Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A in 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) ter 3. in 8. člena Statuta Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 71/15) je Občinski svet Občine Škocjan na 11. redni seji dne 27. 9. 2016 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Hrastulje II
S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskega plana Občine Škocjan (Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin družbenih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Škocjan, dopolnitve 1996 (Uradni list RS, št. 15/98), dopolnitve 1999 (Uradni list RS, št. 112/00), dopolnitve 1996/1 (Uradni list RS, št. 19/01), dopolnitve 2001/1 (Uradni list RS, št. 119/02), dopolnitve 1999/2000 (Uradni list RS, št. 75/04), dopolnitve 2008 (Uradni list RS, št. 120/08), tehnični popravek (Uradni list RS, št. 16/09, 49/10), sklep (Uradni list RS, št. 47/12) in Sklepa župana Občine Škocjan št. 3505-0005/2014-12 z dne 30. 10. 2015 sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Hrastulje II (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je izdelal Acer Novo mesto d.o.o.
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del OPPN je določen v II. poglavju tega odloka in vsebuje:
1. opis prostorske ureditve,
2. umestitev načrtovane ureditve v prostor,
3. zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
4. rešitve in ukrepe za ohranjanje narave, varovanje okolja in naravnih virov,
5. rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
6. etapnost izvedbe prostorske ureditve,
7. velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev.
(3) Grafični del OPPN je sestavina vezane mape OPPN in vsebuje:
1 | Izsek iz kartografskega dela veljavnega plana Občine Škocjan s prikazom območja urejanja | M 1:5.000 |
2 | Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M 1:5.000 |
3 | Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine ter ureditev, potrebnih za obrambo in varstvo pred nesrečami | M 1:2.500 |
4 | Ureditveno situacijo | M 1:1.000 |
5 | Ureditveno situacijo s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo | M 1:1.000 |
6 | Načrt parcelacije | M 1:1.000 |
7 | Prečne prereze pozidave | M 1:500 |
8 | Vzdolžni profil cest | M 1:1.000/100 |
(1) Obvezne priloge OPPN so:
1. Izsek iz veljavnega prostorskega plana,
2. Prikaz stanja prostora,
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta,
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. Povzetek za javnost,
7. Odločba o potrebnosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje.
(2) Obvezne priloge OPPN so sestavine vezane mape OPPN, razen strokovnih podlag iz 3. točke prejšnjega odstavka, ki so elaborirane v posebni mapi in se hranijo na sedežu Občine Škocjan.
2 NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Gradbena linija je črta, na katero morajo biti v celoti ali večinskem delu s fasado postavljene stanovanjske stavbe.
(2) Območje za razvoj stavb je površina, na kateri je dopustno umestiti stanovanjsko stavbo skladno s tem odlokom. Stanovanjske stavbe meje območja ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjene.
(3) Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji, oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo temu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile temu objektu.
(opis prostorske ureditve)
S tem OPPN se načrtuje ureditev stanovanjskega območja Hrastulje II v naselju Hrastulje pri Škocjanu:
– prostostoječih stanovanjskih hiš,
– pripadajočih pomožnih objektov in zunanjih površin
– ter pripadajoče gospodarske javne infrastrukture in javne odprte površine.
(1) Območje OPPN zajema nepozidano območje na jugovzhodnem delu Hrastulj, na stiku z naseljem Škocjan.
(2) Območje OPPN meri približno 1,8 ha.
(3) V območje OPPN so vključena zemljišča oziroma del zemljišč s parc. št. 138/1, 144, 148, 149, 152, 153, 154, 156, 158/1, 158/2, 158/3, 160, 162, 254/2, 3051, 3058 vse k. o. Stara vas. Zaradi izvedbe infrastrukturne opreme obravnavanega območja so dopustni posegi tudi zunaj območja urejanja tega OPPN.
(4) Zunaj meje OPPN potekajo navezave na omrežja gospodarske javne infrastrukture (vodovod, kanalizacija za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, padavinska kanalizacija, elektroenergetski vodi in cestna razsvetljava ter TK vodi) po zemljiščih s parc. št. 3056/1, 1980/2, 136/1, 262/1, 264, 3111/3 in 1983/2, vse k. o. Stara vas.
