Na podlagi 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 7. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 42. člena Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb (Uradni list RS, št. 126/03, 56/13 in 33/14) in 7. ter 16. člena Statuta Občine Bovec (Uradni list RS, št. 72/06 in 89/10) je Občinski svet Občine Bovec na 13. redni seji dne 29. 9. 2016 sprejel
o upravljanju žičniških naprav na smučišču Kanin
(1) Vlada Republike Slovenije, je 7. 1. 2016, sprejela Uredbo o koncesiji za graditev žičniških naprav na Kaninu, št. 00710-29/2015, ki je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije št. 01/16, dne 8. 1. 2016 ter je začela veljati 23. 1. 2016.
(2) Na podlagi Uredbe navedene v prvem odstavku tega člena in na podlagi odločbe ministra za infrastrukturo o podelitvi koncesije, št. 3761-20/2015/14-02131603, z dne 17. 7. 2016, je bila Občini Bovec s
– Koncesijsko pogodbo št. 2430-16-800001 za krožno kabinsko žičnico Kanin odsek A – B, z dne 27. 7. 2016,
– Koncesijsko pogodbo št. 2430-16-800002 za krožno kabinsko žičnico Kanin odsek B – C, z dne 27. 7. 2016,
– Koncesijsko pogodbo št. 2430-16-800003 za krožno kabinsko žičnico Kanin odsek C – D, z dne 27. 7. 2016,
– Koncesijsko pogodbo št. 2430-16-800004 za 3-sedežnico Skripi na Kaninu, z dne 27. 7. 2016,
– Koncesijsko pogodbo št. 2430-16-800005 za graditev sedežnice Prevala na Kaninu, z dne 27. 7. 2016,
– Koncesijsko pogodbo št. 2430-16-800006 za 2-sedežnico Graben na Kaninu, z dne 27. 7. 2016,
podeljena koncesija v zvezi z ureditvijo smučišč in drugih površin in objektov potrebnih za normalno uporabo v naslovih pogodb navedenih žičniških naprav za prevoz oseb na smučišču Kanin.
(3) Skladno s prvim odstavkom točke 5.1.2 v prejšnjem odstavku navedene koncesijske pogodbe je Občina Bovec pred podelitvijo koncesije dolžna pridobiti pisno soglasje ministra pristojnega za žičnice.
(1) S tem odlokom se urejata način in obseg izvajanja upravljanja žičniških naprav za prevoz oseb na smučišču Kanin, ki zaradi vpliva na razvoj gospodarstva, še posebej turizma, predstavlja dejavnost v javnem interesu Občine Bovec in obsega zemljišča, naprave, nepremičnine in premične stvari skladno s tem odlokom.
(2) Ta odlok je tudi koncesijski akt za izvajanje dejavnosti upravljanja žičniških naprav za prevoz oseb na smučišču Kanin.
Poleg pomenov, določenih v Zakonu o žičniških napravah za prevoz oseb ter drugih predpisih, imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
– »upravljanje« žičniških naprav na smučišču Kanin obsega obratovanje, zagotavljanje varnosti, tekoče in investicijsko vzdrževanje ter razpolaganje z objekti in napravami, ki so predmet koncesije po tem odloku na celotni površini koncesije po tem odloku, kakor tudi dejavnost promocije in trženja,
– »koncesija« je koncesija za upravljanje po tem odloku,
– »koncedent« je Občina Bovec,
– »koncesionar« je pravna ali fizična oseba, ki izvaja dejavnost upravljanja žičniških naprav na smučišču Kanin v skladu s tem odlokom in koncesijsko pogodbo,
– »objekti in naprave koncesije« so žičniške naprave, kot so navedene v nazivih koncesijskih pogodb iz prvega člena tega odloka in vsi objekti in naprave, ki so v lasti koncedenta in so nujno potrebni za delovanje žičniških naprav ali namenjeni javni rabi žičniških naprav, kot so objekti, prostori in naprave za blagajne, skladišča in shrambe, restavracijo in ostali prostori in naprave, ki sestavljajo celovito infrastrukturo na smučišču Kanin ter so natančneje razvidni iz priloge 1 tega odloka,
– »površina koncesije« so zemljišča, ki so potrebna za obratovanje žičniških naprav, zemljišča, ki so namenjena izvajanju javne rabe žičniških naprav kot so parkirišča, dovozne ali dohodne poti in podobno in zemljišča, ki so potrebna za smučišče, ki so natančneje razvidna iz priloge 2 tega odloka,
– »smučišče« je urejeno zemljišče na katerem so smučarske proge v skladu s predpisi, ki urejajo varnost vožnje po smučiščih, in oprema teh prog, kar v naravi predstavlja sistem smučarskih prog, ki se navezujejo na krožno kabinsko žičnico Kanin, odsek A – B, B – C in C – D, 3-sedežnico Skripi, sedežnico Prevala in 2-sedežnico Graben na Kaninu.
