločenih frakcij z ločenim zbiranjem komunalnih odpadkov;

20. predelava je postopek, katerega glavni rezultat je, da se odpadki koristno uporabijo v obratu, v katerem so bili predelani ali v drugih gospodarskih dejavnostih, tako da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev določene funkcije, ali so pripravljeni za izpolnitev te funkcije;

21. recikliranje je postopek predelave, v katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni ali drug namen;

22. odstranjevanje je postopek, ki ni predelava, tudi če je sekundarna posledica postopka pridobivanje snovi ali energije;

23. zbirno mesto odpadkov je mesto, na katerem je nameščena namenska oprema za zbiranje odpadkov, v katero povzročitelji neovirano odlagajo odpadke;

24. prevzemno mesto odpadkov je mesto, na katerem povzročitelji prepuščajo po vnaprej določenem letnem razporedu izvajalcu odpadke v za to namenjeni namenski opremi za zbiranje odpadkov;

25. zbiralnica ločenih frakcij (v nadaljevanju tudi: zbiralnica) je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu te frakcije prepuščajo;

26. zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu te frakcije oddajajo in prepuščajo;

27. premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij;

28. zbirni center pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica določenih vrst komunalnih odpadkov v okviru izvajanja javne službe zbiranja komunalnih odpadkov;

29. center za ravnanje s komunalnimi odpadki je objekt infrastrukture lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in je kot naprava ali več povezanih naprav namenjen za prevzem, skladiščenje in obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ter za oddajo izločenih frakcij in ostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi v nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki;

30. odlagališče je naprava za odstranjevanje odpadkov z odlaganjem odpadkov na ali v tla (podzemno), vključno z internim odlagališčem, kjer povzročitelj odlaga svoje odpadke na kraju njihovega nastanka, in odlagališčem, ki se stalno, to je več kot eno leto, uporablja za začasno skladiščenje odpadkov;

31. oprema za zbiranje odpadkov so namenski zabojniki, kontejnerji, tipizirane vrečke izvajalca, sodi, posode, hoboki in druga predpisana oprema za zbiranje posameznih vrst odpadkov (v nadaljevanju: oprema za zbiranje odpadkov);

32. javna prireditev je javna prireditev v skladu z zakonom, ki ureja javna zbiranja.

(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi.

(1) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali pogodbo z izvajalcem niso prenesene na izvajalca, opravlja občinska uprava.

(2) Pristojni organ Občine Sveti Jurij ob Ščavnici za gospodarske javne službe varstva okolja skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem.

(3) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca so:

– strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z načrtovanjem razvoja javne službe in izvedbo načrtovanih infrastrukturnih ureditev;

– zagotavljanje strokovnih podlag v zvezi z načrtovanjem komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja;

– zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za izvajanje upravnih nalog pri urejanju javne službe;

– pospeševanje uvajanja informatiziranih procesov za potrebe javne službe.

(1) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naložiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti.

(2) Izvajalec je v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena dolžan na račun občine zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter zagotoviti oddajo teh odpadkov v obdelavo, v skladu s predpisi.

(3) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov.

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo republiški predpisi s področja varstva okolja in izvajanja gospodarskih javnih služb.

(1) Občina zagotavlja izvajanje javne službe s podelitvijo koncesije. Koncesija se podeli v skladu s koncesijskim aktom.

(2) Do podelitve nove koncesije opravlja javno službo dosedanji izvajalec.

Javna služba se izvaja na celotnem območju občine, v skladu s predpisi Republike Slovenije in občine, ki urejajo področje javnih služb, koncesijske pogodbe ter navodili občine in izvajalca, na način, da so storitve javne službe dostopne vsem povzročiteljem.

Javna služba po tem odloku je:

– zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov.

(1) Javno službo mora zagotoviti izvajalec na način, da se iz celotnega snovnega toka odpadkov izločajo posamezne vrste nenevarnih in nevarnih frakcij, kosovni odpadki, biološki odpadki ter mešani komunalni odpadki.

(2) Izvajalec mora za izločanje:

– nenevarnih frakcij zagotoviti njihovo ločeno zbiranje:

– na prevzemnih mestih,

– v zbiralnicah ločenih frakcij in

– v zbirnem centru;

– nevarnih frakcij zagotoviti njihovo ločeno zbiranje:

– v premični zbiralnici nevarnih frakcij in

– v zbirnem centru;

– kosovnih odpadkov zagotoviti njihovo ločeno zbiranje:

– na prevzemnih mestih in

– v zbirnem centru;

– bioloških odpadkov zagotoviti njihovo ločeno zbiranje:

– na prevzemnih mestih in

– v zbirnem centru (samo zeleni vrtni odpad);

– mešanih komunalnih odpadkov zagotoviti njihovo ločeno zbiranje:

– na prevzemnih mestih in

– v zbirnem centru (samo plenice).

(3) Vse zbrane odpadke mora izvajalec prepustiti in/ali oddati v obdelavo, odlaganje in/ali odstranjevanje, v skladu s predpisi.

(4) Javna služba zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov obsega tudi druge storitve, ki so potrebne za nemoteno izvajanje te javne službe.

Za nemoteno izvajanje javne službe mora izvajalec zagotoviti tudi:

– opremo za zbiranje posameznih vrst komunalnih odpadkov,

– vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav ter drugih sredstev, namenjenih izvajanju javne službe, tako, da se ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost,

– poročanje občini in drugim pristojnim službam o izvajanju javne službe,

– redno in pravočasno obveščanje uporabnikov, s pomembnimi informacijami na področju izvajanja javne službe,

– objavljanje podatkov, ki se nanašajo na izvajanje javne službe,

– da uporabniki pravočasno dobijo odgovore na njihove pobude in/ali pritožbe,

– oblikovanje predlogov cen javne službe oziroma njihove spremembe v skladu s predpisi,

– obračunavanje storitev javne službe njihovim uporabnikom, v skladu z veljavnimi ceniki,

– obračunavanje pristojbin in drugih prispevkov, če so le-ti uvedeni s predpisom ter dogovorjeni s koncesijsko pogodbo,

– vodenje evidenc in katastrov v zvezi z javno službo, skladno s predpisi,

– izdelovanje letnih in dolgoročnih programov ravnanja z odpadki ter jih posredovati občini v obravnavo in sprejem,

– obveščanje pristojnih organov o kršitvah uporabe storitev javne službe,

– sklepanje pogodb za uporabo javnih dobrin oziroma uporabo storitev javne službe z njihovimi uporabniki (velja za izvirne povzročitelje iz dejavnosti) in

– nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe.

(1) Podrobnejša vsebina ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami se za posamezno koledarsko leto določi s Programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami na območju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (v nadaljevanju: Program).

(2) Program za naslednje koledarsko leto pripravi izvajalec in ga do 1. novembra posreduje občini v sprejem (razen v letu, ko se podeljuje koncesija).

(3) Program obsega podatke o:

– naseljih in številu prebivalcev, katerim se zagotavljajo storitve javne službe,

– celotni količini komunalnih odpadkov, ki nastajajo na območju izvajanja javne službe in količinah posameznih vrst odpadkov,

– opremi za zbiranje posameznih vrst odpadkov,

– lokacijah zbiralnic ločenih frakcij, lokacijah zbiranja nevarnih frakcij s premično zbiralnico ter lokaciji zbirnega centra,

– pogostosti prevzemanja frakcij na prevzemnih mestih, v zbiralnicah in zbirnem centru,

– prevzemanju kosovnih odpadkov in opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih,

– prevzemanju nevarnih frakcij s premično zbiralnico,

– vzdrževanju in čiščenju zabojnikov ter ukrepih za preprečevanje onesnaževanja okolja v zbiralnicah in zbirnem centru,

– rednem obveščanju in drugih načinih seznanjanja povzročiteljev komunalnih odpadkov o načinu zbiranja ločenih frakcij, drugih komunalnih odpadkov ter odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov, na podlagi dogovora z občino,

– razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnicah za izločanje ločenih frakcij in drugih vrst komunalnih odpadkov,

– načinu oddajanja ločenih frakcij, ki so odpadna embalaža, družbi za ravnanje z odpadno embalažo in količini te embalaže.

(1) Uporaba storitev javne službe po tem odloku je obvezna za vse povzročitelje odpadkov.

(2) Povzročitelji odpadkov so uporabniki storitev javne službe.

(1) Uporabnik storitev javne službe je vsak imetnik odpadkov, ki ima ne glede na pravni temelj:

– pravico do uporabe stavbe ali dela stavbe, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb (kot lastnik, uporabnik in/ali upravljavec stavbe);

– pravico do uporabe objekta ali dela objekta, v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost (kot lastnik, uporabnik in/ali upravljavec stavbe);

– pravico do upravljanja objekta v javni rabi, v katerem se povzroča nastajanje odpadkov.