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
Območje OPPN Hrastulje II leži na vzhodnem robu Škocjana, ob lokalni cesti proti Bučki. Na severnem delu se stika z vasjo/naseljem Hrastulje. Na severozahodni strani je na drugi strani lokalne ceste soseska individualnih stanovanjskih hiš Hrastulje I, na vzhodu in na jugu pa se območje nadaljuje v odprto krajino. Območje je na severozahodnem delu omejeno z lokalno cesto, na severovzhodnem in vzhodnem delu pa s poljskimi potmi. Načrtovana pozidava se navezuje na obstoječe javno cestno omrežje (na lokalno cesto 399071) in na ostalo obstoječo javno infrastrukturno omrežje.
(koncept urejanja prostora)
(1) Območje OPPN se ureja kot zaključeno območje prostostoječih stanovanjskih stavb, na katerem so objekti postavljeni obojestransko vzdolž dostopnih cest, ki se na zahodnem delu območja OPPN priključujejo na lokalno cesto.
(2) Predvidena je izgradnja 18 prostostoječih stanovanjskih stavb z vso potrebno infrastrukturo.
(3) Z umestitvijo stavb se zagotovi oblikovanje urejenih uličnih nizov, tako da postavitev stavb upošteva gradbene linije vzdolž internih dostopnih cest in gradbene linije ob lokalni cesti.
(4) Posamezne stavbe se umestijo tako, da se zagotovi čim bolj smotrna in funkcionalna razmestitev ter ureditev zunanjih površin – dostopov, dvorišč in parkirnih površin. Terenski prehodi se urejajo pretežno z brežinami in ozelenitvami, izjemoma tudi z opornimi zidovi.
(5) Predvidena je ureditev javne zelene površine na območju gozdnega pobočja, ki se ohrani in ob vznožju katerega se uredi manjša javna (skupna) površina. Ta se opremi z igrali in z urbano opremo za preživljanje prostega časa prebivalcev tega območja.
(1) Lega na parceli: stanovanjske stavbe se postavijo na območje za razvoj stavb. Z daljšo stranico se postavijo na gradbeno linijo vzdolž dostopne ceste, ki je od roba pločnika oziroma cestišča (v primeru shared space) oddaljena 5,0 m.
(2) Tlorisni gabariti: zazidana površina posameznih stanovanjskih stavb na gradbeni parceli ne sme biti manjša od 90 m2 in ne sme presegati 150 m2. Objekti so pravokotnega tlorisa z razmerjem stranic najmanj 1:1,4. Dopustna je tudi gradnja stanovanjskih stavb v obliki črke L, pri čemer mora biti krajši krak v notranjosti parcele, obrnjen stran od ulice.
(3) Etažnost stavb: največja dopustna višina stavb je 8,0 m nad koto pritličja. Dopustna je izvedba kleti.
(4) Oblikovanje objektov je medsebojno usklajeno.
(5) Sleme najdaljše stranice stanovanjske stavbe je vzporedno z ulico, proti kateri je hiša orientirana. Streha je dvokapna z naklonom od 35 do 45 stopinj. Kritina mora biti opečne ali temno sive barve. Dovoljene so dvokapne frčade in strešna okna, naklon strešin frčad mora biti enak osnovnemu naklonu strehe. Odprtine in strehe vseh frčad na eni strešini se oblikujejo enako ter lahko zavzemajo največ tretjino površine strešine. Dopustna je namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar ne smejo segati nad sleme objekta.
(6) Fasade so v svetlih, pastelnih odtenkih peščenih barvnih tonov, tudi v kombinaciji z lesom.
(7) Kote pritličij stavb sledijo niveleti internih dostopnih cest:
a) kote pritličij stavb:
– objekt 1 na koti 175,80 m n. m.,
– objekt 2 na koti 175,80 m n. m.,
– objekt 3 na koti 174,40 m n. m.,
– objekt 4 na koti 174,70 m n. m.,
– objekt 5 na koti 172,80 m n. m.,
– objekt 6 na koti 173,30 m n. m.,
– objekt 7 na koti 172,10 m n. m.,
– objekt 8 na koti 172,40 m n. m.,
– objekt 9 na koti 172,60 m n. m.,
– objekt 10 na koti 177,00 m n. m.,
– objekt 11 na koti 177,50 m n. m.,
– objekt 12 na koti 177,00 m n. m.,
– objekt 13 na koti 177,50 m n. m.,
– objekt 14 na koti 178,50 m n. m.,
– objekt 15 na koti 183,00 m n. m.,
– objekt 16 na koti 183,50 m n. m.,
– objekt 17 na koti 184,50 m n. m.,
– objekt 18 na koti 184,80 m n. m..