(način izvajanja in podelitve koncesije)
(1) Dejavnost upravljanja žičniških naprav na smučišču Kanin se kot dejavnost v javnem interesu izvaja kot koncesionirana dejavnost.
(2) Koncesija po tem odloku se podeli po postopku in na način, ki ga določata zakon in ta odlok.
(območje izvajanja, uporabniki in infrastruktura)
(1) Dejavnost upravljanja žičniških naprav na smučišču Kanin se izvaja na celotni površini koncesije, ki obsega površino zemljišč opredeljeno v prilogi 2 tega odloka.
(2) Uporabniki dejavnosti upravljanja žičniških naprav na smučišču Kanin so vsi uporabniki vseh storitev, ki jih v okviru koncesionirane dejavnosti izvaja koncesionar.
(3) Objekti in naprave, ki so potrebni za nemoteno delovanje žičniških naprav in smučišča Kanin predstavljajo objektein naprave koncesije ter so podrobno navedeni v prilogi 1 tega odloka.
II. OBVEZNOSTI KONCESIONARJA, KONCEDENTA IN UPORABNIKOV
(obveznosti koncesionarja)
(1) Koncesionar je dolžan dejavnost upravljanja izvajati na način, kot je določen v zakonu, ki ureja žičniške naprave za prevoz oseb, zakonu, ki ureja varnost na smučiščih, tem odloku in drugih predpisih, ki urejajo dejavnost prevoza oseb z žičniškimi napravami in dejavnost smučišč, predvsem pa mora upoštevati naslednje:
– dejavnost je dolžan izvajati v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo,
– dela mora izvajati v skladu s pravili stroke, veljavnimi standardi in normativi veljavnimi v Republiki Sloveniji in Evropski uniji,
– dobrine, ki jih zagotavlja javni značaj objektov in naprav koncesije je v skladu s tem odlokom dolžan zagotavljati vsakomur pod enakimi pogoji,
– zagotoviti mora delovanje žičniške naprave po urniku, ki ga uskladi s koncedentom, nikakor pa ne v obsegu manjšem od obsega zahtevanega v koncesijskih pogodbah sklenjenih med koncedentom in Republiko Slovenijo iz 1. člena tega odloka,
– usklajevati mora vozne rede in obratovalni čas z voznimi redi drugih prevoznikov ter vozne rede in obratovalni čas predložiti v soglasje koncedentu,
– dejavnost upravljanja žičniških naprav na smučišču Kanin mora, v smislu razvoja turizma, uskladiti z aktivnostmi ostalih dejavnikov na področju turizma in tudi samostojno prispevati k razvoju le-tega ter prispevati k doseganju ciljev strateških razvojnih dokumentov lokalne skupnosti,
– s svojim ravnanjem mora izkazovati ekonomsko učinkovitost in ne sme povzročati škode koncedentu in uporabnikom, kakorkoli zmanjšati vrednosti objektov in naprav ter površine koncesije, oziroma omejevati javnega značaja celotne infrastrukture ali ogrožati varnosti uporabnikov,
– zagotavljati mora ustrezno strokovno službo za vsa dela, ki so predmet koncesije,
– pristojnim organom koncedenta in drugim organom pristojnim po zakonu ali tem odloku mora omogočiti strokovno tehnični nadzor, finančni nadzor in nadzor nad zakonitostjo dela pri izvajanju koncesionirane dejavnosti,
– pred zagonom in obratovanjem žičniških naprav in smučišča mora izdelati in pridobiti vso potrebno dokumentacijo za zagon in obratovanje skladno s predpisi, ki urejajo področje žičniških naprav za prevoz oseb in varnost na smučiščih,
– pripravljati zaključni račun za opravljeno koncesionirano dejavnost,
– obstoječo in zgrajeno infrastrukturo mora tekoče in investicijsko vzdrževati in ustrezno škodno zavarovati,
– skleniti mora zavarovanje splošne odgovornosti,
– ažurno in strokovno mora voditi poslovne knjige,
– koncedentu mora poročati o izvajanju koncesije,
– prizadevati si za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov,
– pripravljati projekte, ki izboljšujejo kvaliteto koncesionirane dejavnosti,
– izpolnjevati druge obveznosti, ki so določene z zakonom, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
(ločeni računovodski izkazi)
Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za koncesionirano dejavnost v skladu s predpisi, ki urejajo področje računovodstva in slovenskimi računovodskimi standardi.