(2) Kot dokazilo, da ima imetnik odpadkov pravico do uporabe stavbe ali objekta, se šteje dokazilo o lastništvu, najemna in podnajemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma upravljavca stavbe ali objekta. Imetnik odpadkov je dolžan obvestiti izvajalca o pridobitvi statusa uporabnika iz prejšnjega odstavka v roku osmih dni od izpolnitve predpisanih pogojev.

(3) Če je imetnikov pravice do uporabe nepremičnin iz drugega odstavka tega člena več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.

(4) Če v skladu s prejšnjimi odstavki ni mogoče določiti uporabnika storitev javne službe, je uporabnik storitev javne službe lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb oziroma v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost ali objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.

(5) Imetniki odpadkov, ki na podlagi prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javne službe po tem odloku.

(6) Uporaba storitev javne službe je obvezna tudi za vse lastnike, uporabnike ali upravljavce vsake stavbe, ki je na območju občine in jo uporabljajo občasno, oziroma v tej stavbi nimajo stalnega ali začasnega bivališča. V tem primeru uporabljajo storitve v obsegu, kot je določeno v tretjem odstavku 25. člena tega odloka.

(7) Podatke o uporabnikih storitev javne službe vodi izvajalec v registru uporabnikov storitev javne službe (v nadaljevanju: register). Na zahtevo pristojnega organa občine je izvajalec dolžan omogočiti vpogled v register. Podatki iz registra se nanašajo na ime, priimek in naslov uporabnikov storitev javne službe ter embalažo za zbiranje odpadkov oziroma prepuščanje na prevzemnih mestih. Podatki v registru se lahko spremenijo na podlagi:

– pisnega sporočila uporabnika storitev javne službe,

– ugotovitev izvajalca in

– ugotovitev nadzornih organov občine.

Spremembe se lahko nanašajo na ime, priimek in naslov uporabnika storitev javne službe ter spremembo embalaže za zbiranje odpadkov. Izvajalec ob vsaki spremembi podatkov v registru uskladi zbiranje odpadkov ter obračun storitev javne službe s spremembami, ki ga upošteva naslednji mesec.

Izvajalec mora izvirne povzročitelje iz gospodinjstev najmanj enkrat letno na krajevno običajen način obveščati o:

– ločenem zbiranju odpadkov v skladu s tem odlokom,

– vrstah odpadkov, ki se prepuščajo na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ločenih frakcij, v zbirnem centru in v premični zbiralnici nevarnih frakcij,

– lokaciji zbirnega centra in njegovem obratovalnem času,

– času in načinu zbiranja nevarnih frakcij in kosovnih odpadkov ter

– drugih pogojih za zbiranje odpadkov.

Za izvajanje javne službe mora občina zagotoviti:

– izvajanje javne službe v skladu s predpisi,

– prostor za postavitev zbiralnic ločenih frakcij,

– prostor za zbiranje nevarnih frakcij s premično zbiralnico nevarnih frakcij,

– prostor za postavitev zbirnega centra (zemljišče), kolikor ni določeno drugače,

– dovozne poti do mest prevzemanja odpadkov ter prevoz teh odpadkov na svojem območju,

– cene storitev, ki bodo zagotavljale ob normalnem poslovanju ustrezen obseg in kvaliteto storitev javne službe ter vzdrževanje objektov in naprav za izvajanje javne službe, da se bo ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranjala njihova vrednost,

– sankcioniranje povzročiteljev odpadkov, ki ne uporabljajo storitve javne službe in uporabnike storitev, ki ravnajo v nasprotju s predpisi in tem odlokom,

– sankcioniranje nepooblaščenih oseb, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajale storitve javne službe na območju občine,

– pisno obveščanje izvajalca o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov,

– nadzor nad izvajanjem javne službe.

Vse odpadke zbirajo njihovi povzročitelji ločeno na izvoru njihovega nastajanja, v skladu s predpisi Republike Slovenije in občine, ki urejajo področje javne službe, koncesijske pogodbe ter navodili občine in izvajalca.

Povzročitelji ločeno zbirajo in izvajalcu javne službe prepuščajo naslednje vrste odpadkov:

– nenevarne frakcije (tabela 1, priloge 1, tega odloka),

– nevarne frakcije (tabela 2, priloge 1, tega odloka),

– kosovne odpadke (tabela 3, priloge 1, tega odloka),

– biološke odpadke (tabela 3, priloge 1, tega odloka) in

– mešane komunalne odpadke (tabela 3, priloge 1, tega odloka).

Izvirni povzročitelj iz gospodinjstva mora:

– ločeno zbirati posamezne vrste odpadkov, kot je določeno s tem odlokom in navodili izvajalca,

– ločeno zbrane odpadke do prepustitve in/ali oddaje izvajalcu hraniti tako, da ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje ter

– ločeno prepuščati ali oddajati izvajalcu posamezne vrste odpadkov, v skladu s predpisi Republike Slovenije in občine, ki urejajo področje javne službe ter določili tega odloka.

Izvirni povzročitelj iz dejavnosti mora:

– v prostorih, kjer deluje ali opravlja dejavnost, zagotoviti ločeno zbiranje odpadkov, kot je določeno s tem odlokom in navodili izvajalca,

– do prepustitve ali oddaje izvajalcu, odpadke hraniti tako, da ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje ter

– ločeno prepuščati ali oddajati izvajalcu posamezne vrste odpadkov, v skladu s predpisi Republike Slovenije in občine, ki urejajo področje javne službe ter določili tega odloka.

(1) Povzročitelji morajo ločeno zbirati in prepuščati posamezne vrste odpadkov samo v opremi, ki je namenjena za njihovo zbiranje in je določena s Programom.

(2) Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in papirja ter papirne embalaže v tipiziranih vrečkah izvajalca je dovoljeno samo za izvirne povzročitelje iz gospodinjstva, do katerih ni omogočen dostop specialnega vozilo izvajalca za zbiranje in prevoz teh odpadkov. Najmanjše število tipiziranih vrečk za vsako vrsto odpadka posebej je 13 kom na leto, izjemoma 6 kom na leto za vsako vrsto odpadka posebej za gospodinjstvo z 1 članom in gospodinjstvo, ki je na območju občine prijavljeno začasno.

(3) Vsi lastniki, uporabniki ali upravljavci vsake stavbe, ki je na območju občine in v kateri le-ti nimajo stalnega ali začasnega prebivališča (izvirni povzročitelj iz gospodinjstva), morajo biti vključeni v zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in mešane embalaže, z najmanj 6 kom tipiziranih vrečk za vsako vrsto odpadka posebej.

(4) Izvirni povzročitelji iz dejavnosti za zbiranje komunalnih odpadkov uporabljajo zabojnike za zbiranje posameznih vrst odpadkov, izjemoma tipizirane vrečke za mešane komunalne odpadke ob občasno povečanih količinah teh odpadkov.

(5) Vsak nov uporabnik storitev, ki se prijavi na odvoz odpadkov, prejme od izvajalca, v skladu s tem odlokom in v dogovoru z njim potrebno opremo za zbiranje odpadkov.

(6) Če ima povzročitelj več odpadkov, kot to dopušča volumen njegove opreme za zbiranje odpadkov, si mora priskrbeti večjo ali dodatno opremo za zbiranje te vrste odpadka ali pa odpadke prepustiti v zbirnem centru, če ta omogoča njihovo prevzemanje, le-to pa je dovoljeno.

(7) Povzročitelji odpadkov lahko na svoje stroške opremo za zbiranje odpadkov menjavajo, pri čemer izvajalec obračun storitev javne službe upošteva v naslednjem mesecu.

(8) Čiščenje in vzdrževanje opreme za zbiranje odpadkov morata zagotavljati povzročitelj in izvajalec. Program čiščenja in vzdrževanja opreme za zbiranje odpadkov je določen s Programom.

(1) Za čas do prevzema odpadkov morajo povzročitelji zagotoviti, da je oprema za zbiranje odpadkov nameščena na zbirnem mestu v ali ob objektu, vendar ne na javnih površinah in tako, da povzročitelji, ki v objektu bivajo ali v njem izvajajo dejavnost neovirano zbirajo odpadke ter jih odlagajo v opremo za zbiranje odpadkov.

(2) Če zbirnega mesta ni možno urediti na površini, ki je v lasti povzročitelja, lastnika ali upravljavca objekta v katerem odpadki nastajajo, lahko pristojni organ Občine Sveti Jurij ob Ščavnici za gospodarske javne službe varstva okolja določi namestitev opreme za zbiranje odpadkov na javni površini, če iz njihove vloge sledi, da ob tem objektu ni primernih drugih površin ter da namestitev opreme za zbiranje odpadkov v tem objektu ni možna.

(3) Brskanje po zabojnikih na zbirnem mestu in skupnem zbirno–prevzemnem mestu ter odnašanje oziroma odtujevanje odpadkov iz njih je prepovedano, razen za izvajalca in nadzorne organe občine.