(8) Na posameznih gradbenih parcelah je na območjih za razvoj stavb poleg stanovanjskih stavb dopustna izvedba prizidkov in postavitev pomožnih stavb v skladu s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost; ti morajo biti oblikovno usklajeni z glavnim objektom in mu biti podrejeni.
(enostavni in nezahtevni objekti)
(1) Na posameznih gradbenih parcelah stanovanjskih stavb je dopustna postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost.
(2) Enostavni in nezahtevni objekti se postavijo kjerkoli na gradbeni parceli, vendar za gradbeno linijo, ki je prikazana na Ureditveni situaciji, pri čemer je dopustno odstopanje 0,5 m.
(3) Med gradbeno linijo in robom bankine dostopnih cest 1 in 2 se lahko izvajajo nadstreški, utrjene dovozne poti, utrjeno dvorišče, ograje, podporni zidovi, pomožni infrastrukturni objekti, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali kurilno olje in zbiralnik za kapnico, ki pa morata biti vkopana. Tu je dopustna ureditev nadstreškov nad glavnim vhodom v objekt in postavitev nadstrešnic za avtomobile, tlorisnih dimenzij do 6,5 m x 5,0 m, ki se lahko postavijo kot samostojni objekti ali tik ob objektih, tako da so z daljšo stranico pritrjene na stanovanjski objekt. Nadstreški na tem območju se oblikujejo kot transparentni (odprti) objekti z lahko leseno ali kovinsko konstrukcijo, lahko kot pergole, in z ravno streho do naklona 6 %.
(4) Na območju zelenih javnih površin je dopustna postavitev objektov, kot so grajena urbana oprema, grajena oprema v parkih, grajena igrala, vadbena oprema ter ureditev pešpoti in postavitev premične urbane opreme (klopi, igrala ipd.).
(1) Ob stanovanjskih objektih se uredijo parkirne in druge utrjene površine ter dvorišča. Preostale površine se zatravijo in zasadijo.
(2) Terenski prehodi – brežine in oporni zidovi se zakrijejo in utrdijo z drevesno zasaditvijo, grmovnicami in plezalkami.
(3) Za tlakovanje površin ob objektih se uporabijo materiali, usklajeni z arhitekturnim oblikovanjem objektov.
(4) Predvidena je ureditev javne zelene površine na območju gozdnega pobočja, kjer se ohrani in vzdržuje obstoječa zarast, ob vznožju pa se lahko namestijo igrala in urbana oprema za preživljanje prostega časa prebivalcev tega območja.
V pritličjih in kleteh stanovanjskih objektov je dopustno opravljanje dejavnosti, ki so združljive z bivanjem, npr. varstvo otrok, poslovne dejavnosti, trgovina na drobno ter storitvene dejavnosti (razen vzdrževanja in popravila motornih vozil), gostinstvo in turizem, kultura, izobraževanje, razvedrilo, rekreacija ter druge dejavnosti, pri čemer je površina za opravljanje teh dejavnosti omejena na 80 m2. Poleg tega mora biti zagotovljeno parkiranje na lastni parceli, dejavnosti pa ne smejo bistveno generirati večjega tovornega in osebnega prometa, bistveno povečati negativnih vplivov na okolje.
Dopustno je vzdrževanje objektov.
(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom iz grafičnega dela OPPN, na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja OPPN.
(2) Odstopanja od pogojev za določitev gradbenih parcel so dopustna, kadar so posledica prilagajanja pozicijski natančnosti geodetskih postopkov, kadar zaradi odstopanj, dopustnih s tem prostorskim aktom, pride do spremenjenih funkcionalnih, oblikovalskih ali tehničnih rešitev in s tem do spremenjene oblike in lege objektov ali cestnih površin.
(3) Za potrebe razlastitve in omejitve lastninske pravice v javno korist so dopustne delitve in drugi geodetski postopki vseh zemljiških parcel, ki so potrebne za gradnjo javnih cest in drugih objektov, namenjenih izvajanju gospodarskih javnih služb.
3 ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi)
(1) Na mestih križanja načrtovanih ureditev z gospodarsko javno infrastrukturo se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posameznih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki načrtovanih ureditev z vodi gospodarske javne infrastrukture obdelajo ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične rešitve.
(2) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba za posamezni obstoječi ali predvideni vod gospodarske javne infrastrukture zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega infrastrukturnega voda.