(1) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi.
(2) Koncesionar mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko bistveno vplivali na izvajanje koncesionirane dejavnosti, predvsem pa na:
– postopke poravnave, arbitražne postopke ali sodne spore koncesionarja v zvezi s koncesijo,
– stavke in druge dogodke, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju dejavnosti, tudi če ne predstavljajo višje sile,
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti, tudi če ne predstavljajo višje sile.
(odgovornost koncesionarja)
(1) Za izvajanje koncesionirane dejavnosti je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec upravljanja smučarskih naprav na smučišču Kanin.
(2) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti, vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire, z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, ki se določi v javnem razpisu, in sicer za škodo, ki jo z nerednim ali nevestnim opravljanjem koncesionirane dejavnosti ali v zvezi z opravljanjem le-te povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini Bovec, uporabnikom ali tretjim osebam. Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Bovec.
(3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan zavarovati objekte in naprave koncesije v vrednosti, ki bo določena v javnem razpisu. Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Bovec.
(dolžnosti in pravice koncedenta)
(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje nalog koncesionarja v odnosu do Republike Slovenije in koncedenta po tem odloku v skladu z zakonom, s tem odlokom in koncesijsko pogodbo,
– da v rokih, določenih s koncesijsko pogodbo, zagotavlja plačilo nadomestila, skladno z Zakonom o žičniških napravah za prevoz oseb, tem odlokom in koncesijsko pogodbo,
– da v rokih, določenih s koncesijsko pogodbo, daje soglasje na cene storitev žičniških prevozov,
– da v rokih, določenih s koncesijsko pogodbo, sprejme plan plačevanja nadomestila iz 20. člena tega odloka,
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja koncesionirane storitve,
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve koncesije na področju občine,
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
(2) Pravice koncedenta so:
– potrjevati plane in programe rednega in investicijskega vzdrževanja infrastrukture;
– nadzor nad izvajanjem koncesionirane dejavnosti;
– druge pravice, določene s predpisi, s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
(pristojnosti župana in občinske uprave)
(1) Župan in občinska uprava sta pristojna za izvedbo podelitve koncesije v skladu z zakonom in tem odlokom.
(2) Župan ima poleg pristojnosti po tem odloku tudi naslednje pristojnosti:
– odloča o pritožbah zoper postopanja in druga ravnanja pristojnega organa občinske uprave v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov,
– druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
(3) Če ni drugače določeno, je »pristojni organ« po tem odloku organ občinske uprave, pristojen za gospodarstvo in gospodarske javne službe.
(pravice in dolžnosti uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja,
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– uporabljati koncesionirane storitve pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik ima pravico in dolžnost koncesionarja opozoriti na kvaliteto opravljenih storitev ter na napake na napravah in objektih in oblikovati predloge ter pobude za boljše in učinkovitejše izvajanje storitev upravljanja. Koncesionar je dolžan nemudoma kvalitetno opraviti storitev javne službe ter nemudoma odpraviti napake na napravah in objektih. Glede pripomb, predlogov in pobud je koncesionar dolžan uporabniku pisno odgovoriti v roku 5 dni in odgovor istočasno poslati v vednost koncedentu.
(3) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje koncesionirane storitve,
– pri uporabi infrastrukture in smučišča spoštovati omejitve povezane z varno uporabo infrastrukture ter
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje koncesionirane dejavnosti oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.
1. Predmet koncesije
(1) Predmet koncesije je upravljanje žičniških naprav za prevoz oseb na smučišču Kanin in obsega obratovanje, zagotavljanje varnosti, tekoče in investicijsko vzdrževanje ter razpolaganje z žičniškimi napravami krožno kabinsko žičnico Kanin, odsek A – B, B – C in C – D, 3-sedežnico Skripi, sedežnico Prevala in 2-sedežnico Graben na Kaninu, in vse objekte in naprave, ki so v lasti koncedenta in so nujno potrebni za delovanje žičniških naprav ali namenjeni javni rabi žičniških naprav, kot so objekti, prostori in naprave za blagajne, skladišča in shrambe, restavracijo in ostali prostori in naprave, ki sestavljajo celovito infrastrukturo na smučišču Kanin ter so natančneje razvidni iz priloge 1 tega odloka. Predmet koncesije sta tudi promocija in trženje smučišča Kanin.