(1) Pri načrtovanju zbirnega mesta pri novih stanovanjskih ter poslovnih stavbah in naseljih, pri prenovah ter spremembah namembnosti objektov je treba upoštevati pogoje tega odloka.

(2) Na zahtevo upravnega organa poda mnenje glede načrtovanega zbiranja odpadkov v prostorski ali projektni dokumentaciji pristojni organ občine, s tem, da le-ta predhodno pridobi mnenje izvajalca.

(1) Za urejenost in čistočo zbirnih mest skrbijo povzročitelji, ki skrbijo tudi za skupna zbirno – prevzemna mesta razen, če onesnaženje povzroči izvajalec pri prevzemanju odpadkov.

(2) V večstanovanjskih stavbah, kjer so imenovani upravljavci, izvajajo obveznosti iz prejšnjega odstavka le-ti, razen, če onesnaženje povzroči izvajalec pri prevzemanju odpadkov.

(1) Izvirni povzročitelji iz gospodinjstva lahko prepuščajo odpadke na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ločenih frakcij, v zbirnem centru in v premični zbiralnici nevarnih frakcij.

(2) Izvirni povzročitelji iz dejavnosti lahko prepuščajo odpadke samo na prevzemnih mestih, pod določenimi pogoji pa tudi v zbirnem centru.

Odpadke, za katere se ravnanje ureja v skladu s tem odlokom, lahko zbira in prevaža samo izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.

(1) Na prevzemnih mestih izvajalec zbira odpadke iz klasifikacijskega seznama odpadkov, predpisa, ki ureja odpadke in se za vsako koledarsko leto podrobneje določijo v Programu.

(2) Povzročiteljem je na prevzemnih mestih prepovedano prepuščanje katerihkoli odpadkov, razen tistih frakcij, za katere je določeno, da se zbirajo na prevzemnih mestih.

(1) Izvajalec zbira in prevaža odpadke s posebnimi vozili in opremo, ki zagotavljajo praznjenje opreme za zbiranje odpadkov, nalaganje odpadkov, njihov prevoz in razlaganje brez prahu, čezmernega hrupa ter raztresanja oziroma razlitja odpadkov.

(2) Če pride pri zbiranju odpadkov do onesnaženja prevzemnega mesta oziroma mesta praznjenja opreme za zbiranje odpadkov in nalaganja odpadkov ali njihove okolice, mora izvajalec na svoje stroške zagotoviti odstranitev teh odpadkov ter očistiti onesnažene površine.

(3) Če pride pri zbiranju odpadkov do ugotovljene poškodbe opreme za zbiranje odpadkov, mora izvajalec na svoje stroške popraviti poškodbe oziroma zagotoviti drugo opremo za zbiranje odpadkov.

(4) V primeru, da cesta, ki vodi do prevzemnih mest ne omogoča dovoza za specialna vozila izvajalca za zbiranje odpadkov, si mora uporabnik v dogovoru z izvajalcem zagotoviti ustrezno število vrečk za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov ter mešane embalaže in jih na dan prevzemanja dostaviti na prevzemno mesto. Najmanjše število tipiziranih vrečk za vsako vrsto odpadka posebej je 13 kom na leto, izjemoma 6 kom na leto za vsako vrsto odpadka posebej za gospodinjstvo z 1 članom.

(5) Izvajalec je dolžan izpraznjeni zabojnik za odpadke vrniti na prevzemno mesto.

(6) Izvajalec mora ugotavljati nepravilno uporabo opreme za zbiranje posameznih vrst odpadkov. V primeru kršitve mora izvajalec kršilca prijaviti pristojnim nadzornim službam občine.

(7) Evidenco o tipih, barvah, volumnih in številu opreme za zbiranje posameznih vrst odpadkov na prevzemnih mestih vodi izvajalec v registru.

(1) Prevzemno mesto odpadkov za posameznega uporabnika ali skupino uporabnikov določi izvajalec, najkasneje ob začetku uporabe storitev javne službe, z vpisom uporabnika v register. V primeru, da izvajalec in povzročitelj ne uspeta v soglasju določiti prevzemnega mesta, le-to določi pristojni občinski nadzorni organ.

(2) Prevzemno mesto za odpadke mora biti dostopno vozilom za neoviran prevzem odpadkov, urejeno na prostem in je lahko istočasno tudi mesto praznjenja zabojnikov v vozilo ter nalaganje tipiziranih namenskih vrečk izvajalca.

(3) Prevzemno mesto je praviloma lahko oddaljeno največ 5 metrov od mesta praznjenja zabojnikov oziroma nalaganja tipiziranih namenskih vrečk izvajalca.

(4) Prevzemno mesto za odpadke je lahko na javni površini, lahko pa je tudi na površini, ki je v lasti uporabnika, če so izpolnjeni pogoji prevzema iz tega odloka in je zagotovljen neoviran dovoz vozil za prevzem teh odpadkov.

(5) Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja zabojnikov oziroma nalaganja tipiziranih vrečk izvajalca ne sme biti stopnic ali drugih večjih ovir.

(1) Izvajalec zbira odpadke na prevzemnih mestih v dneh, ki so za vsako posamezno vrsto odpadka določeni z letnim koledarjem odvozov odpadkov in ga povzročitelji prejmejo najkasneje do 31. decembra za naslednje koledarsko leto.

(2) V primeru sprememb terminov zbiranja odpadkov med koledarskim letom, izvajalec pripravi nov letni koledar odvoza odpadkov in ga posreduje povzročiteljem najmanj 14 dni pred prvim zbiranjem.

(3) V primeru izpada zbiranja odpadkov na prevzemnih mestih, v skladu z letnim koledarjem odvozov, zaradi višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere ali začasna neprevoznost poti do prevzemnih mest, mora izvajalec o vzrokih izpada ter o novih terminih pravočasno (vsaj 1 dan prej ali isti dan oziroma odvisno od dogodka) obvestiti povzročitelje, na krajevno običajni način.

(4) Povzročitelji morajo zagotoviti, da je oprema za zbiranje odpadkov na prevzemnem mestu samo v času, ki je z letnim koledarjem odvozov odpadkov ali drugim naznanilom občine ali izvajalca določen za njihov prevzem (najkasneje do 6. ure zjutraj na dan zbiranja).

Brskanje po zabojnikih na prevzemnem mestu in odnašanje oziroma odtujevanje odpadkov iz njih je prepovedano, razen za izvajalca in nadzorne organe občine.

(1) V zbiralnici ločenih frakcij izvajalec zbira odpadke iz klasifikacijskega seznama odpadkov predpisa, ki ureja odpadke in se za vsako koledarsko leto podrobneje določijo v Programu.

(2) Če se zbiranje posamezne vrste odpadka zagotavlja na prevzemnih mestih izvirnih povzročiteljev iz gospodinjstva, teh vrst odpadkov ni potrebno zbirati v zbiralnici.

(3) Povzročiteljem je v zbiralnicah prepovedano prepuščanje katerihkoli odpadkov, razen tistih frakcij, za katere je določeno, da se zbirajo v zbiralnicah ločenih frakcij.

(1) Izvajalec zbira in prevaža odpadke s posebnimi vozili in opremo, ki zagotavljajo praznjenje opreme za zbiranje odpadkov, nalaganje odpadkov, njihov prevoz in razlaganje brez prahu, čezmernega hrupa ter raztresanja oziroma razlitja odpadkov.

(2) Če pride pri zbiranju odpadkov do onesnaženja zbiralnice oziroma mesta praznjenja opreme za zbiranje odpadkov in nalaganja odpadkov ali njihove okolice, mora izvajalec na svoje stroške zagotoviti odstranitev teh odpadkov ter očistiti onesnažene površine.

(3) Če pride pri zbiranju odpadkov do ugotovljene poškodbe opreme za zbiranje odpadkov, mora izvajalec na svoje stroške popraviti poškodbe oziroma zagotoviti drugo opremo za zbiranje odpadkov.

(1) Zbiralnice morajo biti na posameznem območju občine postavljene sorazmerno gostoti poselitve na tem območju, tako, da je po ena zbiralnica za največ 500 prebivalcev s stalnim bivališčem na tem območju.

(2) Lokacije zbiralnic določita v dogovoru občina in izvajalec.

(3) Občina mora zagotoviti, da so zbiralnice na lokacijah, ki omogočajo nemoten dostop povzročiteljem za prepuščanje odpadkov, prav tako pa tudi specialnim vozilom izvajalca za njihovo zbiranje ter prevoz.

Izvajalec mora zbiralnice vzdrževati tako, da:

– povzročitelji lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste odpadkov lahko prepustijo v zbiralnici,

– se odpadki prepuščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba in obdelava, skladno s predpisi,

– na njihovih lokacijah ne prihaja do onesnaževanja okolja.

