Uradni list

Številka 66
Uradni list RS, št. 66/2016 z dne 21. 10. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 66/2016 z dne 21. 10. 2016

Kazalo

2817. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Dečkovo naselje – območje DN 10, stran 9134.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13 in 93/15) je Mestni svet Mestne občine Celje na 14. redni seji dne 11. 10. 2016 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Dečkovo naselje – območje DN 10
I. SPLOŠNI DOLOČBI 
1. člen 
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt) 
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt Dečkovo naselje – območje DN 10 (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je pod številko projekta 672/12 izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o., Celje.
(2) Projekt iz prvega odstavka tega člena je sestavni del tega odloka.
2. člen 
(vsebina odloka) 
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– območje OPPN,
– načrtovane prostorske ureditve,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– etapnost izvedbe prostorskih ureditev in
– dopustna odstopanja.
(3) Grafični del, na katerem so prikazane vsebine iz prejšnjega odstavka, obsega naslednje vsebine:
– GRAFIČNI NAČRT 1: Izsek iz kartografskega dela Celjskega prostorskega plana,
– GRAFIČNI NAČRT 2: Situacija obstoječega stanja in inventarizacija,
– GRAFIČNI NAČRT 3: Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji,
– GRAFIČNI NAČRT 4: Zazidalna ureditvena situacija,
– GRAFIČNI NAČRT 5: Situacija poteka omrežij in priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo,
– GRAFIČNI NAČRT 6: geodetska kotirana situacija.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 
3. člen 
(predmet OPPN) 
(1) Predmet OPPN je izgradnja kompleksa večstanovanjskih stavb, vrstnih hiš, zapolnitev oziroma dograditev obstoječe pretežno izgrajene soseske prostostoječih stanovanjskih objektov (eno- in dvostanovanjskih stavb) in ureditev zelenih parkovnih površin.
(2) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN so:
– gradnja večstanovanjskih stavb,
– gradnja enostanovanjskih stavb (vrstne hiše),
– gradnja eno- ali dvostanovanjskih stavb (zapolnitve obstoječe pretežno izgrajene soseske),
– prometna ureditev območja, dovozi, dostopi, parkirne površine,
– ureditev gospodarske javne infrastrukture in priključevanja nanjo,
– ureditev zunanjih površin (pešpoti in dostopi, zelenice, parkovne ureditve).
III. OBMOČJE OPPN 
4. člen 
(območje OPPN) 
(1) Območje OPPN obsega parcele številka *79, *80/4, *80/5, *80/7, *82, *156, *177, *256, *350, *432 *644, *1006, *1007, *1008, 553/35 del, 559/6, 563/8 del, 563/11 del, 563/16, 563/25 del, 563/36, 563/37, 566/7, 566/8, 570/34 del, 570/38, 586/13 del, 587/9, 587/12, 587/13, 588, 589/2, 589/3 del, 589/4, 589/7, 589/9, 589/10, 589/11, 591/2, 592/7 del, 592/73 del, 592/106 del, 592/108, 596, 597/1 del, 597/3, 597/5, 597/6, 597/8, 597/9, 597/10, 597/11, 600/7, 600/8, 600/9, 600/10, 600/11, 600/12, 600/13, 600/14, 600/15, 600/16, 600/17, 600/18, 600/19, 600/20, 600/21, 601/3, 601/5, 602/1, 602/12, 602/15 in 1152/7 del, k.o. 1075 – Ostrožno.
(2) Površina območja meri cca 6.55 ha.
(3) Za izvedbo navezav na obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo so potrebni tudi posegi na zemljišča izven območja OPPN.
5. člen 
(posegi zunaj območja OPPN) 
Zunaj območja OPPN se predvidi:
– delna odstranitev in nova gradnja srednje napetostnega elektroenergetskega omrežja (od oporišča 11 do jaška KJ11) in poteka preko parcel številka 500, 583/43, 583/44, 583/45, 584/5, 1152/2, 587/2, 587/3, 587/4, 589/8, vse k.o. 1075 – Ostrožno,
– odstranitev nizko napetostnega elektroenergetskega omrežja (od točke E do F) in poteka preko parcel številka *78/2, 587/5, 587/10, 587/11, vse k.o. 1075 – Ostrožno,
– novo nizko napetostno elektroenergetsko omrežje preko parcele številka 597/1, k.o. 1075 – Ostrožno,
– odstranitev komunikacijskega omrežja (do točke N in S) in poteka po parceli številka 602/4, k.o. Ostrožno,
– novo komunikacijsko omrežje (od točke N in S) in poteka preko parcel številka 602/4 in 603/2, vse k.o. 1075 – Ostrožno,
– nov plinovod, ki poteka preko parcel številka 597/20 in 597/1, k.o. 1075 – Ostrožno.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
6. člen 
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) 
(1) Območje obravnave se nahaja med načrtovano Cesto v Lokrovec na zahodu, predvideno pozidavo v območju prostorskega načrta Dolgo polje III na severu in vzhodu, delno Ulico mesta Grevenbroich na vzhodu in območjem samskih domov na jugu.
(2) Območje OPPN se navezuje na javno prometno omrežje na zahodni strani preko načrtovane Ceste v Lokrovec, ki se navezuje na Dečkovo cesto v smeri proti mestu in se navezuje na severno vezno cesto v smeri proti avtocesti. Peš promet se navezuje na obstoječe omrežje pešpoti v območju prostorskega načrta Dolgo polje III, Sončni park ter pločnike ob Dečkovi cesti in Ulici mesta Grevenbroich.
7. člen 
(namembnost območja) 
(1) Novi objekti se namenijo bivanju in garažiranju. Objekt B1 se lahko nameni izvedbi skupnih prostorov za potrebe druženja stanovalcev območja.
(2) Dopustne so naslednje dejavnosti:
– objekti C1 – C9 in D1 – D7: 11100 – enostanovanjske stavbe in 11210 – dvostanovanjske stavbe,
– objekti A1 – A6 in B1 – B9: 11220 – tri- in večstanovanjske stavbe,
– 12420 garažne stavbe.