(2) Koncesionar lahko v času trajanja koncesije opravlja tudi druge dejavnosti, ki niso predmet koncesije, pri čemer pa mora zagotoviti ločeno evidentiranje različnih dejavnosti tako, da za opravljanje koncesije po tem odloku zagotavlja revizijsko sled.
(1) Koncesija se izvaja na območju, ki obsega površino zemljišč navedenih v prilogi 2 tega odloka.
(2) Če se v času trajanja koncesije območje smučišča Kanin, ki je predmet tega odloka spremeni, se ustrezno spremeni površina koncesije.
(3) Na površini koncesije se podeli ena koncesija enemu koncesionarju.
(1) Koncesija po tem odloku se podeli za obdobje desetih let (rok koncesije) z možnostjo podaljšanja pod enakimi pogoji, vendar ne za dlje kot so roki koncesij po koncesijskih pogodbah iz 1. člena tega odloka.
(2) Rok koncesije začne teči z dnem, določenem v koncesijski pogodbi. Če v koncesijski pogodbi ni določen začetek teka roka koncesije, začne ta rok teči naslednji dan po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(3) Rok koncesije poteče s potekom istega dneva v istem mesecu v desetem letu od dneva začetka teka roka koncesije.
2. Podelitev koncesije
(1) Župan imenuje najmanj 3-člansko strokovno komisijo, ki zagotavlja izvajanje postopka podelitve v skladu z zakonom in tem odlokom, predvsem pa:
– pripravi terminski načrt izvedbe postopka podelitve koncesije,
– pripravi podrobna merila za izbor koncesionarja,
– opravi odpiranje prijav in sestavi zapisnik o pravočasnosti in popolnosti prijav,
– preveri izpolnjevanje razpisnih pogojev,
– opravi strokovno presojo ter ovrednotenje prijav glede na postavljena merila,
– pripravi pisno obrazloženo mnenje o izbranem kandidatu in ga posreduje pristojnemu organu.
(1) Koncesija iz 13. člena tega odloka se podeli na podlagi javnega razpisa.
(2) Sklep o javnem razpisu sprejme župan, javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani občine. V skladu s sklepom župana se informacija o javnem razpisu lahko objavi tudi v drugih medijih.
(3) Objava javnega razpisa mora vsebovati najmanj:
– navedbo, da gre za javni razpis za podelitev koncesije za upravljanje žičniških naprav na smučišču Kanin,
– predmet in območje koncesije,
– rok koncesije in druge značilnosti koncesijskega razmerja,
– postopek izbire koncesionarja,
– pogoje, ki jih mora izpolnjevati kandidat za koncesijo,
– merila za izbiro koncesionarja,
– kraj in čas za dvig razpisne dokumentacije,
– kraj in rok za predložitev prijav,
– naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav.
(1) V razpisni dokumentaciji morajo biti podatki, na podlagi katerih lahko kandidati izdelajo popolno prijavo, in sicer:
1. naziv, sedež in drugi podatki o koncedentu,
2. podatki o objavi koncesijskega akta,
3. predmet, narava ter obseg in območje koncesije, ki se podeljuje na javnem razpisu,
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije,
5. postopek izbire koncesionarja,
6. merila za izbor koncesionarja,
7. način dokazovanja izpolnjevanja pogojev za izvajanje koncesije, obvezne sestavine prijave in navodila za pripravo prijave,
8. način zavarovanja resnosti prijave,
9. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
10. kraj in rok za predložitev prijav in morebitne pogoje za njihovo predložitev,
11. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,
12. rok za izbiro koncesionarja,
13. rok obveščanja kandidatov o izidu javnega razpisa,
14. odgovorne osebe za dajanje informacij med razpisom in
15. morebitni drugi podatki v skladu z zakonom ali glede na predmet koncesije, ki so potrebni za izvedbo javnega razpisa.
(2) Koncedent v času trajanja razpisnega roka ne sme nikomur posredovati seznama oseb, ki jim je posredoval razpisno dokumentacijo.