(3) Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti gospodarske javne infrastrukture zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma lastnika določene gospodarske javne infrastrukture.
(4) V času gradnje se ob prestavitvah in preostalih ureditvah infrastrukturnih vodov zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma obratovanje gospodarske javne infrastrukture.
(1) Na območju se predvidi ureditev internega cestnega omrežja. Interno cestno omrežje (dostopni cesti C1 in C2) se pravokotno priključujeta na obstoječo lokalno cesto, ki se rekonstruira, ob njej pa se uredi pločnik.
(2) Dostopi do vseh objektov se uredijo z internih dostopnih cest.
(3) Širina prečnega profila dostopnih cest omogoča izvedbo dostopnih cest po principu shared space ali pa izgradnjo dvopasovnega vozišča z obojestranskimi pločniki. Tipski prečni profil dostopnih cest znaša 8,00 m, od tega vozišče 4,50 m (2 x 2,25 m), pločniki 2,50 m (2 x 1,25 m) in bankine 1,00 m (2 x 0,50 m). Dolžina predvidenih dostopnih cest znaša približno 140 m pri C1 in 145 m pri C2.
(4) Na koncu dostopnih cest se izvedeta obračališči.
(5) Predvideni dostopni cesti sodita med malo prometne ceste, zato se kolesarje vodi po vozišču.
(6) Stanovanjski objekti imajo zagotovljena parkirišča na lastni parceli.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Oskrba z električno energijo se zagotovi z izgradnjo novega NN zemeljskega voda iz obstoječe transformatorske postaje TP Škocjan 1 (20/0,4 kV).
(2) Uredi se elektro kabelska kanalizacija, ki se jo umesti v predvidene pločnike ob dostopnih cestah oziroma vozišče v primeru shared space ter pločnik ob lokalni cesti, znotraj območja urejanja.
(3) Prostostoječe priključne merilne omarice (PMO), ki po potrebi omogočajo vgradnjo dveh ali večjega števila merilnih mest, se umestijo na stalno dostopno mesto ob dostopnih cestah.
(4) Na strehah stavb je dopustna izvedba fotovoltaičnih sistemov za proizvodnjo električne energije.
(1) Obstoječa cestna razsvetljava z zračnimi vodniki, ki poteka ob severozahodnem robu območja urejanja, se odstrani.
(2) Nova cestna razsvetljava se uredi v bankinah dostopnih cest ter v bankini ob lokalni cesti, znotraj območja urejanja. Svetilke so tipizirane, enostavnih oblik in skladne z veljavno zakonodajo.
(3) Izvede se novo odjemno mesto s krmiljenjem javne razsvetljave. Uredi se prostostoječa omarica javne razsvetljave z ločenim merilnim in krmilnim delom, postavljena na tipski betonski podstavek. Omarico javne razsvetljave se umesti v bližino ceste in se napaja iz priključne merilne omare.
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) V neposredni bližini obravnavanega območja je urejeno obstoječe nadzemno in podzemno telekomunikacijsko omrežje.
(2) Na območju urejanja se uredi TK kabelska kanalizacija, ki se umesti v predvidene pločnike oziroma vozišče v primeru shared space. Nova TK kanalizacija se naveže na obstoječo TK kanalizacijo na nasprotni strani lokalne ceste, ob stanovanjskem objektu hišna številka Hrastulje 41.
(1) V neposredni bližini obravnavanega območja je urejeno javno vodovodno omrežje. Oskrba obravnavanega območja s pitno in požarno vodo se zagotovi z navezavo na obstoječa vodovoda, ki se nahajata na nasprotni strani lokalne ceste, pri stanovanjskih objektih hišna številka Hrastulje 40 in Hrastulje 49.
(2) Cevovodi, preko katerih se zagotavlja oskrba s požarno vodo, se izvedejo v minimalnem premeru DN100. Oskrba s požarno vodo se zagotovi z izgradnjo dveh nadzemnih hidrantov, ki se umestita ob dostopnih cestah.
(3) Za vsak stanovanjski objekt se načrtuje samostojni vodovodni priključek. Vodovodni priključki se izvedejo iz predvidenega vodovoda, namenjenega oskrbi obravnavanega območja. Merilno mesto se izvede v zunanjem vodomernem jašku na parceli objekta. Vodomerni jašek se locira na vedno dostopnem mestu in ne sme biti umeščen na parkirni ali vozni površini.