(3) Na območju prostostoječih stanovanjskih stavb so izjemoma samo v pritličjih stavb dopustne poleg bivanja tudi storitvene dejavnosti v obsegu največ 50 % bruto tlorisne površine objekta ob pogoju, da velikost parcele zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta (stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev), vendar ne več kot skupaj šest parkirnih mest, in da je možna neposredna navezava na javne ceste. Dejavnost ne sme generirati tovornega prometa. Možne so dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami ali prometom ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje. Dovoljene niso naslednje dejavnosti: trgovina in gostinstvo, avtoservisi, prodaja ali najem motornih vozil ipd..
8. člen 
(dopustni posegi) 
(1) Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– gradnja novih stavb:
 A1 in A2 večstanovanjski stavbi,
 A3 – A6 večstanovanjski stavbi, tip vila blok,
 B1 – B9 večstanovanjske stavbe,
 C1 – C9 eno- ali dvostanovanjske stavbe tip verižne hiše,
 D1 – D7 eno- ali dvostanovanjske prostostoječe stavbe,
 GH garažna hiša,
– vzdrževanje in rekonstrukcije obstoječih objektov,
– dozidave in nadzidave obstoječih prostostoječih stanovanjskih stavb v okviru dopustne etažnosti in faktorja izrabe zemljišč, določenega za nove objekte D1 – D7,
– spremembe namembnosti v okviru dovoljenih dejavnosti na območju prostostoječih stanovanjskih stavb,
– gradnje objektov in naprav gospodarske infrastrukture,
– prometne ureditve (gradnja parkirišč, dovoznih cest),
– urejanje utrjenih zunanjih in zelenih parkovnih površin,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov:
 na celotnem območju je dovoljena urbana oprema,
 nadstrešek, senčnica ali uta na območju skupnih atrijev v območju B kot skupna ureditev za potrebe celotnega bloka, ter ograditev samo atrijev stanovanj v pritličjih kot sestavni del izvedbe objekta,
 na območju parkovnih površin: grajeno igralo na otroškem igrišču, grajeno spominsko obeležje, spomenik – skulptura, parkirišča v zelenju, poligoni,
 na območju prostostoječih stanovanjskih stavb: garaža, nadstrešek, zimski vrt, medsosedske ograje do višine 1,6 m.
(2) Za zasedbo javnih in zelenih površin za namen stanovalcev ali uporabnikov je potrebno predhodno pridobiti pozitivno urbanistično mnenje občinske službe, pristojne za urejanje prostora.
9. člen 
(predvidene odstranitve) 
Predvidene so odstranitve objektov na naslednjih parcelah v k.o. 1075 – Ostrožno:
– stanovanjska stavba na parceli številka *350,
– stanovanjska stavba na parceli številka *80/7,
– gospodarska stavba na parceli številka 597/10,
– gospodarska stavba na parceli številka *80/4,
– gospodarska stavba na parceli številka 597/3,
– gospodarska stavba na parceli številka 589/1,
– gospodarska stavba na parceli številka 591/2,
– dve gospodarski stavbi na parceli številka 596.
10. člen 
(zasnova) 
(1) Z urbanistično arhitekturno zasnovo območja se določi razporeditev stavb, prometnih in zelenih površin. Kot izhodišče se upošteva zasnovo cestnega in peš omrežja ter okvirno osnovni izraz posameznih karejev, kot so definirani z zazidalnim načrtom Dolgo polje III in s Posebnimi strokovnimi podlagami za območji zazidalnega načrta Dolgo polje III in Zazidalnega načrta Sončni park.
(2) Predvidena je tipologija samostojnih objektov, povezanih v zeleni sistem. V osrednjem delu območja so dolgi bloki orientirani v smeri vzhod–zahod. Proti severu se mase objektov zmanjšujejo z nizom objektov tipa vila blok, proti jugu pa se nova pozidava zaključi z nizom vrstnih hiš v smeri vzhod–zahod. V južnem delu območja se obstoječa pretežno izgrajena soseska prostostoječih stanovanjskih objektov dogradi v smislu zapolnitev prostih površin.
(3) Gabariti objektov se morfološko vključujejo v gabarite obstoječe soseske na severu in vzhodu in predvidene enodružinske gradnje na zahodu in jugu ter se višinsko nižajo proti zahodu in jugu.
11. člen 
(tlorisni in višinski gabariti objektov) 
(1) Velikost in umestitev predvidenih objektov je določena s tlorisnimi gabariti objektov.
(2) Etažnost stavb je določena s številom etaž nad terenom:
Oznaka objekta
Tipologija objekta 
Tlorisne dimenzije (m)
Etažnost
A1, A2
večstanovanjska stavba – blok
42.00 x (13.00 + 5.00 napajalni hodnik)
P+4
A3 – A6
vila blok
14.50 x 21.50
P+3
B1, B4, B7
večstanovanjska stavba – blok
19.00 x 10.00
P+2
B2, B5, B6
večstanovanjska stavba – blok
48.00 x 10.00
P+3
B3
večstanovanjska stavba – blok
48.00 x 10.00
P+4
B8, B9
večstanovanjska stavba – blok
48.00 x 10.00
P+2
C1 – C9
enostanovanjski objekt – verižne hiše
8.00 x 10.00
P+1+M ali P+1+T
D1 – D7
eno- ali dvostanovanjska prostostoječa stavba
12.00 x 10.00
P+1+M
GH
garažna hiša
98.00 x 36.00
K, delno ali popolnoma vkopana
(3) Kota tal pritličja objektov se določi na podlagi PGD projektov dovoznih cest in ne presega 20 cm kote dovozne ceste, podrobneje pa se opredeli v projektu PGD zunanje ureditve.
12. člen 
(arhitekturno oblikovanje objektov) 
(1) Fasade objektov morajo biti izvedene iz trajnih in kakovostnih materialov, oblikovane sodobno in skladnih geometrijskih oblik. Oblikovni princip ter izbor materialov in barv morata biti usklajena. Barve in materiale fasade in morebitne poudarke se obvezno določi ob natečaju ali v PGD dokumentaciji. Barvna shema in materiali morajo izkazovati enoten videz posameznega sklopa objektov.