3. Pogoji za prijavo
(1) Vsaka pravna ali fizična oseba lahko vloži le eno prijavo, ki pa jo lahko umakne, do dopolni ali zamenja do poteka roka za oddajo prijav.
(2) V prijavi na javni razpis mora kandidat dokazati, da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo, oziroma predložiti listine s katerimi dokazuje, da izpolnjuje pogoje za udeležbo na razpisu in izvajanje koncesije, in sicer:
– da ni v enem izmed položajev za izključitev, ki jih določa zakon, ki ureja področje javnih naročil,
– da nad njim ni začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja po zakonu, ki ureja postopek zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, ali postopek likvidacije, ki ureja gospodarske družbe, da njegova sredstva ali poslovanje ne upravlja upravitelj ali sodišče, ali da njegove poslovne dejavnosti niso začasno ustavljene, ali da nad njim ni začet postopek v skladu s predpisi druge države oziroma ni v položaju z enakimi pravnimi posledicami,
– da ima veljavno registracijo za opravljanje žičniške dejavnosti,
– da ima strokovno usposobljene kadre in zadostne tehnične zmogljivosti za opravljanje koncesije,
– da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet koncesije ter kvalitetno in kontinuirano izvajati koncesionirano dejavnost, v skladu s predpisi, normativi in standardi,
– da se obveže skleniti zavarovanja skladno s tem odlokom,
– da predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja predpisanih evidenc, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev za sodelovanje in pridobitev koncesije,
– da v zadnjih petih letih od dneva objave javnega razpisa izkazuje najmanj eno referenco na področju upravljanja smučišč in obratovanja žičniških naprav na visokogorskih smučiščih,
– sposobnost za začetek upravljanja in obratovanja žičniških naprav v roku, ki je določen v razpisni dokumentaciji,
– da je finančno in poslovno sposoben za izvajanje koncesionirane dejavnosti,
– da izpolnjuje druge pogoje za upravljanje in obratovanje žičniških naprav in smučišč, ki so določene z zakonom.
(3) Natančnejše pogoje in način izkazovanja navedenih pogojev se določi v razpisni dokumentaciji.
(4) Med razpisom in v času trajanja koncesijskega razmerja, mora koncesionar obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar koncedenta v razumnem roku ne obvesti o vsaki statusni spremembi oziroma krši svojo obvezo iz prejšnjega stavka, lahko koncedent razdre koncesijsko pogodbo.
4. Merila za izbor
(1) Merila za izbor koncesionarja, med prijavljenimi kandidati, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena ter navedena v spodnjem vrstnem redu (od najpomembnejšega do najmanj pomembnega).
(2) Merilo za izbor koncesionarja soreference kandidata, ki se nanašajo na upravljanje enakih ali večjih žičniških naprav za prevoz oseb in smučišč, pri čemer dobi več točk kandidat, ki ima večje število referenc za upravljanje žičniških naprav za prevoz oseb in smučišč v visokogorju. V kolikor ima dva ali več kandidatov enako število referenc je izbran kandidat, ki ima reference za upravljanje smučišč in žičniških naprav za prevoz oseb v visokogorju v daljšem časovnem obdobju.
(3) Uporaba merila se natančneje določi v razpisni dokumentaciji.
5. Izbor koncesionarja
(uspešnost javnega razpisa)
(1) Javni razpis je uspešen, če je nanj prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava. Prijava je popolna, če vsebuje vse zahtevane podatke in dokazila, določena v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
(2) Javni razpis se ponovi v celoti, če koncedent ne prejme nobene prijave, če so vse prijave nepopolne, če koncesionar ni bil izbran ali če izbrani kandidat v predpisanem roku ne sklene koncesijske pogodbe.
(predložitev in javno odpiranje prijav)
(1) Koncedent določi takšen rok za predložitev prijav, ki glede na zahteve in postavljene pogoje iz razpisne dokumentacije omogoča izdelavo popolnih in kakovostnih prijav.
(2) Pravočasna predložitev prijave pomeni, da mora kandidat koncedentu prijavo predložiti do datuma in ure, ki je določen v javni objavi razpisa.
(3) Odpiranje prijav za izbor koncesionarja je javno.
(4) Koncedent vlog, ki so prispele po roku določenem v javnem razpisu in nepravilno predloženih prijav ne odpre, temveč jih neodprte vrne pošiljatelju.