Izvajalec zbira odpadke v zbiralnicah v dneh, ki so določeni z letnim koledarjem odvozov odpadkov in ga povzročitelji prejmejo najkasneje do 31. decembra za naslednje koledarsko leto.

Lokacije zbiralnic, vrste odpadkov, ki jih zbira izvajalec v posameznih zbiralnicah ter oprema za zbiranje v posamezni zbiralnici (tip, barva, volumen in število), vodi izvajalec v registru zbiralnic ločenih frakcij, za posamezno koledarsko leto pa se določijo v Programu.

Izvirni povzročitelj iz dejavnosti ne sme prepuščati komunalnih odpadkov v zbiralnici ločenih frakcij.

Brskanje po zabojnikih v zbiralnicah in odnašanje oziroma odtujevanje odpadkov iz njih je prepovedano, razen za izvajalca in nadzorne organe občine.

(1) V zbirnem centru izvajalec zbira odpadke iz klasifikacijskega seznama odpadkov predpisa, ki ureja odpadke in se za vsako koledarsko leto podrobneje določijo v Programu.

(2) Povzročiteljem je v zbirnem centru prepovedano prepuščanje katerihkoli odpadkov, razen tistih frakcij, za katere je določeno, da se zbirajo v zbirnem centru.

Občina mora zagotoviti prepuščanje odpadkov v zbirnem centru na lokaciji, ki omogoča nemoten dostop povzročiteljem za prepuščanje posameznih vrst odpadkov, ki jih lahko prepustijo v zbirnem centru, prav tako pa tudi dovoz specialnim vozilom izvajalca za njihovo zbiranje ter prevoz.

Zbirni center upravlja izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.

Kosovne odpadke večjih dimenzij, ki niso primerni za pripravo za ponovno uporabo oziroma predelavo, mora povzročitelj pred oddajo oziroma prepustitvijo v zbirnem centru naprej razstaviti na posamezne nenevarne in nevarne frakcije v skladu s predpisom o odpadkih.

Izvajalec zbira odpadke v zbirnem centru v dneh in času, ki so določeni z letnim koledarjem odvozov odpadkov in ga povzročitelji prejmejo najkasneje do 31. decembra za naslednje koledarsko leto.

Vrste odpadkov in oprema za njihovo zbiranje (tip, barva, volumen in število), vodi izvajalec v registru zbirnega centra, za posamezno koledarsko leto pa se določijo v Programu.

Izvajalec mora zbirni center vzdrževati tako, da:

– povzročitelji lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste odpadkov lahko odložijo v zbirnem centru,

– se odpadki prepuščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba in obdelava, skladno s predpisi,

– na njegovi lokaciji ne prihaja do onesnaževanja okolja.

Izvirni povzročitelj iz dejavnosti ne sme prepuščati komunalnih odpadkov v zbirnem centru, razen pod določenimi pogoji, na podlagi dogovora med občino in izvajalcem.

Brskanje po zabojnikih in kontejnerjih v zbirnem centru in odnašanje oziroma odtujevanje odpadkov iz njih je prepovedano, razen za izvajalca in nadzorne organe občine.

(1) V premični zbiralnici izvajalec zbira odpadke iz klasifikacijskega seznama odpadkov predpisa, ki ureja odpadke in se za vsako koledarsko leto podrobneje določijo v Programu.

(2) Povzročiteljem je v premični zbiralnici prepovedano prepuščanje katerihkoli odpadkov, razen tistih frakcij, za katere je določeno, da se zbirajo s premično zbiralnico nevarnih frakcij.

(1) Izvajalec mora najmanj enkrat v koledarskem letu s premično zbiralnico, opremljeno v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga, zagotoviti od izvirnih povzročiteljev iz gospodinjstev ločeno zbiranje nevarnih frakcij iz tabele 2, priloge 1 tega odloka.

(2) V premični zbiralnici mora nevarne frakcije prevzemati oseba izvajalca, ki je usposobljena za ločeno zbiranje nevarnih frakcij in izpolnjuje pogoje iz predpisov, ki urejajo prevoz nevarnega blaga.

(3) Izvajalec mora prevoz nevarnih frakcij opravljati skladno s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnih snovi.

(4) Izvajalec mora pri zbiranju nevarnih frakcij zagotoviti, da:

– je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov,

– na kraju zbiranju ne prihaja do onesnaževanja okolja ter

– je možna obdelava zbranih odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.

(1) Zbiranje nevarnih frakcij s premično zbiralnico njihovim povzročiteljem zagotavlja izvajalec, na lokacijah, ki so določene v Programu.

(2) Lokacije za zbiranje nevarnih frakcij s premično zbiralnico določi občina.

(3) Mesta prevzemanja nevarnih frakcij s premično zbiralnico morajo biti na dostopnih in vidnih lokacijah za uporabnike storitev javne službe ter specialno vozilo izvajalca.

(1) Izvajalec zbira nevarne frakcije s premično zbiralnico v dneh, ki so določeni z letnim koledarjem odvozov odpadkov in ga povzročitelji prejmejo najkasneje do 31. decembra za naslednje koledarsko leto.

(2) Če je premična zbiralnica nevarnih frakcij tovorno vozilo mora postanek na posamezni lokaciji trajati vsaj eno uro, pri čemer se lokacije določijo tako, da je prepuščanje nevarnih frakcij omogočeno vsem izvirnim povzročiteljem iz gospodinjstev.

(1) Izvajalec mora izvirne povzročitelje iz gospodinjstev obvestiti o času in načinu prevzema s premično zbiralnico najmanj štirinajst dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij s pisnim obvestilom in na svoji spletni strani.

(2) Obvestilo vsebuje tudi seznam odpadkov, ki se zbirajo s premično zbiralnico nevarnih frakcij in navodila za njihovo prepuščanje.

Izvirni povzročitelj iz dejavnosti ne sme prepuščati nevarnih frakcij v premični zbiralnici, izvajalcu pa je prepovedano zbiranje nevarnih frakcij od povzročiteljev iz dejavnosti.

Izvajalec zbira kosovne odpadke, ki jih podrobneje določi v Programu.

Prevzem kosovnih odpadkov izvaja izvajalec v zbirnem centru in največkrat enkrat letno v koledarskem letu od izvirnega povzročitelja iz gospodinjstva. Način zbiranja od izvirnega povzročitelja iz gospodinjstva se določi v Programu.

(1) Izvajalec mora izvirne povzročitelje iz gospodinjstev obvestiti o času in načinu prevzemanja kosovnih odpadkov najmanj štirinajst dni pred ločenim zbiranjem teh odpadkov s pisnim obvestilom in na svoji spletni strani.

(2) Obvestilo vsebuje tudi seznam odpadkov, ki se zbirajo kot kosovni odpadki in navodilo za njihovo zbiranje.

(1) Organizator javne prireditve mora zagotoviti ločeno zbiranje odpadkov, ki nastajajo na prireditvi, v skladu z določili tega odloka.

(2) Organizator javne prireditve mora v sodelovanju z izvajalcem na prostoru javne prireditve za čas njenega trajanja namestiti zabojnike, posode ali vrečke za mešane komunalne odpadke in mešano embalažo ter po potrebi še za ločeno zbiranje:

– odpadnega papirja in kartona, vključno z odpadno embalažo iz papirja in kartona,

– odpadne embalaže iz stekla ter

– bioloških odpadkov.

(3) Če zabojnikov in/ali vrečk za ločeno zbiranje odpadkov iz prejšnjega odstavka ne zagotovi organizator javne prireditve, jih zagotovi izvajalec, stroške njihove uporabe pa nosi organizator javne prireditve.

(4) V primeru nastajanja bioloških odpadkov na javni prireditvi, mora organizator zagotoviti njihovo zbiranje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi biološkimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.

(5) Organizator javne prireditve mora po koncu javne prireditve vse zbrane odpadke prepustiti izvajalcu. Vse odpadke, ki niso ločeno zbrani, mora organizator javne prireditve prepusti izvajalcu kot mešane komunalne odpadke.

(6) Izvajalec mora vse nastale odpadke prevzeti na mestu prireditve naslednji delovni dan po koncu javne prireditve.

(7) Organizator javne prireditve mora o prireditvi obvestiti izvajalca najmanj 7 dni pred njenim začetkom.

Odlagališča odpadkov, za katera niso bila izdana ustrezna dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: divja odlagališča), se sanirajo v skladu z odločbo pristojne inšpekcije ali nalogom pristojnega organa.

(1) Kdor odloži odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu ali pa njihovo obdelavo zagotoviti v skladu s predpisom o odpadkih izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajih, je dolžan poravnati stroške sanacije in nastale škode.

(2) Če povzročitelja ni mogoče ugotoviti, odredi odstranitev odpadkov pristojni nadzorstveni organ, na stroške lastnika ali posestnika zemljišča.