(4) Pri projektiranju in izvedbi vodovoda se upoštevajo predpisi, ki urejajo področje oskrbe s pitno vodo.
(1) Na obravnavanem območju se uredi ločeni sistem kanalizacije. Komunalna kanalizacija se spelje v smeri jugozahod ter se izven območja urejanja priključi na obstoječo kanalizacijo.
(2) Predvidena komunalna kanalizacija obravnavanega območja se naveže na obstoječo komunalno kanalizacijo. Priključitev stanovanjskih objektov na komunalno kanalizacijo se omogoči po izgradnji javnega sistema odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
(3) Do izgradnje celovitega sistema odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se čiščenje odpadne komunalne vode začasno omogoči z individualno rešitvijo čiščenja. Po izgradnji javnega kanalizacijskega sistema je priključitev na javno kanalizacijo za vse objekte obvezna.
(4) Padavinsko vodo s streh objektov in manipulativnih površin se preko interne padavinske kanalizacije odvaja v ponikovalnico na parceli objekta. Ponikovalnice morajo biti ustrezno dimenzionirane ter locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Padavinsko vodo je dopustno zadržati ter uporabiti za zalivanje ali sanitarne potrebe.
(5) Padavinsko vodo s predvidenih cestišč se preko cestnih požiralnikov s peskolovi odvede do izpusta v potok Radulja. Pred izpustom v potok se izvede cevni zadrževalnik. Izpust ne sme segati v pretočni profil vodotoka in mora biti oblikovan v naklonu brežine z vgrajeno povratno zaklopko. Struga potoka se na območju izpusta protierozijsko zaščiti.
(6) Pri projektiranju in izvedbi kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.
(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen s predpisi o izvajanju gospodarske javne službe zbiranja in prevoz komunalnih odpadkov in gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Škocjan.
(2) Ekološki otok je obstoječ in se nahaja na zahodni strani lokalne ceste na parceli 1983/2 k. o. Stara vas (območje stanovanjske pozidave Hrastulje I).
(3) Uredi se sistem individualnega prevzema komunalnih odpadkov iz prevzemnih mest. Prevzemno mesto je ustrezno urejena površina posameznega stanovanjskega objekta, na kateri povzročitelj odpadkov te v tipiziranih zabojnikih preda izvajalcu gospodarske javne službe.
(4) Gradbene odpadke, ki nastajajo med gradnjo objekta, je potrebno deponirati skladno s predpisi o ravnanju z gradbenimi odpadki in predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.
(ogrevanje in priprava tople vode)
Ogrevanje stanovanjskih objektov in priprava tople vode se ureja individualno. Pri zasnovi objektov in oskrbi z energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode se v čim večji meri zagotovi učinkovita raba in izraba obnovljivih virov energije. Predvidijo se sistemi na podlagi obnovljivih virov energije kot so lesna biomasa, toplota okolja, sončna energija, geotermalna energija idr. Pri tem imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije).
4 REŠITVE IN UKREPI ZA OHRANJANJE NARAVE, VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV
(ohranjanje narave in kulturne dediščine)
Na območju OPPN ni območij in objektov varstva kulturne dediščine in varstva narave, predviden pa je poseg na območje naravne vrednote (potok Radulja) z ureditvijo izpusta padavinske vode v potok in z izvedbo navezave predvidene komunalne kanalizacije na obstoječo.
(1) Do izgradnje celovitega sistema odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se čiščenje odpadne komunalne vode začasno omogoči z individualno rešitvijo čiščenja. Po izgradnji javnega kanalizacijskega sistema je priključitev na javno kanalizacijo za vse objekte obvezna.
(2) V času gradnje so tla pod delovnimi stroji ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev neposredno v tla (podtalnico). Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in vnetljivimi snovmi (goriva, olja, kemikalije, barve, laki, topila) je v pokritih prostorih ter urejeno tako, da se ob morebitnem razlitju snovi celotna vsebina prestreže in zadrži.
(1) Med gradnjo se mora v okolici gradbišča preprečiti preseganje mejnih vrednosti prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na gradbišču in na transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja urejanja, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu).
(2) Po končani gradnji se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba goriv, ki vsebujejo manj ogljika, ter zagotovi energetska učinkovitost objektov.
(1) Pri načrtovanju ukrepov za varstvo pred prekomernim hrupom se upošteva, da gre za območje III. kategorije varstva pred hrupom.