(odločba o podelitvi koncesije)
(1) O izboru koncesionarja, potem ko pridobi pisno obrazloženo mnenje strokovne komisije, z upravno odločbo odloči pristojni organ občinske uprave.
(2) Koncedent lahko zavrne vse prispele prijave in ne izbere nobenega od kandidatov, če nobena prijava vsebinsko ni v skladu z interesi koncedenta. Postopek izbire koncesionarja lahko koncedent kadarkoli ustavi.
6. Koncesijska pogodba
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Koncedent pošlje izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo najkasneje v roku 15 dni od dokončnosti odločbe o izboru koncesionarja.
(2) Izbrani koncesionar mora podpisati koncesijsko pogodbo najkasneje v roku 15 dni od vročitve, sicer odločba o izboru koncesionarja preneha veljati z iztekom roka za podpis pogodbe.
(3) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. Pred sklenitvijo koncesijske pogodbe mora z njeno vsebino soglašati občinski svet.
(začetek, tek in trajanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijsko razmerje nastane, ko koncesijsko pogodbo podpišeta obe pogodbeni stranki in traja 10 let od dneva sklenitve pogodbe (rok koncesije). Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali zaradi razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(2) Rok koncesije se glede na mnenje koncedenta lahko podaljša skladno s 15. členom tega odloka.
(3) Koncesionar mora začeti izvajati koncesijo najkasneje v 30 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(vsebina koncesijske pogodbe)
(1) S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa pomembna vprašanja v zvezi z izvajanjem koncesijskega razmerja, zlasti pa:
– vsebino, obliko in namen koncesije,
– pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem koncesionirane dejavnosti,
– medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter objektov koncesije,
– spremembe v družbi koncesionarja, za katere mora ta pridobiti pisno soglasje koncedenta,
– pogoje za oddajo poslov podizvajalcem,
– način medsebojnega obveščanja o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje koncesionirane dejavnosti, ki je predmet koncesije, ter poročanja o izvajanju koncesionirane dejavnosti,
– pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja koncesionirane dejavnosti, ki je predmet koncesije,
– pogodbene kazni in pogoji za povrnitev morebitne škode, povzročene v zvezi z (ne)izvajanjem koncesionirane dejavnosti, ki je predmet koncesije,
– spreminjanje izvajanja koncesijske pogodbe, izvajanje finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta, medsebojno poročanje in obveščanje javnosti,
– odpoved, razveza in razdrtje pogodbe ter s tem povezane pravice pogodbenih strank,
– posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti,
– trajanje koncesijske pogodbe in njeno prenehanje ter s tem povezane pravice pogodbenih strank,
– druga vprašanja, ki urejajo medsebojna razmerja in način izvajanja koncesionirane dejavnosti, ki je predmet koncesije.
(2) Koncesijska pogodba mora biti sestavljena v skladu z zakonom, odlokom (koncesijskim aktom) in objavljenim javnim razpisom, sicer je neveljavna. V primeru manjših ali nebistvenih neskladij med pogodbo in koncesijskim aktom, se neposredno uporablja koncesijski akt.
7. Koncesionarjev pravni monopol in razmerje do podizvajalcev
(koncesionarjev pravni monopol)
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe:
– izključno pravico opravljanja koncesionirane dejavnosti iz 13. člena tega odloka,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje koncesionirane dejavnosti, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja koncesionirane dejavnosti mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec dejavnosti upravljanja objektov in naprav koncesije na celotnem območju koncesije.
(3) Koncesionar je pristojen pri izvajanju koncesionirane dejavnosti pripravljati in izdajati druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.
(razmerje do podizvajalcev)
(1) Koncesionar mora v primeru izvajanja koncesionirane dejavnosti s podizvajalci o tem pisno obvestiti koncedenta z navedbo podizvajalca in obrazložitvijo v katerem delu bo podizvajalec izvajal dela. Koncedent ima pravico zahtevati od koncesionarja, da zamenja podizvajalca, v kolikor bi ugotovil, da podizvajalec izvaja dela v nasprotju s koncesijsko pogodbo ali v primeru, če s svojim delom povzroča škodo. Brez pisnega soglasja koncedenta koncesionar ne sme oddati posameznih del podizvajalcu. Podizvajalec v javnosti ne sme nastopati kot koncesionar.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka konvcesionar v celoti nosi odgovornost za izvajanje koncesionirane dejavnosti.