(1) Divje odlagališče se do sanacije registrira v katastru divjih odlagališč, ki ga v imenu in za račun občine vodi pristojen nadzorstveni organ.

(2) Kataster divjih odlagališč se vodi v grafični in tekstualni obliki, vsebuje pa podatke o lokaciji posameznega odlagališča, vrstah in količini odloženih odpadkov.

(1) Uporaba storitev javne službe je obvezna za vse lastnike, uporabnike ali upravljavce vsake stavbe, ki je na območju občine in v kateri imajo le-ti stalno ali začasno prebivališče ali se v njej izvaja dejavnost, pri kateri nastajajo odpadki.

(2) Uporaba storitev javnih služb je obvezna tudi za vse lastnike, uporabnike ali upravljavce vsake stavbe, ki je na območju občine in v kateri le-ti nimajo stalnega ali začasnega prebivališča.

(1) Povzročitelji ravnajo tako, da preprečujejo nastajanje odpadkov in njihovih škodljivih vplivov na okolje ter zdravje ljudi.

(2) V primeru nastanka odpadkov povzročitelji iz celotnega snovnega toka odpadkov, ki jih povzročijo obvezno izločijo in ločeno prepustijo izvajalcu čim več nenevarnih, nevarnih frakcij ter kosovnih in bioloških odpadkov, da jim ostane čim manj mešanih komunalnih odpadkov.

Povzročitelji morajo:

– pri ravnanju z odpadki upoštevati predpise Republike Slovenije ter občine, ki urejajo področje ravnanja z odpadki ter navodila občine in izvajalca,

– preprečevati nastajanje odpadkov, nastale odpadke pa zbirati in ločevati na izvoru njihovega nastajanja ter jih odlagati v opremo za zbiranje, ki je v skladu s Programom namenjena za zbiranje posameznih vrst odpadkov,

– hraniti odpadke na zbirnem mestu vse dokler jih ne prepustijo izvajalcu, varno in neškodljivo za ljudi in okolje,

– prepuščati odpadke izvajalcu na prevzemnih mestih, v opremi za zbiranje odpadkov ter terminih, v skladu s Programom,

– prepuščati odpadke v zbiralnicah ločenih frakcij, v skladu s Programom,

– prepuščati odpadke v zbirnem centru, v času njegovega obratovanja, v skladu s Programom,

– prepuščati nevarne frakcije pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premični zbiralnici, v času njenega zbiranja, v skladu s Programom,

– v primeru potreb sami zamenjevati opremo za zbiranje odpadkov,

– v primeru sprememb le-te pravočasno sporočiti izvajalcu, kakor tudi vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe,

– redno plačevati storitve javne službe v skladu z veljavnimi cenami,

– omogočiti nadzor (kontrolo) sestave odloženih odpadkov v opremi za zbiranje odpadkov,

– zagotoviti, da so odpadki na dan zbiranja na prevzemnih mestih najpozneje do 6. ure zjutraj,

– opremo za zbiranje odpadkov po praznjenju vrniti in namestiti nazaj na zbirno mesto,

– omogočiti izvajalcu neovirano opravljanje storitev javne službe.

Povzročitelji ne smejo:

– pri zbiranju odpadkov le-te mešati, da jih več ni možno izločevati za namene uporabe oziroma predelave,

– mešati nevarnih frakcij z drugimi vrstami odpadkov ali mešati posameznih vrst nevarnih frakcij med seboj,

– prepuščati odpadno embalažo in nenevarne frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali so pomešane z nevarnimi frakcijami v zbiralnicah ločenih frakcij,

– prepuščati odpadke v opremi, ki ni namenjena za njihovo zbiranje in prepuščanje,

– odlagati odpadke ob zabojnike na prevzemnih mestih, v zbiralnicah in zbirnem centru,

– odlagati odpadke izven mest, ki so določena za odlaganje odpadkov (divje odlaganje odpadkov),

– pisati ali lepiti plakate na opremo za zbiranje odpadkov ali jih namerno uničevati in

– brskati po zabojnikih na prevzemnih mestih, v zbiralnicah in zbirnem centru ter odnašati odpadke.

V opremo za zbiranje odpadkov je prepovedano odložiti, zliti ali postaviti:

– nevarne frakcije,

– klavniške odpadke,

– odpadni gradbeni material in kamenje,

– odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti,

– tople ogorke in pepel,

– kosovne odpadke in

– odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline ne glede na vrsto odpadka.

(1) Opustitev uporabe storitev javne službe, kot je kopičenje odpadkov, njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje oziroma odlaganje teh odpadkov, je prepovedano.

(2) Povzročitelj, ki odpadke kopiči, sežiga ali jih namerava sežgati ali jih odloži izven odlagališča, ki je namenjeno odlaganju teh odpadkov, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo ali odstranitev teh odpadkov, skladno s predpisi o ravnanju z odpadki.

(3) Če povzročitelj iz prejšnjega odstavka ne zagotovi predelave ali odstranitve odpadkov, to na njegove stroške izvede izvajalec na podlagi odločbe nadzornih organov občine.

(4) Če povzročitelja iz drugega odstavka tega člena ni mogoče ugotoviti, zagotovi predelavo ali odstranitev odpadkov izvajalec na stroške lastnika zemljišča, s katerega se z odločbo nadzornih organov, odredi odstranitev odpadkov.

(1) Uporabniki imajo pravico:

– do neprekinjenega, nemotenega, enakopravnega in skladno z določenimi pogoji ter standardi določenega zagotavljanja javne službe,

– storitve javne službe uporabljati pod pogoji, določenimi z zakonom, drugimi predpisi, koncesijsko pogodbo ter navodili izvajalca,

– do zagotovljenih cen storitev javne službe,

– do vpogleda v evidence – register oziroma zbirke podatkov, ki jih vodi izvajalec in se nanašajo nanje.

(2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem le-teh pritoži izvajalcu in občini, če meni, da so bile storitve javne službe opravljene v nasprotju z zakonom, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo.

Izvajalec pridobiva sredstva za izvajanje javne službe iz naslednjih virov:

– plačila uporabnikov za opravljene storitve javne službe,

– proračuna občine za namene določene s tem odlokom in drugimi predpisi,

– dotacije, donacije in subvencije,

– sredstev EU, pridobljenih iz strukturnih in drugih skladov,

– drugi viri.

(1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu s predpisi Republike Slovenije, ki urejajo področje občinskih javnih služb varstva okolja in oblikovanja cen.

(2) Predlog za oblikovanje cen pripravi izvajalec, potrdi pa pristojni organ občine.

(3) Obračun storitev javne službe velja za uporabnika storitev javne službe s prvim dnem naslednjega meseca po pričetku uporabe storitev javne službe.

(4) Povzročitelj mora plačevati za storitve javne službe. Obveznost plačila nastane z dnem njihove uporabe.

(1) Povzročitelji so dolžni izvajalcu posredovati točne podatke o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun storitev javne službe (naslov, število in velikost zabojnikov) ter izvajalca sproti obveščati o vseh spremembah teh podatkov.

(2) Če povzročitelji v roku 30 dni od nastale spremembe izvajalcu ne sporočijo potrebnih podatkov za pravilen obračun, izvajalec pridobi podatke iz razpoložljivih uradnih evidenc.

(3) Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja lahko izvajalec določi izvedenca. Stroški v zvezi s pridobivanjem podatkov in stroški izvedenskega mnenja bremenijo povzročitelja odpadkov.

Za zagotavljanje javne službe občina zagotovi:

– prostor za postavitev zbiralnic ločenih frakcij,

– prostor za zbiranje nevarnih frakcij s premično zbiralnico nevarnih frakcij,

– prostor za postavitev zbirnega centra.

Izvajalec mora zagotoviti naslednjo opremo, objekte in naprave:

– vozila za zbiranje in prevoz odpadkov,

– vozilo (premično zbiralnico) za zbiranje in prevoz nevarnih frakcij,

– opremo za zbiranje posameznih vrst komunalnih odpadkov in

– opremo zbirnega centra.

(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka in javne službe izvaja občinska uprava ali njen pooblaščeni izvajalec nadzora in pooblaščene uradne osebe medobčinskega inšpektorata in redarstva.

(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpektor izdaja odločbe ter odreja in izdaja druge ukrepe v skladu z veljavno zakonodajo, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.

(3) Pristojni občinski inšpektor ima pravico kadarkoli vpogledati v evidenco, ki jih je dolžan voditi izvajalec, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(1) Za vodenje postopka in izdajo plačilnih nalogov v prekrških zoper določbe tega odloka so pristojne pooblaščene uradne osebe, ki imajo najmanj peto stopnjo izobrazbe, za vodenje postopka in izdajo odločb o prekršku zoper določbe tega odloka pa so pristojne pooblaščene uradne osebe, ki imajo najmanj sedmo stopnjo izobrazbe.