(2) Strehe večstanovanjskih objektov – blokov in verižnih hiš so ravne ali v blagem naklonu.
(3) Strehe prostostoječih stanovanjskih stavb se prilagodijo streham obstoječih na območju in so lahko ravne, enokapnice ali dvokapnice. Nakloni takih strešin so manjši, in sicer od 25–35 stopinj.
(4) Zunanje ureditve in urbana oprema se izvedejo v enotnem načinu oblikovanja, skladno s sodobnim oblikovanjem objektov.
13. člen 
(ureditev zunanjih površin) 
(1) Cestno omrežje predstavlja obstoječa oziroma rekonstruirana Cesta v Lokrovec in obstoječa ter tri načrtovane dovozne ceste, ki se nahajajo na skrajnem severnem robu za območje A, v južnem delu za območji B in C ter na skrajnem južnem robu za del območja D. Del območja D se napaja preko obstoječe dovozne ceste. Parkirne površine se uredijo ob dovoznih cestah in v podzemni garažni hiši. Območje med stanovanjskimi bloki je popolnoma brez prometa, razen za intervencijo in odvoz smeti, z izvedbo ustreznih fizičnih zapor za preprečitev vožnje in parkiranje osebnih vozil.
(2) Razvejano omrežje načrtovanih pešpoti se navezuje na obstoječi sistem tako na območju zelenega klina kot tudi med objekti in omogočajo dostopnost do večstanovanjskih objektov ter prehodnost območja. V PGD in PZI dokumetaciji zunanje ureditve teh površin je predvideti tudi posamezne ukrepe za umirjanje prometa in preprečevanje nevarne rabe.
(3) Večje zelene površine v obliki zelenega klina zavzemajo prostor med območjema večstanovanjskih objektov A in B. Uredijo se kot manjša polja z ekstenzivnejšo zasaditvijo trajnic namesto intenzivno košenih travnatih površin, gručastimi zasaditvami drevja in grmovnic namesto formalne, redke zasaditve, možna je ureditev odprtih vodnih površin. Predvidi se parkovne elemente, klopi, otroška igrala, različne oblike igrišč, parkirišča, poligoni ipd.. Za celotno območje zelenega klina se izdela načrt enovit krajinske arhitekture. Ob parkirnih in prometnih površinah se uredijo drevoredi.
(4) Obstoječa parkirišča na območju zelenega klina se lahko v končni fazi nadomestijo s podzemnimi garažami z ozelenjenimi strehami, ki se vključijo v zeleni sistem.
(5) Pritlična stanovanja imajo ograjen atrij. Ograjevanje atrijev stanovanj je dopustno z živico (v kombinaciji s skritimi mrežnimi ograjami) do višine 1,6 m. Ograjevanje drugih zelenih površin je mogoče samo, če tako zahtevajo predpisi ali omejena raba prostora (npr. igrišča, nevarni odseki ipd.).
(6) Sosedske ograje na območju prostostoječih stanovanjskih stavb so lahko mrežne, lesene, zidane kot stebrički z vmesnimi lesenimi ali mrežnimi polnili ali prednostno z zasaditvijo živice. Ograjevanje s polnimi zidovi ni dopustno. Višine ograj so dopustne do 1.60 m.
(7) Ekološki otoki se uredijo skupaj za določeno skupino objektov. Prednostno so potopni, v kolikor pa to zbiranje še ne dopušča, pa so ograjeni, lahko nadkriti in so sestavni del arhitekture stavb oziroma PGD projekta zunanje ureditve. Prostori za odpadke se uredijo v objektih ali neposredno ob njih in so obvezno sestavni del objekta oziroma določitve tudi v PGD projektu.
V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
14. člen 
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro) 
Splošni pogoji za potek in gradnjo prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:
– pri nadaljnjem načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati vse pogoje pridobljenih smernic k OPPN,
– pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo na kraju samem,
– trase komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje,
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,
– dopušča se uporaba alternativnih virov energije za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
15. člen 
(cestno omrežje) 
(1) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem OPPN, se nahajajo v varovalnem pasu:
– glavne lokalne ceste štev. LZ 032803 – Cesta v Lokrovec, v širini 8.00 m,
– javne poti štev. JP 32222 – Cesta v Lokrovec do HŠ 26, v širini 4.00 m od roba ceste.
(2) Načrtuje se izgradnja nove Ceste v Lokrovec, ki ni predmet tega OPPN.
(3) Območje OPPN se napaja preko:
– obstoječih dovoznih cest ''d'' in ''e'' (del območja D); cesta ''e'' je del obstoječe Ceste v Lokrovec, ki se bo po izgradnji nove priključil na predvideno cesto ''c'' na južni strani,
– dovozne ceste ''a'' na severnem robu območja OPPN za potrebe napajanja območja A,
– dovozne ceste ''b'' v južnem delu za potrebe napajanja območij B in C ter obstoječega vrtca,
– dovozne ceste ''c'' na skrajnem južnem robu za potrebe napajanja dela območja D.
(4) Obstoječa dovozna cesta ''b1'' (obstoječi dovoz do vrtca) je začasna do izgradnje nove Ceste v Lokrovec. Po izgradnji le-te se preuredi: ukine se priključek na Cesto v Lokrovec, prometna površina se zaključi pri robu parkirnih površin, izgradi pa se nova dovozna cesta ''b''.
(5) Poleg omenjenih cest bodo za oskrbo in intervencijo znotraj območja "B" in južnega niza objektov v območju "A", uporabljene peš poti in kolesarske steze, z izvedbo ustreznih fizičnih zapor za preprečitev vožnje in parkiranje osebnih vozil. Uporaba bo dovoljena le vozilom za odvoz smeti, reševalnim in gasilskim vozilom. Širina poti ne sme biti nikjer manjša od 3 m. Na skrajno severnem delu območja "B", so poti načrtovane tako da zagotavljajo minimalne horizontalne elemente za manipulacijo smetarskih in intervencijskih vozil.