(2) Zakonsko določene ravni hrupa ne smejo biti presežene. Za zmanjšanje hrupa v času gradnje se zagotovi uporaba gradbene mehanizacije in transportnih vozil, opremljenih s certifikati o zvočni moči. Hrupna dela se načrtujejo v času med 7. in 19. uro.
(ravnanje s plodnim delom tal)
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal.
(2) Tla pod delovnimi stroji za časa gradnje objektov morajo biti ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev neposredno v tla.
(3) Rodovitna zemljina se odstrani in deponira ter uporabi za urejanje zelenih površin na območju urejanja ali pa se odpelje na ustrezno deponijo. Vse izkopane plasti tal se deponirajo ločeno glede na njihovo sestavo, tako da ne pride do mešanja mrtvice in živice. Plodna zemlja – živica se deponira ločeno od ostalega izkopa v kupih višine največ 2,0 m.
(varstvo pred onesnaženjem z odpadki)
(1) Pri izvajanju gradbenih del se gradbeni odpadki v največji možni meri ločujejo že pri samem postopku nastajanja.
(2) Na območju urejanja se v času gradnje zagotovi ločeno zbiranje odpadkov tako za gradbene kot za komunalne odpadke. Komunalni odpadki se zbirajo ločeno, v za to namenjenih zabojnikih, pri komunalnem podjetju se uredi odvoz ločeno zbranih odpadkov. Odvečni gradbeni material in gradbeni odpadki se odpeljejo na ustrezno deponijo oziroma se predajo pooblaščenemu zbiralcu gradbenih odpadkov.
(učinkovita raba in obnovljivi viri energije)
Pri zasnovi objekta in oskrbi z energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode se v čim večji meri zagotovita učinkovita raba in izraba obnovljivih virov energije. Pri tem imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije).
5 REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Na območju OPPN niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
(2) Pri pripravi projektne dokumentacije se upoštevajo predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti je treba ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi.
(4) Območje OPPN (z izjemo izpusta padavinske kanalizacije v potok in navezave predvidene komunalne kanalizacije na obstoječo) leži zunaj poplavnih območij in visoke podtalnice, erozivnosti ali plazovitosti terena, zato dodatni ukrepi za zagotovitev potrebnega varstva s tega področja pri gradnji objektov in ostalih ureditev niso potrebni.
(5) Predvideni objekti in ureditve se projektirajo za VII. stopnjo MCS (Mercalli-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju (projektni pospešek tal je 0,175 g).
(6) V primeru razlitja nevarnih snovi se upoštevajo določila 25. člena tega odloka.
(1) Požarno varstvo mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti. Požarno manj zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(2) Vse ureditve in objekti morajo upoštevati obvezne protipožarne odmike oziroma predpisane protipožarne ločitve, da se prepreči širjenje požara na sosednje objekte. Interne dostopne ceste omogočajo dostop z vozilom za intervencijo in evakuacijo, za razmeščanje opreme za gasilce ter pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.
(3) Zadostne količine požarne vode se zagotavljajo preko obstoječega in novega hidrantnega omrežja, ki se napaja iz vodovodnega omrežja.
6 ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
OPPN se izvaja v fazah. Prva faza zajema urejanje reliefa z odrivanjem in nasipavanjem, tako da se uredijo končne kote, na katerih so predvidene gradnje. Druga faza zajema izvedbo javne cestne in druge gospodarske javne infrastrukture. V nadaljevanju se izvaja gradnja posameznih stanovanjskih stavb, ki se lahko izvaja sočasno ali pa ločeno po posameznih parcelah.
7 VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(1) Dopustna odstopanja lege stavb ob gradbeni liniji znašajo ±0,5 m.
(2) Dopustna so odstopanja od predvidenih kot pritličij oziroma kleti objektov, ki so navedene v 9. členu, do ±0,5 m zaradi prilagoditve cestam in drugim zunanjim ureditvam.
(3) Dopustna so tudi odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem OPPN, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, če z njimi soglašajo soglasodajalci, v čigar pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(4) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo bistveno spreminjati načrtovanega videza območja in prometne sheme, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi.
(5) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata.
8 PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
OPPN se hrani v analogni in digitalni obliki in je na vpogled na sedežu Občine Škocjan in na sedežu Upravne enote Novo mesto. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0005/2014
Škocjan, dne 27. septembra 2016
Jože Kapler l.r.