(2) Pooblaščene uradne osebe iz prejšnjega stavka morajo imeti tudi opravljen preizkus znanja, ki zajema izvrševanje pooblastil po veljavnem zakonu, ki ureja prekrške in poznavanje predpisov, katerih izvrševanje nadzorujejo.

(1) Z globo 150,00 EUR se za prekršek kaznuje izvirni povzročitelj iz gospodinjstva, če:

– ne uporablja storitve javne službe, na podlagi določil tega odloka (17. člen, prvi odstavek);

– kot imetnik odpadkov izvajalca ne obvesti o pridobitvi statusa uporabnika, v roku osmih dni od izpolnitve predpisanih pogojev (18. člen, drugi odstavek);

– kot imetnik odpadkov, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, za vsako nepremičnino posebej ne uporablja storitve javne službe po tem odloku (18. člen, peti odstavek);

– ne uporablja storitve javne službe, kot lastnik, uporabnik ali upravljavec vsake stavbe, ki je na območju občine in jo uporablja občasno (18. člen, šesti odstavek);

– vse odpadke ne zbira ločeno na izvoru njihovega nastajanja, v skladu s predpisi Republike Slovenije in občine, ki urejajo področje javne službe, koncesijske pogodbe ter navodili občine in izvajalca (21. člen);

– ločeno ne zbira in izvajalcu javne službe ne prepušča odpadkov, ki so določeni v 22. členu,

– pri ravnanju z odpadki ne upošteva obveznosti, ki so določene v 23. členu;

– ločeno ne zbira in prepušča posamezne vrste odpadkov v opremi, ki je namenjena za njihovo zbiranje in je določena s Programom (25. člen, prvi odstavek);

– ne uporablja najmanjše število tipiziranih vrečk za vsako vrsto odpadka posebej in sicer 13 kom na leto za mešane komunalne odpadke in 13 kom na leto za mešano embalažo, izjemoma 6 kom na leto za vsako vrsto odpadka posebej za gospodinjstvo z 1 članom, če do njega ni omogočen dostop specialnega vozila za zbiranje in prevoz odpadkov (25. člen, drugi odstavek);

– kot lastnik, uporabnik ali upravljavec vsake stavbe, ki je na območju občine in v kateri le-ta nima stalnega ali začasnega prebivališča ni vključen v zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in mešane embalaže, z najmanj 6 kom tipiziranih vrečk za vsako vrsto odpadka posebej (25. člen, tretji odstavek);

– ima več odpadkov, kot to dopušča njegova oprema za zbiranje odpadkov in si ne priskrbi večjo ali dodatno opremo za zbiranje teh odpadkov posebej (25. člen, šesti odstavek);

– skupaj z izvajalcem ne zagotavlja čiščenje in vzdrževanje opreme za zbiranje odpadkov, kot je določeno s Programom (25. člen, osmi odstavek);

– za čas do prevzema odpadkov ne zagotovi, da je oprema za zbiranje odpadkov nameščena na zbirnem mestu v ali ob objektu, vendar ne na javnih površinah in tako, da povzročitelji, ki v objektu bivajo ali v njem izvajajo dejavnost neovirano zbirajo odpadke ter jih odlagajo v opremo za zbiranje odpadkov (26. člen, prvi odstavek);

– brska po zabojnikih na zbirnem mestu in skupnem zbirno–prevzemnem mestu ter odnaša oziroma odtujuje odpadke iz njih (26. člen, tretji odstavek);

– ne skrbi za urejenost in čistočo zbirnih mest (28. člen, prvi odstavek);

– ne prepušča odpadke na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ločenih frakcij, v zbirnem centru in v premični zbiralnici nevarnih frakcij (29. člen, prvi odstavek);

– na prevzemnih mestih prepušča katerihkoli odpadkov, razen tistih frakcij, za katere je določeno, da se zbirajo na prevzemnih mestih (31. člen, drugi odstavek);

– si v primeru, da cesta, ki vodi do prevzemnih mest in ki ne omogoča dovoza za specialna vozila izvajalca, v dogovoru z njim ne zagotovi ustrezno število vrečk za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov ter mešane embalaže in jih na dan prevzemanja ne dostavi na prevzemno mesto. Najmanjše število tipiziranih vrečk za vsako vrsto odpadka posebej je 13 kom na leto, izjemoma 6 kom na leto za vsako vrsto odpadka posebej za gospodinjstvo z 1 članom (32. člen, četrti odstavek);

– ne zagotovi, da je oprema za zbiranje odpadkov na prevzemnem mestu samo v času, ki je z letnim koledarjem odvozov odpadkov ali drugim naznanilom občine ali izvajalca določen za njihov prevzem (34. člen, četrti odstavek);

– brska po zabojnikih na prevzemnem mestu in odnaša oziroma odtujuje odpadke iz njih (35. člen);

– v zbiralnicah prepušča katerihkoli odpadke, razen tistih frakcij, za katere je določeno, da se zbirajo v zbiralnicah ločenih frakcij (36. člen, tretji odstavek);

– brska po zabojnikih v zbiralnicah in odnaša oziroma odtujuje odpadke iz njih (43. člen);

– v zbirnem centru prepušča katerihkoli odpadke, razen tistih frakcij, za katere je določeno, da se zbirajo v zbiralnem centru (44. člen, tretji odstavek);

– ne pripravi kosovnih odpadkov pred oddajo v zbirni center, skladno s predpisom o odpadkih in navodilih izvajalca (47. člen);

– brska po zabojnikih in kontejnerjih v zbirnem centru in odnaša oziroma odtujuje odpadke iz njih (52. člen);

– v premični zbiralnici prepušča katerihkoli odpadke, razen tistih frakcij, za katere je določeno, da se zbirajo v premični zbiralnici nevarnih frakcij (53. člen, drugi odstavek);

– odloži odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu ali pa njihovo obdelavo zagotoviti v skladu s predpisom o odpadkih izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajih (64. člen, prvi odstavek);

– kot lastnik, uporabnik ali upravljavec vsake stavbe, ki je na območju občine in v kateri imajo stalno ali začasno prebivališče ne uporablja storitev javne službe (66. člen, prvi odstavek);

– kot lastnik, uporabnik ali upravljavec vsake stavbe, ki je na območju občine in v kateri nima stalnega ali začasnega prebivališča, ne uporablja storitve javne službe (66. člen, drugi odstavek);

– ne preprečuje nastajanje odpadkov in njihovih škodljivih vplivov na okolje ter zdravje ljudi (67. člen, prvi odstavek);

– v primeru nastanka odpadkov iz celotnega snovnega toka odpadkov, ki jih povzroči obvezno ne izloči in ločeno prepusti izvajalcu čim več nenevarnih in nevarnih frakcij ter kosovnih odpadkov, da mu ostane čim manj mešanih komunalnih odpadkov (67. člen, drugi odstavek);

– pri ravnanju z odpadki ne upošteva obveznosti, ki so določene v 68. členu (razen določb pete, šeste in sedme alineje);

– pri ravnanju z odpadki ne upošteva prepovedi, ki so določene v 69. in 70. členu;

– opusti uporabo storitev javne službe, kot je kopičenje odpadkov, njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje teh odpadkov (71. člen, prvi odstavek);

– ne zagotovi predelave ali odstranitve odpadkov, ki jih je kopičil, sežigal ali nameraval sežgati ali jih odložiti izven odlagališča, ki je namenjeno odlaganju teh odpadkov (71. člen, drugi odstavek);

– ne plačuje storitev javne službe (74. člen, četrti odstavek);

– izvajalcu ne posreduje točnih podatkov o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun storitev javne službe (naslov, število in velikost zabojnikov) ter izvajalca sproti ne obvešča o vseh spremembah teh podatkov (75. člen, prvi odstavek);

– v roku 30 dni od nastale spremembe izvajalcu ne sporoči potrebnih podatkov za pravilen obračun storitev javne službe (75. člen, drugi odstavek).