(6) Ograje na uvozu na parcelo se od roba javne ceste odmakne najmanj 5 m, preglednost cestnih priključkov se zagotavlja z izborom morebitne ograje.
16. člen 
(parkirne površine) 
(1) Parkiranje v območju "A" bo urejeno delno v podzemni garažni hiši GH (113 parkirnih mest, od tega 6 za invalide), delno pa na terenu na severni strani območja A (68 parkirnih mest, od tega 6 za invalide) in na južni strani območja B (157 parkirnih mest, od tega 8 za invalide).
(2) Parkirišča na območju zelenega klina se lahko v končni fazi nadomestijo s podzemnimi garažami z ozelenjenimi strehami, ki se vključijo v zeleni sistem.
(3) Pri zagotavljanju parkirnih mest večstanovanjskih objektov se upošteva normativ najmanj 1 parkirno mesto na stanovanjsko enoto.
(4) Širine manipulacij med parkirnimi prostori in dovozne ceste "A" in "B" so širine 6,0 m. Širina dovozne ceste "C" je širine 4,0 m, dovozna ceste "d" je na obstoječem odseku nespremenjena, na predvidenem odseku pa je širine 4,0 m.
17. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Gradnja na obravnavanem območju OPPN se nahaja v območju varovalnega pasu javnega vodovodnega sistema Celje.
(2) Na območju obravnavanega OPPN je predvidena v območju varovalnega pasu javnega vodovoda oziroma predvideni objekti se nahajajo manj kot 3 m od osi javnega vodovoda, zato se javni vodovod prestavi. Po zaključku zunanje ureditve se mora javni vodovod nahajati najmanj 1 m in največ 2,5 m pod novo koto terena.
(3) Za oskrbo stanovanjskih objektov s pitno vodo je potrebno delno dograditi javno vodovodno omrežje. Vodovodna veja, ki bo kot zanka obkrožala obravnavano območje bo na jugu priključena na vodovod plastika 160 mm, na vzhodu na vodovod plastika 200 mm in na severu na vodovod plastika 160 mm.
(4) V večstanovanjskih objektih mora imeti vsako stanovanje svoj vodomer. Vodomeri morajo biti vgrajeni zunaj stanovanj, na za pooblaščene osebe dostopnem mestu. Vodovod v objektu mora biti vgrajen v kineti ali v zaščitni cevi vse do vodomernih mest, tako da bo omogočeno nemoteno vzdrževanje in demontaža vodovoda.
(5) Vodomeri za stanovanjske hiše morajo biti vgrajeni zunaj hiše v tipske toplotno izolirane vodomerne jaške.
(6) Tlačna črta v vodovodnem omrežju na obravnavanem območju je od 275 m do 290 m nadmorske višine.
(7) Predviden vodovod mora biti predan v last občine in v upravljanje izvajalcu gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo.
(8) Vodovodne priključke izvede izvajalcu gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na stroške investitorja, ko bo predviden javni vodovod zgrajen in predan v upravljanje izvajalcu gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo.
(9) Vodovod je potrebno projektirati najmanj 3 m stran od objektov. Cevovodi morajo biti v javnih površinah (v pešpoti, parkirnih površinah ...), kjer je po izgradnji omogočen nemoten dostop za vzdrževalna dela.
(10) Vodovodne cevi je potrebno projektirati na globini najmanj 1,2 m pod koto terena.
(11) Zaradi zagotavljanja kvalitete pitne vode na vodovodu ni dovoljeno projektirati slepih vodov.
(12) V vozliščih je potrebno predvideti sektorske ventile.
(13) Za izgradnjo vodovoda se uporabijo naslednji tipi cevi:
– za gradnjo vodovoda premera DN 80 in več se uporabijo cevi iz duktilne litine z neizvlečljivim spojem, ki je zavarovan proti izvleku z varovalnim obročem;
– za gradnjo vodovoda, manjšega premera od DN 80, se uporabijo polietilenske cevi. Za spajanje PE cevi se ne sme uporabljati zobatih nabijalnih spojk.
(14) Hidranti morajo imeti med hidrantnim ventilom in N-kosom vgrajen FF-kos dolžine min. 300 mm.
(15) Ventili, hidranti in ostale armature, ki so vgrajene podzemno, morajo biti na terenu označene z označevalno tablico.
(16) Priključitev novozgrajenega vodovoda na obstoječ javni vodovod izvede izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na stroške investitorja.
(17) Pred tehničnim pregledom je potrebno izvajalcu gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo predložiti geodetske posnetke skladne z GJI standardom in projekte PID za zgrajeni vodovod, zapisnik o dezinfekciji vodovoda, zapisnik o tlačni preizkušnji vodovoda po SIST EN 805 »Metoda z ugotavljanjem izgube tlaka« in potrdilo o preizkusu hidrantnega omrežja.
18. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) Na obravnavanem območju je obvezen priklop objektov na javno kanalizacijo.
(2) Za odvod komunalnih odpadnih vod iz stanovanjskih objektov na severnem delu OPPN je predvidena dograditev mešanega sistema kanalizacije.
(3) Zaledne vode se speljejo v javno kanalizacijsko omrežje, kar se prikaže v PGD projektu zunanje ureditve.
(4) Predvidena kanalizacija je za posamezna območja znotraj OPPN se izvede kot ločen sistem, ki se za zadrževalniki meteornih vod združi s fekalno kanalizacijo in s skupnim priključkom kot mešan sistem priključi na obstoječi javni kanal številka 105. Predvideni so štirje priključki na kanal številka 105.
(5) Obstoječi javni kanal številka 105 bo v delu obstoječe trase na dolžini cca 165 prestavljen, da se pridobi prostor za predvidene objekte.
(6) Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena, se izvede brez priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročile povratno zaplavitev objekta. Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena se spelje v javno kanalizacijo preko črpališča. Odpadne vode iz prostorov za pripravo hrane se spelje v javno kanalizacijo preko lovilca maščob.
(7) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
(8) Potrebni so ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v kanalizacijo oziroma v vodotoke, zato je potrebno za meteorne vode s streh in povoznih površin predvideti priklop na kanalizacijo preko zadrževalnikov meteornih vod, ponikovanje skladno z geološkim poročilom ni možno. Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih vod se lahko spelje v javno kanalizacijo.
