Na podlagi 11., 61., 61.a in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 14/15 – ZUUJFO) (v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) ter 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/07 – UPB, 49/10 in 39/15) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na 15. redni seji dne 20. septembra 2016 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju zazidalnega načrta za obrtno cono Murska Sobota – sever (trgovski objekt)
V Odloku o sprejetju zazidalnega načrta za obrtno cono Murska Sobota – sever (Uradni list RS, št. 39/97, 41/04, 62/04 – popr., 29/05 in 39/15) se v 1. členu na koncu besedila pika nadomesti z vejico in doda besedilo »ter spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za obrtno cono Murska Sobota – sever (trgovski objekt) (v nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta).«
Za tretjim odstavkom 2. člena se dodajo novi četrti, peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
»Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta vsebujejo tekstualni in grafični del.
Tekstualni del sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta vsebuje besedilo odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta.
Grafični del sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta vsebuje naslednje grafične načrte, ki veljajo za območje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta:
– izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu 1:2000,
– območje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem v merilu 1:500,
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1:500,
– zazidalna oziroma ureditvena situacija v merilu 1:500,
– prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro v merilu 1:500,
– prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu 1:500,
– načrt parcelacije v merilu 1:500.
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta imajo naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
– prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta,
– smernice in mnenja,
– obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta,
– povzetek za javnost.«
V 3. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Območje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta obsega zemljišča s parcelnimi številkami 3806/3, 3806/4, 3809/4, 3809/7, 3809/16, 3809/21 in 3809/22 vse v k.o. Murska Sobota.«.
V 6. členu se dodajo novi drugi, tretji, četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
»Na območju sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta so dopustne naslednje vrste gradenj in drugih posegov ter ureditev:
– sanacija in priprava zemljišča,
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcija objekta,
– odstranitev objekta,
– sprememba namembnosti,
– vzdrževanje objekta.
Na območju sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta so dopustne naslednje vrste objektov glede na namen:
– gostilne, restavracije in točilnice,
– druge poslovne stavbe,
– trgovske stavbe,
– stavbe za storitvene dejavnosti,
– postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe,
– garažne stavbe,
– rezervoarji, silosi in skladišča,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
– avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste,
– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– mostovi in viadukti,
– podhodi,
– jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,
– lokalni (distribucijski) plinovodi,
– lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo,
– lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,
– vodni stolpi, vodnjaki in hidranti,
– cevovodi za odpadno vodo,
– lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja,
– drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
– drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje,
– vsi nezahtevni in enostavni objekti razen pomolov, objektov za rejo živali, pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, objektov za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost, pomožnih letaliških, pristaniških objektov in pomožnih objektov na smučišču.
Na območju sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta je dopustna gradnja stavb (zahtevnih in manj zahtevnih objektov) pod naslednjimi pogoji:
– lega: znotraj površine za razvoj stavbe, ki je določena z gradbenimi mejami. Gradbena meja je črta, katero načrtovani objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika s fasado oziroma nosilno konstrukcijo ali pa je od nje odmaknjen v notranjost zemljišča. Gradbeno mejo lahko presegajo le napušči, manjši oblikovni poudarki fasade ipd., vendar ne za več kot 1,00 m;
– odmik stavbe od meje sosednjega zemljišča: najmanj 1,00 m oziroma manj s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča;
– tlorisni gabarit: skupna površina vseh stavb ne sme presegati faktorja zazidanosti parcele 0,6;
– višinski gabarit: do P+1. Dopustna je tudi medetažna zasnova;
– streha: štirikapna, dvokapna, enokapna in ravna ali njihova kombinacija;
– strešna kritina: pogojena je s tehnološko rešitvijo strehe.
Na območju sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta je dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov pod naslednjimi pogoji:
– lega: na celotnem območju sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta;
– velikost: prilagodi se kapacitetnim zahtevam in namenu;
– oblikovanje: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu.
Na območju sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov pod naslednjimi pogoji:
– lega: najbolj izpostavljen del objekta mora biti od meje sosednjega zemljišča odmaknjen najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča lahko tudi manj, ograja in objekt, ki nima višine, pa se lahko gradita na oziroma do meje;
– velikosti: upošteva se določila predpisa o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje;
– oblikovanje: tako, da se ne kvari splošnega videza prostora.«.
V 8. členu se besedilo spremeni tako, da se glasi:
»Vsi predvideni objekti (stavbe) morajo biti priključeni na vodovodno, kanalizacijsko in električno omrežje ter imeti dostop do javne ceste.
Izvedba prečkanj državne ceste z vodi gospodarske javne infrastrukture je dopustna izključno s prebitjem oziroma prevrtanjem vozišča. Najmanjša globina vrha zaščite infrastrukturnih vodov (teme cevi) mora biti 1,20 m glede na nivo vozišča državne ceste. Vsi pokrovi jaškov in naprave gospodarske javne infrastrukture morajo biti locirani izven vozišča državne ceste.«.