(1) Z globo 500,00 EUR se za prekršek kaznuje izvirni povzročitelj iz dejavnosti, če:

– ne uporablja storitve javne službe, na podlagi določil tega odloka (17. člen, prvi odstavek);

– kot imetnik odpadkov izvajalca ne obvesti o pridobitvi statusa uporabnika, v roku osmih dni od izpolnitve predpisanih pogojev (18. člen, drugi odstavek);

– kot imetnik odpadkov, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, za vsako nepremičnino posebej ne uporablja storitve javne službe po tem odloku (18. člen, peti odstavek);

– ne uporablja storitve javnih služb, kot lastnik, uporabnik ali upravljavec vsake stavbe, ki je na območju občine in jo uporablja občasno (18. člen, šesti odstavek);

– vse odpadke ne zbira ločeno na izvoru njihovega nastajanja, v skladu s predpisi Republike Slovenije in občine, ki urejajo področje javne službe, koncesijske pogodbe ter navodili občine in izvajalca (21. člen);

– ločeno ne zbira in izvajalcu javne službe ne prepušča odpadkov, ki so določeni v 22. členu;

– pri ravnanju z odpadki ne upošteva obveznosti, ki so določene v 24. členu;

– ločeno ne zbira in prepušča posamezne vrste odpadkov v opremi, ki je namenjena za njihovo zbiranje in je določena s Programom (25. člen, prvi odstavek);

– ima več odpadkov, kot to dopušča njegova oprema za zbiranje odpadkov in si ne priskrbi večjo ali dodatno opremo za zbiranje teh odpadkov posebej (25. člen, šesti odstavek);

– skupaj z izvajalcem ne zagotavlja čiščenje in vzdrževanje opreme za zbiranje odpadkov, kot je določeno s Programom (25. člen, osmi odstavek);

– za čas do prevzema odpadkov ne zagotovi, da je oprema za zbiranje odpadkov nameščena na zbirnem mestu v ali ob objektu, vendar ne na javnih površinah in tako, da povzročitelji, ki v objektu bivajo ali v njem izvajajo dejavnost neovirano zbirajo odpadke ter jih odlagajo v opremo za zbiranje odpadkov (26. člen, prvi odstavek);

– brska po zabojnikih na zbirnem mestu in skupnem zbirno–prevzemnem mestu ter odnaša oziroma odtujuje odpadke iz njih (26. člen, tretji odstavek);

– ne skrbi za urejenost in čistočo zbirnih mest (28. člen, prvi odstavek);

– ne prepušča odpadke na prevzemnih mestih in pod določenimi pogoji v zbirnem centru (29. člen, drugi odstavek);

– na prevzemnih mestih prepušča katerihkoli odpadkov, razen tistih frakcij, za katere je določeno, da se zbirajo na prevzemnih mestih (31. člen, drugi odstavek);

– ne zagotovi, da je oprema za zbiranje odpadkov na prevzemnem mestu samo v času, ki je z letnim koledarjem odvozov odpadkov ali drugim naznanilom občine ali izvajalca določen za njihov prevzem (34. člen, četrti odstavek);

– brska po zabojnikih na prevzemnem mestu in odnaša oziroma odtujuje odpadke iz njih (35. člen);

– prepušča komunalne odpadke v zbiralnici ločenih frakcij (42. člen);

– brska po zabojnikih v zbiralnicah in odnaša oziroma odtujuje odpadke iz njih (43. člen);

– brska po zabojnikih in kontejnerjih v zbirnem centru in odnaša oziroma odtujuje odpadke iz njih (52. člen);

– prepušča komunalne odpadke v premični zbiralnici nevarnih frakcij (58. člen);

– odloži odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu ali pa njihovo obdelavo zagotoviti v skladu s predpisom o odpadkih izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajih (64. člen, prvi odstavek);

– kot lastnik, uporabnik ali upravljavec vsake stavbe, ki je na območju občine in v kateri imajo stalno ali začasno prebivališče ne uporablja storitev javne službe (66. člen, prvi odstavek);

– ne preprečuje nastajanje odpadkov in njihovih škodljivih vplivov na okolje ter zdravje ljudi (67. člen, prvi odstavek);

– v primeru nastanka odpadkov iz celotnega snovnega toka odpadkov, ki jih povzroči obvezno ne izloči in ločeno prepusti izvajalcu čim več nenevarnih in nevarnih frakcij ter kosovnih odpadkov, da mu ostane čim manj mešanih komunalnih odpadkov (67. člen, drugi odstavek);

– pri ravnanju z odpadki ne upošteva obveznosti, ki so določene v 68. členu (razen peta alineja);

– pri ravnanju z odpadki ne upošteva prepovedi, ki so določene 69. in 70. členu;

– opusti uporabo storitev javne službe, kot je kopičenje odpadkov, njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje teh odpadkov (71. člen, prvi odstavek);

– ne zagotovi predelave ali odstranitve odpadkov, ki jih je kopičil, sežigal ali nameraval sežgati ali jih odložiti izven odlagališča, ki je namenjeno odlaganju teh odpadkov (71. člen, drugi odstavek);

– ne plačuje storitev javne službe (74. člen, četrti odstavek);

– izvajalcu ne posreduje točnih podatkov o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun storitev javne službe (naslov, število in velikost zabojnikov) ter izvajalca sproti ne obvešča o vseh spremembah teh podatkov (75. člen, prvi odstavek);

– v roku 30 dni od nastale spremembe izvajalcu ne sporoči potrebnih podatkov za pravilen obračun storitev javne službe (75. člen, drugi odstavek).

(2) Z globo 200,00 EUR se za prekršek kaznuje odgovorno osebo izvirnega povzročitelja iz dejavnosti, če ravna v nasprotju z določili iz prejšnjega odstavka tega člena.

(1) Z globo 500,00 EUR se za prekršek kaznuje izvajalec, če:

– ne zagotovi zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter ne zagotovi oddajo ali prepustitev teh odpadkov v obdelavo, v skladu s predpisi (7. člen, drugi odstavek);

– ne zagotovi zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov na način, da se iz celotnega snovnega toka odpadkov izločajo posamezne vrste nenevarnih in nevarnih frakcij, kosovni odpadki, biološki odpadki ter mešani komunalni odpadki (12. člen; prvi, drugi in tretji odstavek);

– ne izvaja drugih storitev, potrebnih za nemoteno izvajanje javne službe (15. člen);

– ne pripravi Programa ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami na območju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (16. člen, drugi odstavek);

– ne vodi podatke o uporabnikih storitev javne službe v registru uporabnikov storitev javne službe, na zahtevo pristojnega organa občine ne omogočiti vpogled v register in ob vsaki spremembi podatkov v registru ne uskladi zbiranje odpadkov ter obračun storitev javne službe s spremembami (18. člen, sedmi odstavek);

– izvirne povzročitelje iz gospodinjstev najmanj enkrat letno na krajevno običajen način ne obvešča o izvajanju javne službe (19. člen);

– ne upošteva obračun storitev javne službe v naslednjem mesecu po spremembi opreme za zbiranje odpadkov (25. člen, sedmi odstavek);

– skupaj s povzročitelji ne zagotavlja čiščenje in vzdrževanje opreme za zbiranje odpadkov, kot je določeno s Programom (25. člen, osmi odstavek);

– ne poskrbi za urejenost in čistočo zbirnih mest ter skupnih zbirno – prevzemnih mest, če povzroči onesnaženje (28. člen, prvi odstavek);

– na prevzemnih mestih ne zbira odpadke iz klasifikacijskega seznama odpadkov, predpisa, ki ureja odpadke in se za vsako koledarsko leto podrobneje določijo v Programu (31. člen, prvi odstavek);

– ne zbira in prevaža odpadke s posebnimi vozili in opremo, ki zagotavljajo praznjenje opreme za zbiranje odpadkov, nalaganje odpadkov, njihov prevoz in razlaganje brez prahu, čezmernega hrupa ter raztresanja oziroma razlitja odpadkov (32. člen, prvi odstavek);

– na svoje stroške ne zagotovi odstranitev odpadkov ter ne očisti onesnažene površine, če pride pri zbiranju odpadkov do onesnaženja prevzemnega mesta oziroma mesta praznjenja opreme za zbiranje odpadkov in nalaganja odpadkov ali njihove okolice (32. člen, drugi odstavek);

– na svoje stroške ne popravi poškodbe opreme za zbiranje odpadkov oziroma zagotovi drugo opremo za zbiranje odpadkov (32. člen, tretji odstavek);

– izpraznjeni zabojnik za odpadke ne vrne na prevzemno mesto (32. člen, peti odstavek);

– ne ugotavlja nepravilno uporabo opreme za zbiranje posameznih vrst odpadkov in v primeru kršitve kršilca ne prijavi pristojnim nadzornim službam občine (32. člen, šesti odstavek);

– evidenco o tipih, barvah, volumnih in številu opreme za zbiranje posameznih vrst odpadkov na prevzemnih mestih ne vodi v registru strank (32. člen, sedmi odstavek);

– ne določi prevzemno mesto odpadkov za posameznega uporabnika ali skupino uporabnikov, najkasneje ob začetku uporabe storitev javne službe, z vpisom uporabnika v register (33. člen, prvi odstavek);

– ne zbira odpadke na prevzemnih mestih v dneh, ki so za vsako posamezno vrsto odpadka določeni z letnim koledarjem odvozov odpadkov (34. člen, prvi odstavek);

– v primeru sprememb terminov zbiranja odpadkov med koledarskim letom ne pripravi nov letni koledar odvoza odpadkov in ga posreduje povzročiteljem najmanj 14 dni pred prvim zbiranjem (34. člen, drugi odstavek);

– če o vzrokih izpada zbiranja odpadkov na prevzemnih mestih, v skladu z letnim koledarjem odvozov, zaradi višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere ali začasna neprevoznost poti do prevzemnih mest ter o novih terminih pravočasno (vsaj 1 dan prej ali isti dan oziroma odvisno od dogodka) ne obvesti povzročitelje, na krajevno običajni način (34. člen, tretji odstavek);