(9) Priključitev internih kanalskih priključkov na predvideno kanalizacijo izvede izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na stroške investitorjev, ko je javna kanalizacija zgrajena v skladu z obravnavanim OPPN in predana v upravljanje izvajalcu gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Priključitve na javni kanal se izvedejo preko revizijskih jaškov s kronsko navrtavo ali z izgradnjo novega revizijskega jaška.
(10) Kanalizacijo je potrebno projektirati najmanj 3 m stran od objektov. Kanali morajo biti v javnih površinah (ulicah in parkirnih površinah), kjer je po izgradnji omogočen nemoten dostop za vzdrževalna dela.
(11) Revizijski jaški morajo biti iz prefabriciranih AB cevi premera 1000 mm z nastavki z gumijastim tesnilom. Dimenzije 800 mm so lahko le jaški globine manj kot 1 m. Revizijski jaški morajo biti opremljeni s prezračevalnimi pokrovi.
(12) Pred tehničnim pregledom je potrebno izvajalcu gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode predložiti geodetske posnetke, skladne z GJI standardom, projekte PID za kanalizacijo, posnetek pregleda s kamero ter zapisnik o preizkusu tesnosti kanalov po SIST EN 1610 z zrakom – postopek L.
19. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) V območju predvidene pozidave večstanovanjskih objektov B1, B2 in B3 poteka obstoječi srednje napetostni podzemni in nadzemni elektroenergetski vod, katerega je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor in ga pred pričetkom del preurediti od elektro jaška KJ11 (točka A) do stojnega mesta SN nadzemnega elektroenergetskega voda – oporišče številka 11 (točka B):
– od KB jaška KJ11 (točka A) do oporišča številka 14 se podzemna kabelska kanalizacija odstrani,
– od oporišča številka: 14 do oporišča številka 11 se nadzemni elektroenergetski vod skupaj z oporišči številka: 12, 13 in 14 odstrani,
– zaradi odstranitve podzemnega in nadzemnega voda je potrebno od elektro jaška KJ11 (točka A) do oporišča številka 11 (točka B) izvesti nadomestno zemeljsko kanalizacijo.
(2) Gradnja predvidenega večstanovanjskega objekta A3 vpliva na objekt na parceli številka 589/3, k.o. 1075 – Ostrožno (točka E), predviden za odstranitev in s tem na obstoječi NN nadzemni vod, zato je potrebno obstoječi nadzemni NN vod od točke E do točke F odstraniti.
(3) Izgradnja enostanovanjskega objekta D4 tangira obstoječi NN podzemni vod, zato je le tega potrebno od točke G do točke H preurediti in položiti po novi trasi.
(4) Gradnja predvidenih enostanovanjskih (vrstnih) objektov C5, C6 in C7, C8, C9 vpliva na objekt na parceli številka 597/3, k.o. 1075 – Ostrožno, predviden za odstranitev, (točka K) in s tem na obstoječi NN podzemni vod, zato je potrebno obstoječi podzemni NN vod od točke J do točke K odstraniti.
(5) Ob vzhodnem robu območja potekajo SN podzemni elektroenergetski vodi v kabelski kanalizaciji, odmik objektov B3, B6 in B9 od obstoječe kabelske kanalizacije, znaša cca 4 do 5 m od skrajnega roba objektov. V fazi izgradnje objektov B3, B6 in B9 je potrebno obstoječo kabelsko kanalizacijo ustrezno zaščititi.
(6) Energija za napajanje predvidenih objektov A1-A6 je na razpolago na nizkonapetostnih zbiralnicah obstoječe TP Pod hrasti: 258. Pred priključitvijo objektov je potrebno preurediti obstoječe nizkonapetostne zbiralnice. Od TP Pod hrasti se do objektov A1-A6 predvidi nova cevna kabelska kanalizacija.
(7) Energija za napajanje predvidenih objektov D1-D7 je na razpolago na nizkonapetostnih zbiralnicah obstoječe TP Ribarjeva: 137. Pred priključitvijo objektov je potrebno preurediti obstoječe nizkonapetostne zbiralnice. Od obstoječe TP Ribarjeva se do nove razdelilne omare R-2 (točka J) v obstoječi kabelski kanalizaciji v cevi položi nov dovodni kabel.
(8) Za napajanje objektov B1-B9 in C1-C9, ter javne razsvetljave, se v območju OPPN predvidi nova transformatorska postaja z močjo 1000kVA. Nova TP Dečkova DN-10 (točka C), se zazanka med TP Pod kostanji: 193 in TP Pod hrasti: 258. Priklop se naredi v obstoječem elektro jašku KJ-1 (točka D). Od nove TP Dečkova DN-10 do elektro jaška KJ-1 se predvidi nova cevna kanalizacija. V elektro jašku KJ-1 (točka D) se obstoječi SN kabli, ki povezujejo TP Pod kostanji: 193 in TP Pod hrasti: 258, prerežejo in podaljšajo s kabelsko spojko, ter vpeljejo v novo TP Dečkova DN-10.
(9) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za predvidene objekte si mora investitor pridobiti od Elektra Celje d.d. projektne pogoje in soglasja k projektu. Pred priključitvijo objektov na distribucijsko omrežje pa si mora investitor pridobiti soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje.
(10) Strokovna podlaga – Idejna zasnova elektrifikacije in komunikacijskega omrežja, ki jo je izdelal Remcola-Remchem, d.o.o., Žalec, številka 15/2015, april 2015, je osnova za izdelavo projektne dokumentacije.
20. člen 
(javna razsvetljava) 
(1) Predvideno je novo prižigališče javne razsvetljave s priključno močjo 1 x 14 kW.