V 9. členu se besedilo spremeni tako, da se glasi:
»Komunalne odpadne vode in morebitne tehnološke odpadne vode iz predvidenih objektov se odvaja v kanalizacijsko omrežje. Tehnološke odpadne vode se pred izpustom v kanalizacijsko omrežje očistijo v ustreznih napravah.
Padavinske odpadne vode z utrjenih površin in streh se predhodno očiščene odvaja posredno v podzemne vode preko ponikovalnic. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, se padavinske odpadne vode spelje v bližnje površinske odvodnike (jarke).
Za oskrbo s pitno vodo se predvideni objekti s samostojnim priključkom priključijo na sekundarni vod ductil DN 100. Upravljavec zagotovi minimalni obratovalni tlak 1,5 bar. Vodovodni priključek od glavnega voda do vodomera lahko izvede samo upravljavec vodovoda.«.
Za oskrbo z zemeljskim plinom se do predvidenih objektov izvede priključni plinovod na obstoječe srednjetlačno (4 bar) distribucijsko omrežje zemeljskega plina. Plinovodno omrežje, priključke in plinske inštalacije se projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
Za oskrbo z električno energijo se do predvidenih objektov zgradi ustrezen nizkonapetostni priključek na obstoječe elektroenergetsko omrežje. Vsi posegi in priključki na elektroenergetsko omrežje se izvedejo pod pogoji upravljalca elektroenergetskega omrežja.
Ogrevanje se vrši iz lastnih ali skupnih kotlovnic na zemeljski plin ali biomaso oziroma z izkoriščanjem obnovljivih virov energije (toplotne črpalke, zbiralniki sončne energije ipd.).
Na območju zazidalnega načrta se nahaja obstoječe komunikacijsko omrežje, katero se glede na načrtovano prostorsko ureditev ustrezno zaščititi, prestavi in razširi na osnovi projektne rešitve, ki se obdela v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma v projektu za izvedbo. Vsa dela v zvezi s komunikacijskim omrežjem (ogled, izdelava projekta, zakoličba, zaščita, prestavitev, izvedba, nadzor) se izvedejo pod pogoji upravljavca določenega omrežja.«.
V 12. členu se za prvim odstavkom dodajo novi drugi, tretji, četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
»Na priobalnem zemljišču so dovoljeni le posegi, ki so v skladu s predpisi s področja upravljanja voda.
Na območju zazidalnega načrta obstaja možnost nastopa visoke podtalnice, zato objekti ne smejo biti podkleteni oziroma morajo biti kletni prostori ustrezno zgrajeni za pogoje visoke talne vode. Višinska kota pritličja mora biti najmanj na povprečni koti nivelete vozišča regionalne ceste.
Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100 [g]. Pri novih objektih je obvezna ojačitev plošče nad kletjo tako, da zdrži rušenje nanjo.
Za zaščito pred požarom se zagotovi pogoje za varen umik ljudi in premoženja, požarno varnostne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov, dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090 in vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. V skladu s predpisom s področja izdelave študije oziroma zasnove požarne varnosti se za gradnjo požarno manj zahtevnih objektov izdela zasnova požarne varnosti, za gradnjo požarno zahtevnih objektov pa študija požarne varnosti. Za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o graditvi objektov, ki so požarno nezahtevni, se zasnova in študija požarne varnosti ne izdelujeta.
Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija. Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se izboljšuje toplotna izolacija objektov, spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje, pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme in zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso. Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, soproizvodnja, daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje (če je na voljo) in toplotne črpalke. Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno, da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena.«.
V 16. členu se za četrto alineo pika nadomesti z vejico in dodajo nove šesta, sedma in osma alinea, ki se glasijo:
»– upravljavec državne ceste ni dolžan zagotoviti dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za območje zazidalnega načrta, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja državne ceste,
– investitorji so dolžni zagotoviti izvajanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter na lastne stroške zaščititi ali prestaviti vse tangirane kanalizacijske vode v prečkanju,
– vsi stroški v zvezi s priklopom in hidrantnim omrežjem bremenijo investitorje.«.
V 17. členu se črta besedilo »pred izdajo lokacijskega dovoljenja«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Na območju sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta so poleg v prejšnjem odstavku navedenih odstopanj dopustna še:
– odstopanja od gradbenih mej za največ 1,00 m izven površine za razvoj stavbe;
– odstopanja od zasnove zunanjih ureditev in dostopov do parcel;
– odstopanja od poteka mej parcel v smislu prilagoditve dejansko izvedenemu stanju na terenu;
– odstopanja od načrtovanih potekov tras, površin, objektov, naprav in priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, ko se v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo.«.
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta se po ZPNačrt štejejo za občinski podrobni prostorski načrt.
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta se hranijo in so na vpogled javnosti na sedežu Mestne uprave Mestne občine Murska Sobota.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0004/2016-25(710)
Murska Sobota, dne 20. septembra 2016
Mestne občine Murska Sobota
dr. Aleksander Jevšek l.r.