– če v zbiralnici ločenih frakcij ne zbira odpadke iz klasifikacijskega seznama odpadkov predpisa, ki ureja odpadke in se za vsako koledarsko leto podrobneje določijo v Programu (36. člen, prvi odstavek);

– ne zbira in prevaža odpadke s posebnimi vozili in opremo, ki zagotavljajo praznjenje opreme za zbiranje odpadkov, nalaganje odpadkov, njihov prevoz in razlaganje brez prahu, čezmernega hrupa ter raztresanja oziroma razlitja odpadkov (37. člen, prvi odstavek);

– na svoje stroške ne zagotovi odstranitev odpadkov ter ne očisti onesnažene površine, če pride pri zbiranju odpadkov do onesnaženja zbiralnice oziroma mesta praznjenja opreme za zbiranje odpadkov in nalaganja odpadkov ali njihove okolice (37. člen, drugi odstavek);

– na svoje stroške ne popravi poškodbe opreme za zbiranje odpadkov oziroma zagotovi drugo opremo za zbiranje odpadkov (37. člen, tretji odstavek);

– v dogovoru z občino ne določi lokacije zbiralnic (38. člen, drugi odstavek);

– ne vzdržuje zbiralnic ločenih frakcij (39. člen);

– ne zbira odpadkov v zbiralnica v dneh, ki so določeni z letnim koledarjem dovozov odpadkov (40. člen);

– lokacije zbiralnic in vrste odpadkov, ki jih zbira v posameznih zbiralnicah ter opreme za zbiranje v posamezni zbiralnici ne vodi v registru zbiralnic ločenih frakcij (41. člen);

– v zbirnem centru ne zbira odpadke iz klasifikacijskega seznama odpadkov predpisa, ki ureja odpadke in se za vsako koledarsko leto podrobneje določijo v Programu (44. člen);

– ne upravlja zbirni center (46. člen);

– ne zbira odpadke v zbirnem centru v dneh in času, ki so določeni z letnim koledarjem odvozov odpadkov (48. člen);

– vrste odpadkov in opreme za njihovo zbiranje (tip, barva, volumen in število) ne vodi v registru zbirnega centra, ki se za posamezno koledarsko leto pa se določijo v Programu (49. člena);

– ne vzdržuje zbirni center (50. člen);

– v premični zbiralnici ne zbira odpadke iz klasifikacijskega seznama odpadkov predpisa, ki ureja odpadke in se za vsako koledarsko leto podrobneje določijo v Programu (53. člen, prvi odstavek);

– najmanj enkrat v koledarskem letu s premično zbiralnico, opremljeno v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga ne zagotovi od izvirnih povzročiteljev iz gospodinjstev ločeno zbiranje nevarnih frakcij iz tabele 2, priloge 1 tega odloka (54. člen, prvi odstavek);

– v premični zbiralnici nevarnih frakcij odpadke ne prevzema oseba izvajalca, ki je usposobljena za ločeno zbiranje nevarnih frakcij in izpolnjuje pogoje iz predpisov, ki urejajo prevoz nevarnega blaga (54. člen, drugi odstavek);

– prevoz nevarnih frakcij ne opravlja skladno s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnih snovi (54. člen, tretji odstavek);

– pri zbiranju nevarnih frakcij ne zagotovi, da je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov, na kraju zbiranju ne prihaja do onesnaževanja okolja ter je možna obdelava zbranih odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki (54. člen, četrti odstavek);

– ne zagotovi zbiranje nevarnih frakcij s premično zbiralnico (55. člen, prvi odstavek);

– ne zbira nevarne frakcije s premično zbiralnico v dneh, ki so določeni z letnim koledarjem odvozov odpadkov (56. člen, prvi odstavek);

– postanek na posamezni lokaciji ne traja vsaj eno uro (56. člen, drugi odstavek);

– izvirne povzročitelje iz gospodinjstev ne obvestiti o času in načinu prevzemanja nevarnih frakcij s premično zbiralnico najmanj štirinajst dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij s pisnim obvestilom in na svoji spletni strani (57. člen, prvi odstavek);

– ne zbira kosovne odpadke, ki so podrobneje določeni v Programu (59. člen);

– ne prevzema kosovne odpadke v zbirnem centru in največkrat enkrat letno v koledarskem letu od izvirnega povzročitelja iz gospodinjstva, na podlagi načina zbiranja, ki je določen v Programu (60. člen);

– izvirne povzročitelje iz gospodinjstev ne obvesti o času in načinu prevzemanja kosovnih odpadkov najmanj štirinajst dni pred ločenim zbiranjem teh odpadkov s pisnim obvestilom in na svoji spletni strani (61. člen, prvi odstavek);

– ne sodeluje z organizatorjem javne prireditve in na prostoru javne prireditve za čas njenega trajanja ne namesti zabojnike, posode ali vrečke za mešane komunalne odpadke in mešano embalažo ter po potrebi še za ločeno zbiranje odpadnega papirja in kartona, vključno z odpadno embalažo iz papirja in kartona, odpadne embalaže iz stekla ter bioloških odpadkov (62. člen, drugi odstavek);

– vse nastale odpadke ne prevzame na mestu prireditve naslednji delovni dan po koncu javne prireditve (62. člen, šesti odstavek);

– ne zagotovi predelave ali odstranitve odpadkov, na stroške povzročitelja, na podlagi odločbe nadzornih organov občine (71. člen, tretji odstavek);

– ne zagotovi predelavo ali odstranitev odpadkov na stroške lastnika zemljišča, s katerega z odločbo nadzornih organov, odredi odstranitev odpadkov (71. člen, četrti odstavek);

– ne pripravi predlog cen v skladu s predpisi Republike Slovenije, ki urejajo področje občinskih javne službe varstva okolja in oblikovanja cen (74. člen, prvi in drugi odstavek);

– za izvajanje javne službe ne zagotovi opreme, objekte in naprave (77. člen).

(2) Z globo 200,00 EUR se za prekršek kaznuje odgovorno osebo izvajalca, če izvajalec ravna v nasprotju z določili iz prejšnjega odstavka tega člena.

(1) Z globo 500,00 EUR se kaznuje organizator javne prireditve, če:

– ne zagotoviti ločeno zbiranje odpadkov, ki nastajajo na prireditvi, v skladu z določili tega odloka (62. člen, prvi odstavek);

– v sodelovanju z izvajalcem na prostoru javne prireditve za čas njenega trajanja ne namesti zabojnike, posode ali vrečke za mešane komunalne odpadke in mešano embalažo ter po potrebi še za ločeno zbiranje odpadnega papirja in kartona, vključno z odpadno embalažo iz papirja in kartona, odpadne embalaže iz stekla ter bioloških odpadkov (62. člen, drugi odstavek);

– v primeru nastajanja bioloških odpadkov na javni prireditvi ne zagotovi njihovo zbiranje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi biološkimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (62. člen, tretji odstavek);

– po koncu javne prireditve vse zbrane odpadke ne prepustiti izvajalcu (62. člen, peti odstavek);

– izvajalca ne obvesti o javni prireditvi najmanj 7 dni pred njenim začetkom (62. člen, sedmi odstavek).

(2) Z globo 200,00 EUR se kaznuje odgovorno osebo organizatorja javne prireditve, če ravna v nasprotju z določili iz prejšnjega odstavka tega člena.

(1) Z globo 400,00 EUR se za prekršek kaznuje fizična in pravna oseba, ki zbira in prevaža odpadke na območju občine in ni izvajalec javne službe v občini in je s tem ravnala v nasprotju z določili 30. člena tega odloka.

(2) Z globo 200,00 EUR se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki zbira in prevaža odpadke na območju občine in ni izvajalec javne službe v občini.

(1) Z globo 200,00 EUR se za prekršek kaznuje fizična in pravna oseba, ki brska po zabojnikih na zbirnih mestih, skupnih zbirno-prevzemnih mestih, na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnem centru ter odnaša oziroma odtujuje odpadke iz njih in ni izvajalec javne službe v občini ali nadzorni organ občine in je s tem ravnala v nasprotju z določili tretjega odstavka 26. člena ter 35., 43. In 52. člena tega odloka.

(2) Z globo 200,00 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki brska po zabojnikih na zbirnih mestih, skupnih zbirno-prevzemnih mestih, na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnem centru ter odnaša oziroma odtujuje odpadke iz njih in ni izvajalec javne službe v občini ali nadzorni organ občine in je s tem ravnala v nasprotju z določili tretjega odstavka 26. člena ter 35., 43. in 52. člena tega odloka.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Sv. Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 103/03 in 8/16).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 62/2016 z dne 30. 9. 2016

2660. Odlok o načinu izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, stran 8715.