(2) Energija za napajanje prižigališča javne razsvetljave je na razpolago na nizkonapetostnih zbiralnicah nove transformatorske postaje TP Dečkova DN-10. Na novo prižigališče se priključijo nove svetilke javne razsvetljave, ki se postavijo med objekti B1-B9, med objekti A1-A6 in svetilke ob parkirišču od Ulici mesta Grevenbroich. Na novo prižigališče se priključijo tudi obstoječe svetilke javne razsvetljave, postavljene ob parkirišču vrtca. Obstoječi dovodni kabel, je potrebno na drogu NN omrežja (točka L1) prekiniti in ga priklopiti v novo prižigališče.
(3) Južno od predvidenih objektov D6 in D7 sta predvideno dve novi svetilki javne razsvetljave, ki se bosta priklopili v obstoječi svetilki K0, montirani na lesenem drogu NN omrežja ob Cesti v Lokrovec (točka L2). Severno od predvidenih objektov D3, D5 in D4 so predvidene tri nove svetilke javne razsvetljave, ki se priklopijo v obstoječem kandelabru v obstoječi svetilki K0, montirani na lesenem drogu NN omrežja ob Cesti v Lokrovec (točka L3).
(4) Zaradi izvedbe uvoza k objektu D1 je potrebno obstoječi kandelaber javne razsvetljave (točka L) prestaviti izven uvoza.
(5) Razsvetljava mora ustrezati določilom predpisov, ki urejajo svetlobno onesnaženje okolja. Vgradijo se varčne sijalke. Nove svetilke bodo LED svetilke, montirane na vsadnih aluminijastih kandelabrih.
(6) Ob trasi nove Ceste v Lokrovec se montira nova javna razsvetljava, kar pa ni predmet tega OPPN.
21. člen 
(omrežje elektronskih komunikacij) 
(1) Zaradi gradnje enostanovanjskih objektov D5 in D7 je potrebno preurediti TK omrežje od točke M do točke N. V točki M, N, O, P in R, se predvidijo novi TK kabelski jaški notranjih dimenzij 1,6 x 1,6 x 1,6 m. Od točke M do točke N, je potrebno pripraviti kabelsko kanalizacijo izvedeno s štirimi PVC cevmi F110 mm. Obstoječi TK kabel od točke M do točke N se odstrani in nadomesti z novim TK kablom uvlečenim v novo cevno kanalizacijo. Ob TK jašku (točka R) se nahaja obstoječa TK omarica, ki jo je potrebno po demontaži obstoječega TK voda, priključiti na TK kabel položen v novi cevni kanalizaciji. Izgradnja enostanovanjskega objekta D6 tangira obstoječi TK podzemni vod, zato je le tega potrebno od točke S do točke T preurediti in položiti po novi trasi.
(2) Priklop objektov A1-A6 in B1, B2 in B3 na telekomunikacijsko omrežje je predviden v obstoječem telekom jašku TK KJ-1, ki se nahaja na parceli številka 593/1, k.o. 1075 – Ostrožno. Priklop objektov B4, B5 in B6 je predviden v obstoječem telekom jašku TK KJ-2, ki se nahaja na parceli številka 593/5, k.o. 1075 – Ostrožno. Priklop objektov B7, B8 in B9 je predviden v obstoječem telekom jašku TK KJ-2, ki se nahaja na parceli številka 593/2 k.o. 1075 – Ostrožno.
(3) Enostanovanjski objekti C1-C9 in objekt D1, se bodo priklopili na TK kanalizacijo v novem TK jašku (točka M). Enostanovanjski objekti D2, D3, D4 in D5 se bodo priklopili na TK kanalizacijo v novem TK jašku (točka P). Enostanovanjski objekti D6 in D7 se bodo priklopili na TK kanalizacijo v novem TK jašku (točka O), navezanem na obstoječi jašek (točka N).
(4) Novo omrežje se projektira tako, da se novi kabli uvlečejo v cevi kabelske kanalizacije. Predvidijo se optične inštalacije.
(5) Strokovna podlaga – Idejna zasnova elektrifikacije in komunikacijskega omrežja, ki jo je izdelal Remcola-Remchem, d.o.o., Žalec, št. 15/2015, april 2015, je osnova za izdelavo projektne dokumentacije.
22. člen 
(plinovodno omrežje) 
(1) Sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina (SODO) v Mestni občini Celje ima na območju predvidene gradnje zgrajeno nizkotlačno plinsko omrežje in hišne priključne plinovode.
(2) Za kompleks vrstnih hiš (C1 – C9) in eno oziroma dvostanovanjskih hiš (D1 – D7) je potrebno predvideti oskrbo z energijo iz obstoječega distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
(3) Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati nameravano gradnjo treh odsekov nizkotlačnih plinovodov, ki jih bo SODO gradil v sklopu komunalnega opremljanja navedenega zemljišča.
(4) Investitor mora pred začetkom gradnje pisno naročiti strokovni nadzor med gradnjo s strani SODO.
23. člen 
(daljinsko ogrevanje) 
(1) Sistemski operater distribucijskega omrežja (SODO) daljinskega ogrevanja v Mestni občini Celje ima na območju predvidene gradnje zgrajeno magistralno vročevodno omrežje v kineti, iz katerega potekajo vročevodni priključki za posamezne objekte na tem področju. Natančni podatki o trasi obstoječega toplovoda se nahajajo pri SODO.
(2) Predvidena gradnja je v področju toplifikacije in predvidene oskrbe z daljinskim ogrevanjem po Lokalnem energetskem konceptu in se nanaša tudi na bližino obstoječega vročevoda, zato je pri izdelavi PGD dokumentacije potrebno upoštevati posebne pogoje in zahteve za načrtovanje in gradnjo v varovalnem pasu vročevodov.
(3) Vsi stroški, ki bi nastali z zaščito vročevoda, prestavitvijo ali poškodbo obstoječega vročevoda, bremenijo v celoti investitorja gradnje.
(4) Za območje večstanovanjskih objektov, vila blokov (A1-A6) in večstanovanjskih objektov (B1-B9) v celoti uporabi sistem toplifikacije, v sklopu komunalne ureditve se načrtuje ustrezno mrežo vročevodov, ki bodo omogočali daljinsko ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode. Za vrstne hiše C1-C9 in eno- ali dvostanovanjske hiše D1-D7 se uporabi plinifikacija, načrtuje se plinsko omrežje.