(3) Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja koncesionirane dejavnosti preko pogodbe s podizvajalcem v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
(nadzor nad izvajanjem koncesionirane dejavnosti)
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesionirane dejavnosti in podeljene koncesije lahko zajema vse okoliščine v zvezi z zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja koncesionirane dejavnosti, v zvezi s poslovanje koncesionarja, vodenjem predpisane dokumentacije ter drugih okoliščin v zvezi z izvajanjem koncesije.
(2) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka in koncesijske pogodbe izvaja pristojen organ koncedenta ali pooblaščenec koncedenta.
(3) V primeru ugotovljenih nepravilnosti lahko pristojni organi izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinska inšpekcija, ki je pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna revizija oziroma ima koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo v zvezi s koncesionirano dejavnostjo in v zbirke podatkov, ki se nanjo nanašajo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti vzrok nenapovedanega nadzora.
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
V. FINANCIRANJE UPRAVLJANJA
(1) Koncesionirana dejavnost se financira:
– iz cene storitev opravljanja dejavnosti po koncesijski pogodbi,
– iz proračuna občine in
– iz drugih virov.
(2) Tarifo in cene storitev koncesionirane dejavnosti oblikuje koncesionar tako, da pokrivajo stroške izvajanja koncesionirane dejavnosti, zagotavljajo povračilo vlaganj v objekte in naprave koncesije in omogočajo tržni donos na vložena sredstva kot donos na dolgoročna, opredmetena in neopredmetena, neodpisana, poslovno potrebna osnovna sredstva, ki so nujno potrebna za izvajanje koncesionirane dejavnosti, v višini donosa zadnje izdane desetletne referenčne obveznice Republike Slovenije denominirane v eure na dan 31. marca tekočega leta, povečano za eno odstotno točko.
(3) K cenam in tarifi daje soglasje občinski svet.
(4) O spreminjanju cen in tarif odloča občinski svet na predlog župana in na osnovi obrazložitve, ki jo pripravi koncesionar in je utemeljena na objektivni podlagi (spreminjanje cen na drobno, spreminjanje cen energentov …) in skladno z morebitnimi ukrepi kontrole cen na državni ravni, kolikor ni s predpisom o načinu izvajanja gospodarske javne službe določeno drugače. Cene koncesionirane dejavnosti se lahko spremenijo tudi zaradi izboljšanja tehničnih storitev, vlaganja, sprememb standardov in tehnologije.
(5) Koncesionar je dolžan pripravljeni predlog tarife uskladiti z občinsko upravo, dolžan pa je tudi sodelovati pri njegovi obravnavi na občinskem svetu. Koncesionar mora dati koncedentu na njegovo zahtevo vse podatke, ki so potrebni za določitev tarife.
(nadomestilo za koncesionirano dejavnost)
(1) Če koncesionar s cenami ne more pokriti stroškov izvajanja koncesionirane dejavnosti, zagotoviti povračila vlaganj v objekte in naprave koncesije in omogočiti donos na vložena sredstva, kakor je določen v drugem odstavku prejšnjega člena, mu je koncedent dolžan zagotoviti nadomestilo.
(2) Nadomestilo mora skupaj s prihodki, ustvarjenimi s ceno za storitve koncesionirane dejavnosti ob upoštevanju analize stroškov, ki bi jih za opravljanje te dejavnosti imelo dobro vodeno tipično podjetje, zagotoviti pokritje stroškov izvajanja koncesionirane dejavnosti, povračila vlaganj v objekte in naprave koncesije in donos na vložena sredstva, kakor je določen v drugem odstavku prejšnjega člena.
(3) Nadomestilo zagotavlja koncedent akontativno za tekoče leto s poračunom za preteklo leto 30. 4. vsakega leta na podlagi potrjenega letnega plana plačevanja nadomestila.
(drugi prihodki koncesionarja)
Druge dejavnosti, ki jih poleg koncesionirane dejavnosti izvaja koncesionar, ne smejo vplivati na uspešno izvajanje koncesije, poslovni izid iz drugih dejavnosti pa se ne upošteva pri izračunu upravičenosti do nadomestila po prejšnjem členu.
(obveznost oblikovanja rezerve)
(1) Koncesionar je v času izvajanja koncesije, v letih pozitivnega poslovnega izida, dolžan oblikovati rezerve za pokrivanje morebitnih izgub v prihodnjih letih poslovanja.