(5) Za vrstne hiše C1-C9 in eno- ali dvostanovanjske hiše D1-D7 se lahko uporabi tudi sistem toplifikacije.
(6) Projektna dokumentacija mora obsegati vse potrebne sestavne dele, zahtevane v pravilniku o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije. V delu, kjer gradnja posega v varovalni pas obstoječih vročevodov je potrebno izdelati karakteristične prečne prereze, iz katerih bo razvidna situacija vročevoda ter gradbeni poseg v varovalnem pasu.
(7) Projektno je potrebno predvideti vse zaščite vročevodne kinete tako, da bo zagotovljena varnost in zanesljivost obratovanja sistema oskrbe s toploto.
24. člen 
(ogrevanje in učinkovita raba energije) 
(1) Predviden vir ogrevanja je z vročevodom oziroma plinifikacijo, na območju individualnih objektov tudi ogrevanje s pomočjo toplotnih črpalk.
(2) Pri projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
25. člen 
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) V območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti krajevno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE 
26. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Za zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v času gradnje in izpusti plinov gradbenih strojev in transportnih vozil, mora investitor zagotoviti, da izvajalec med gradnjo izvaja naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– preprečevanje prašenja z odkritih delov območja ureditve, prometnih in manipulativnih površin, vlaženje materialov, nezaščitenih površin in dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,
– preprečevanje raznosa materialov z gradbišč, primerna razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče, redno čiščenje prometnih površin na območju urejanja in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe ureditev in gradbišč ter sprotno rekultiviranje območij večjih posegov,
– upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih.
(2) Za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov se izvedejo naslednji ukrepi:
– kot energetski vir za oskrbo s toploto se uporablja vročevod in plinifikacijo oziroma obnovljivi viri energije – toplotne črpalke,
– gradnja novih objektov se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah.
27. člen 
(varstvo voda) 
(1) Varstvo kakovosti voda se zagotavlja z gradnjo kanalizacijskega omrežja.
(2) Padavinske odpadne vode s strešin se odvajajo preko zadrževalnikov v javno kanalizacijo. Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
28. člen 
(varstvo tal) 
(1) Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine.
(2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. S prometnih površin, gradbenih površin in odlagališč gradbenega materiala se omeji in prepreči emisije prahu. S teh površin se preprečiti tudi odtekanje vode.
29. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Območje OPPN je opredeljeno z II. stopnjo varstva pred hrupom v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(2) Za zmanjšanje emisij hrupa med gradnjo se izvajajo naslednji ukrepi:
– uporabljajo se delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po predpisih o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem,
– upoštevajo se časovne omejitve rušitev in gradbenih del v vplivnem območju stavb z varovanimi prostori (dnevni čas med 6:00 in 18:00 uro od ponedeljka do sobote, ob nedeljah in praznikih, ki so dela prosti dnevi, pa samo izjemoma oziroma v primeru neodložljivih del),
– transportne poti na območju ureditve potekajo izven stanovanjskih območij,
– delovodje morajo zagotoviti ustrezno disciplino na gradbišču, zvočni signali naj se uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev pa naj brez potrebe ne obratujejo v prostem teku,
– v primeru, da bi meritve hrupa v času gradnje pokazale preseganje dovoljenjih ravni hrupa, je potrebno zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe, pri čemer imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa – zmanjša se število strojev, ki delujejo sočasno.
30. člen 
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem) 
Javna in druga razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.
31. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) Pri ravnanju z odpadki je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. Vse vrste nastalih odpadkov se ločeno zbira in predaja pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem ali odstranjevalcem.
(2) Način zbiranja in odvoz odpadkov se uredi skladno z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini. Posode za ločeno zbiranje odpadkov se postavi na ekološko tehnično brezhibne prostore ob dovoznih cestah in poteh, namenjenih za intervencijo in odvoz odpadkov.
(3) Pri vseh gradbenih posegih je potrebno zagotoviti vzorčenje zemljine in ukrepati glede na rezultate, pri čemer ena analiza ni dovolj. Pri večjih izkopih je potrebno zagotoviti in izdelati gosto mrežo vzorčenja na kritične parametre: kadmij, svinec in cink.
(4) Pri ravnanju z odpadki nastalimi pri rušenju in gradnji objektov je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise s področja ravnanja z odpadki in izvajati naslednje ukrepe:
– vse vrste nastalih odpadkov je potrebno ločeno zbirati in jih predati pooblaščenim osebam za ravnanje z odpadki,
– zemljino, ki nastane zaradi gradbenih del se mora pred ponovno uporabo analizirati in v kolikor zemljina ni onesnažena, v čim večji meri ponovno uporabiti na sami lokaciji posega,
– v primeru, da je zemljina onesnažena je investitor dolžan upoštevati določbe veljavne zakonodaje v zvezi z obremenjevanjem tal z vnašanjem odpadkov v tla in odlaganjem odpadkov na odlagališča,
– pri vseh gradbenih posegih je potrebno zagotoviti vzorčenje zemljine in ukrepati glede na rezultate; pri čemer ena analiza ni dovolj. Pri večjih izkopih je potrebno zagotoviti in izdelati gosto mrežo vzorčenja na kritične parametre: kadmij, svinec in cink.
32. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Na območju OPPN ni naravnih vrednot ali zavarovanih območij z naravovarstvenim statusom.
(2) Na podlagi izvedenega kartiranja habitatnih tipov (''Kartiranje in vrednotenje habitatnih tipov na območju Mestne občine Celje", CKFF, MO Celje, 2001) so na območju prisotni prednostni habitatni tipi, in sicer mezotrofni mokrotni travniki in mezotrofni do evtrofni gojeni travniki.
(3) Kot omilitveni ukrep je potrebno ohraniti zeleni pas (klin) sredi soseske od predvidene rekonstruirane Ceste v Lokrovec na zahodu do obstoječega parkirišča ob Ulici mesta Grevenbroich na vhodu. Zelene površine se uredijo kot manjša polja z ekstenzivnejšo zasaditvijo trajnic namesto intenzivno košenih travnatih površin, gručastimi zasaditvami drevja in grmovnic namesto formalne, redke zasaditve, možna je ureditev odprtih vodnih površin.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM 
33. člen 
(varstvo pred poplavo) 
Območje OPPN ni poplavno ogroženo.