(2) Natančneje se obveznost oblikovanja rezerv navedena v prejšnjem odstavku, kakor tudi višina teh rezerv, opredeli v koncesijski pogodbi.
VI. NAJEMNINA IN KONCESIJSKA DAJATEV
(1) Koncesionar za uporabo objektov in naprav koncesije koncedentu plačuje letno najemnino v višini letne amortizacije objektov in naprav koncesije, kot to izhaja iz knjigovodskih evidenc koncedenta.
(2) Natančneje se najemnina in plačevanje najemnine določi v koncesijski pogodbi.
(1) V primeru pozitivnega poslovanja koncesionirane dejavnosti, plačuje koncesionar za koncesijo po koncesijski pogodbi letno koncesijsko dajatev v višini 10 % ustvarjenega letnega pozitivnega poslovnega izida pri izvajanju koncesionirane dejavnosti, in sicer najpozneje do 31. 5. vsakega leta za preteklo poslovno leto.
(2) Natančneje se koncesijska dajatev določi v koncesijski pogodbi.
(1) V kolikor bi v času trajanja koncesijske pogodbe prišlo do spremembe statusa koncesionarja, koncedent samostojno odloči o prenosu koncesijske pogodbe na tretjo osebo, v skladu s predpisi, ki urejajo prenesene pogodbe in če so za prenos koncesije izpolnjeni zakonski pogoji in pogoji, ki jih določajo konceijske pogodbe iz prvega člena tega odloka.
(2) Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo pod istimi pogoji.
(3) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
VIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije,
– če prenehajo koncesijske pogodbe za graditev in obratovanje žičnic na območju Kanina iz 1. člena tega odloka.
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
(razdrtje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je zoper koncesionarja začet postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda koncedentu, uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, dokumentiran z ugotovitvami o nadzoru, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti,
– če koncesionar ne obvesti koncedenta o vsaki statusni spremembi vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture v 8 dneh od vpisa v sodni register, in je zaradi teh sprememb bistveno prizadet interes koncedenta.
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali drugega postopka prisilnega prenehanja ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alinee prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(6) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
(odstop od koncesijske pogodbe)
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane dejavnosti v za to s koncesijsko pogodbo določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesionirana dejavnost.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le če kršitev resno ogrozi izvrševanje koncesionirane dejavnosti. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo koncesionirano dejavnost možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
(2) Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
(prenehanje koncesije za graditev in obratovanje žičnic)
Če prenehajo koncesijske pogodbe za graditev in obratovanje žičnic na območju Kanina iz 1. člena tega odloka, preneha z dnevom prenehanja koncesije za graditev in obratovanje žičnic tudi koncesija za izvajanje koncesionirane dejavnosti po tem odloku.
IX. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje koncesionirane dejavnosti ni možno na območju občine na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Za višjo silo štejejo tudi predpisi, posamični akti in dejanja ter drugi ukrepi organov Republike Slovenije, Evropske unije, druge države razen koncedenta ali lokalnih skupnosti, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega stavka.
(3) Za višjo silo štejejo tudi predpisi, posamični akti ali ukrepi organov Republike Slovenije, ki pomenijo vključitev obveznih določb predpisov Evropske unije v pravni red Republike Slovenije ali, ki pomenijo izvrševanje neposredno uporabljivih pravil prava Skupnosti, ki izpolnjujejo pogoje za višjo silo iz prejšnjega odstavka.
(4) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano dejavnost tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov oziroma programom izvajanja koncesionirane dejavnosti. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesionirane dejavnosti v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane dejavnosti v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
(tveganje in spremenjene okoliščine)
(1) Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar nosi tveganje povpraševanja po koncesioniranih storitvah in druga tržna tveganja koncesije in/oziroma opravljanje drugih (tržnih) dejavnosti, povezanih z izvajanjem koncesije pod pogoji iz V. poglavja tega odloka.
(2) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(3) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
X. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki koncesioniranih storitev se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
(arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
(1) S koncesijsko pogodbe se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.
(2) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev koncesionirane dejavnosti ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o določitvi gospodarske javne službe prevoza potnikov s krožno kabinski žičnico in o koncesiji za izvajanje te javne službe (Uradni list RS, št. 52/11).
(začetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-01/2016-1
Bovec, dne 29. septembra 2016
Valter Mlekuž l.r.