34. člen 
(varstvo pred potresom) 
Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne ogroženosti po EMS. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo potresno odporno gradnjo. Upošteva se projektni pospešek tal v (g) 0.150.
35. člen 
(zaklanjanje) 
V predvidenih objektih se izvede ojačitev prve plošče tako, da zdrži rušenje objektov nanjo.
36. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Požarna varnost se zagotovi z dovozi za intervencijska vozila po obstoječem in predvidenem omrežju cest. Varen umik se zagotovi na zunanje zelene površine in interne prometne površine. Zunanje stene in strehe stavb se načrtuje in gradi tako, da se izpolni zahteve glede požarne varnosti v stavbah in ob upoštevanju odmika prepreči širjenje požara na sosednje parcele.
(2) Voda za gašenje požarov se zagotovi iz načrtovanega vodovodnega in hidrantnega omrežja. Hidrantno omrežje se načrtuje skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo hidrantnega omrežja.
(3) Skladno s predpisi, ki urejajo zasnove in študije požarne varnosti, se v projektni dokumentaciji izdela študija požarne varnosti.
37. člen 
(erozivna in plazovita ogroženost) 
Območje OPPN ni erozivno in plazovito ogroženo. Pri načrtovanju objektov se upošteva pogoje geološkega poročila.
38. člen 
(razlitje nevarnih snovi) 
Na območju OPPN na povoznih površinah ni pričakovati razlitja olj.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
39. člen 
(etapnost) 
(1) Načrtovane prostorske ureditve se lahko izvajajo etapno po posameznih objektih. Za vsako etapo gradnje je treba zagotoviti pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter zunanjo ureditev, pri čemer je potrebno upoštevati tudi potrebne odstranitve in prestavitve. Posamezna etapa ne sme onemogočati ali spreminjati skupne končne zasnove prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter zunanjih ureditev.
(2) Na območju A, kjer se gradijo podzemne parkirne površine, morajo le te biti izvedene pred gradnjo predvidenih objektov.
(3) Pred izgradnjo objektov A3, C5, C6 in C7 je potrebna odstranitev tangiranih obstoječih objektov, opredeljenih v 9. členu tega odloka.
(4) Začasna dovozna cesta ''b1'' (obstoječi dovoz do vrtca) se po izgradnji nove Ceste v Lokrovec preuredi (ukine se priključek na Cesto v Lokrovec in se zaključi pri parkirnih površinah, izgradi pa se nova dovozna cesta ''b''.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE 
40. člen 
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
Za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške,
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– v času gradnje zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
41. člen 
(merila in pogoji za parcelacijo) 
Posameznim objektov so opredeljene zemljiške parcele namenjena gradnji in so razvidne iz grafičnega dela OPPN.
XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 
42. člen 
(dopustna odstopanja) 
(1) Dopustna so naslednja odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom:
– spremembe tlorisnih gabaritov objektov v območju B do +1.00 m na širino objektov (v smeri sever – jug) in do –4.00 m na dolžino objektov (v smeri vzhod – zahod) z obveznim upoštevanjem v OPPN določenega odmika med objekti ter od poti za manipulacijo smetarskih in intervencijskih vozil. Dopustna je izvedba balkonov, stopnišč, gankov, zunanjih hodnikov ipd., ki lahko osnovni tlorisni gabarit v smeri sever – jug presega do 2.50 m na vsako stran; glede na spremembe tlorisnih gabaritov se ustrezno prilagodi (zamakne) mreža poti za manipulacijo smetarskih in intervencijskih vozil,
– spremembe tlorisnih gabaritov objektov v ostalih območjih do +2.00 m, ob upoštevanju zahtevanih odmikov od vodov gospodarske javne infrastrukture,
– spremembe etažnosti objektov B1 in B2 do največ P+4,
– na območju gradbenih parcel objektov B1, B4 in B7 se lahko za potrebe parkiranja v območju B v prvi fazi umestijo parkirišča na terenu ali večgaražni oziroma parkirni objekti v etažah, v tem primeru je pri umestitvi parkirišč upoštevati načrtovane peš povezave preko območja in celovito urbanistično zasnovo,
– na območju B so dopustne izvedbe podzemnih parkirnih etaž,
– na območju B so na podlagi izvedenega javnega arhitekturnega natečaja dopustna odstopanja od urbanistično arhitektonske zasnove, ob hkratnem prilagajanju zasnove prometnega, komunalnega, energetskega in komunikacijskega omrežja in ob zagotavljanju zadostnega števila parkirnih mest,
– odstopanja od ureditev prometnega, komunalnega, energetskega in komunikacijskega omrežja na območju OPPN na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika ali če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja. Spremembe se uskladijo z upravljavci posamezne gospodarske javne infrastrukture,
– na območju individualne stanovanjske gradnje so dovoljene spremembe urbanistično arhitekturne zasnove,
– na območju zelenega klina so za potrebe parkiranja dopustne izvedbe parkirnih mest kot del enovite ureditve celotnega območja, ki se določi v načrtu krajinske arhitekture.
(2) Odstopanja so dopustna, če ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in zasnove ter ne poslabšujejo prostorske in okoljske razmere in je nanje pridobljeno pozitivno urbanistično mnenje občinske službe pristojne za urejanje prostora.
XII. KONČNE DOLOČBE 
43. člen 
(vpogled) 
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje in na Upravni enoti Celje.
44. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati na območju tega OPPN določila Odloka o zazidalnem načrtu Dolgo polje III (Uradni list SRS, št. 26/82 in 43/85 in Uradni list RS, št. 69/93, 54/02, 49/04, 12/05, 14/06 in 25/08).
45. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.
46. člen 
(veljavnost odloka) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-31/2012
Celje, dne 11. oktobra 2016
Župan 
Mestne občine Celje 
Bojan Šrot l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti