Na podlagi šestega odstavka 21. člena in drugega odstavka 21.a člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 14/13 in 24/14) in Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, Spremembe in dopolnitve, ZPNačrt-A, 108/09; ZPNačrt-B, 57/12; ZPNačrt-C, 109/12) je Občinski svet Občine Črnomelj na 15. redni seji dne 29. 9. 2016 sprejel
o merilih za olajšave pri odmeri in plačilu komunalnega prispevka za območje Občine Črnomelj
Ta pravilnik določa:
– olajšave pri plačilu komunalnega prispevka;
– podrobnejša merila za odobritev olajšave pri plačilu komunalnega prispevka;
– postopek odobritve določene vrste olajšave in zavarovanje dolga iz naslova obročnega plačila komunalnega prispevka;
– obravnavo olajšave pri plačilu komunalnega prispevka z vidika načel državne pomoči.
Namen Pravilnika o merilih za olajšave pri odmeri in plačilu komunalnega prispevka za območje Občine Črnomelj (v nadaljevanju: Pravilnik), je spodbujanje gospodarske in kmetijske dejavnosti v Občini Črnomelj.
Olajšave pri odmeri in plačilu komunalnega prispevka po tem Pravilniku, so izvedene za:
– pomoči de minimis, v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (v nadaljevanju: Pogodba) (Uradni list EU L št. 352, z dne 24. 12. 2013, str. 1–8; v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 ter
– pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (v nadaljevanju: Pogodba) (UL L št. 352, z dne 24. 12. 2013, str. 9–17; v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013.
(način in višina zagotavljanja sredstev)
Sredstva za izvedbo ukrepov spodbujanja gospodarske in kmetijske dejavnosti kot olajšave plačila komunalnega prispevka v Občini Črnomelj, se zagotavljajo v proračunu Občine Črnomelj na proračunski postavki z nazivom »Delne oprostitve komunalnega prispevka – nestanovanjski objekti.«
Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu za tekoče leto iz nenamenskih prihodkov občinskega proračuna. Pomoč se dodeli za obdobje 2016–2020.
Izrazi, uporabljeni v tem Pravilniku, imajo naslednji pomen:
– »kmetijski proizvodi« pomenijo proizvode, navedene v Prilogi 1 k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, ki jih ureja Uredba Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999;
– »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
– »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kakršen koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu ter vseh dejavnosti, s katerimi se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;
– »intenzivnost pomoči« pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;
– »primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov« pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi 1 k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov;
– »kmetijsko gospodarstvo« pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov;
– »enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja,
b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja;
c) pogodba med podjetjema ali določba v njuni družbeni pogodbi ali statutu, daje pravico enemu podjetju, da izvršuje prevladujoč vpliv na drugo podjetje;
d) eno podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
e) Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) preko enega ali več drugih podjetij, so prav tako »enotno« podjetje.
II. OLAJŠAVE PRI PLAČILU KOMUNALNEGA PRISPEVKA
Olajšavi po tem pravilniku sta:
– obročno plačilo komunalnega prispevka na podlagi četrteka odstavka 7. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07) in 21.a člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 14/13, sprememba in dopolnitev Odloka, 24/14, v nadaljevanju: Odlok);
– delna oprostitev plačila komunalnega prispevka na podlagi petega in šestega odstavka 21. člena Odloka.
(Obročno plačilo komunalnega prispevka)
(1) Na podlagi četrtega odstavka 7. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07), se obročno plačevanje na vlogo zavezanca za plačilo komunalnega prispevka, dovoli po naslednjih kriterijih:
a) kadar se komunalni prispevek odmerja za potrebe različnih vrst gradenj objekta, kot so: novogradnje, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, legalizacije, se lahko odmerjeni komunalni prispevek plača v največ 6 mesečnih obrokih, s tem da višina posameznega obroka ne sme biti manjša od 150 €.
b) kadar se komunalni prispevek odmerja za obvezno priključitev obstoječega objekta na novo komunalno opremo po uradni dolžnosti, se lahko odmerjeni komunalni prispevek plača v največ 36-ih mesečnih obrokih, s tem da višina posameznega obroka ne sme biti manjša od 50 €.
(2) Način zavarovanja obročnega odplačevanja komunalnega prispevka je določen v 7. členu tega Pravilnika.
(3) V kolikor dolžnik zamudi s plačilom dveh zaporednih obrokov, zapade v takojšnje plačilo celoten dolg plačila komunalnega prispevka. V tem primeru Občina Črnomelj takoj unovči zavarovanje za poplačilo preostalega dolga.
(4) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka lahko vloži vlogo za obročno plačilo komunalnega prispevka kadarkoli do dne zapadlosti obveznosti komunalnega prispevka v plačilo. V vlogi za obročno plačilo komunalnega prispevka je potrebno navesti utemeljene razloge za vložitev vloge in na vlogi označiti predlog za način zavarovanja dolga.
(5) Vlogo za obročno plačilo komunalnega prispevka lahko vloži tudi zavezanec za plačilo komunalnega prispevka s statusom mlade družine. Po tem Pravilniku se za mlado družino šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 30 let ne glede na starost otrok oziroma 35 let in še noben otrok ni šoloobvezen. Za stare 30 let oziroma 35 let se štejejo vsi, ki dopolnijo to starost v letu, ko se vloži vloga. Kot mlade družine se upoštevajo ne samo življenjske skupnosti obeh staršev in otrok, ampak tudi vse druge družinske oblike. Zavezancu za plačilo komunalnega prispevka s statusom mlade družine, ki zaprosi za obročno plačilo komunalnega prispevka, ni potrebno posebej navajati utemeljenih razlogov za vložitev vloge.
(6) O vlogi za obročno plačevanje komunalnega prispevka odloči občinska uprava Občine Črnomelj in o tem obvesti zavezanca za plačilo komunalnega prispevka.
(Zavarovanje dolga iz naslova obročnega plačila komunalnega prispevka)
(1) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je dolžan obročno plačilo komunalnega prispevka do občine ustrezno zavarovati.
(2) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka lahko zavaruje obročno plačilo dolga na enega od naslednjih načinov, in sicer z:
– zastavo premoženja na nepremičnini v lasti zavezanca za plačilo komunalnega prispevka; (nepremičnine, vrednostni papirji, kapitalske naložbe ipd.);
– bančno plačilno garancijo, izdano v korist občine za pravne osebe, kot so opredeljene v prvem odstavku 9. člena tega Pravilnika; Stroški odobritve bančne plačilne garancije bremenijo zavezanca za plačilo komunalnega prispevka;
Stroški izvedbe načina zavarovanja (cenitve, stroški notarske overitve in zapisi, sodni stroški, upravne takse ipd.) bremenijo zavezanca za plačilo komunalnega prispevka.
(3) Podrobnejši način zavarovanja dolga, višina posameznega obroka, rok za plačilo posameznih obrokov in ostale morebitne medsebojne obveznosti, morajo biti opredeljene v pogodbi o obročnem plačilu komunalnega prispevka, ki jo skleneta Občina Črnomelj in zavezanec za plačilo komunalnega prispevka, ki je hkrati prosilec za obročno plačevanje komunalnega prispevka.
(Delna oprostitev plačila komunalnega prispevka)
(1) Za možnost olajšave plačila komunalnega prispevka v višini 60 % od končne vrednosti zaračunanega komunalnega prispevka lahko zaprosi investitor, ki je hkrati zavezanec za plačilo komunalnega prispevka in ki ima namen investirati v:
a) nestanovanjski objekt, s pretežnim namenom industrijske dejavnosti (šifra 12510, po CC-SI). Sem sodijo stavbe za proizvodnjo kot so tovarne, delavnice, klavnice, pekarne, pivovarne, montažne hale, tiskarne, avtomehanične, mizarske in podobne delavnice;
b) nestanovanjski objekt, s pretežnim namenom skladiščenja proizvodov (šifra 12520 po CC-SI). Sem sodijo naslednji objekti: rezervoarji in cisterne, rezervoarji za nafto in plin, žitni silosi, silosi za cement in druge suhe snovi, hladilnice, specializirana skladišča, pokrite skladiščne površine;
c) nestanovanjski objekt, s pretežnim namenom kmetijske dejavnosti (šifra 1271 po CC-SI). Sem sodijo objekti:
– za dejavnost primarne kmetijske proizvodnje: stavbe za rastlinsko pridelavo (rastlinjaki za vrtnine in okrasne rastline, pokrite drevesnice in podobne stavbe), stavbe za rejo živali (perutninske farme, hlevi, svinjaki, staje, kobilarne in podobne stavbe za rejo živali), stavbe za spravilo pridelka (kmetijski silosi, kašče, kleti, vinske kleti, seniki, skednji, kozolci, koruznjaki in podobne stavbe za spravilo pridelka) in druge nestanovanjske kmetijske stavbe (stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije kot so lope, kolnice in podobno);
– za dejavnost predelave kmetijskih proizvodov: stavbe za predelavo lastnih kmetijskih pridelkov kot so sirarne, sušilnice sadja, rib in podobno;
d) nestanovanjski objekt, s pretežnim namenom poslovne dejavnosti (stavbe javne uprave, šifra 12201 po CC-SI). Sem sodijo naslednji objekti: stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori državnih organov, lokalnih skupnosti, centri za socialno delo in podobno, sodišča, parlament, policijske postaje, stavbe občin, krajevnih uradov in podobno;
e) nestanovanjski objekt, s pretežnim namenom pokopališke dejavnosti (šifra 12722 po CC-SI); Sem sodijo naslednji objekti: krematoriji, mrliške vežice ter spremljajoče stavbe;
f) nestanovanjski objekt, s pretežnim namenom za dejavnost, ki se lahko opravlja v stavbah s klasifikacijo 12740 po CC-SI: Sem spadajo naslednji objekti: prevzgojni domovi, zapori, vojašnice, stavbe za nastanitev policistov, gasilski domovi, stavbe za nastanitev sil za zaščito, reševanje in pomoč, nadstrešnice za potnike na avtobusnih in drugih postajališčih, javne sanitarije in podobno, zavetišča in hoteli za živali, pesjaki, konjušnice, pokrita vojaška in podobna strelišča, zaklonišča, pomožne stavbe: drvarnica, lopa, ropotarnica, letna kuhinja, ute in podobno.
(2) Na podlagi petega odstavka 21. člena Odloka lahko za olajšavo pri odmeri komunalnega prispevka zaprosijo tudi krajevne skupnosti in vsa društva, ki delujejo v javnem interesu in ki nameravajo investirati v objekt, ki v pretežnem deležu (več kot 50 % po dejanski rabi objekta) predstavlja ne-stanovanjski objekt za potrebe delovanja posameznega društva v javnem interesu ali izkazanega interesa krajevne skupnosti. V tem primeru občinski svet s sklepom odloči o olajšavi obračunanega komunalnega prispevka v višini 60 % od končne vrednosti zaračunanega komunalnega prispevka.
(3) V vlogi za delno oprostitev komunalnega prispevka za investitorje iz prvega odstavka tega člena, mora zavezanec za plačilo komunalnega prispevka navesti naslednje ekonomsko- socialne razloge:
– Opredelitev ohranjanja in povečevanja števila delovnih mest v Občini Črnomelj, ki jih investitor namerava realizirati s pomočjo investicije v nestanovanjski objekt.
Vloga z obrazložitvijo mora biti vložena na občinsko upravo v roku največ 15 dni po vročitvi odločbe o odmeri komunalnega prispevka. Vloga je lahko vložena tudi v času postopka izdaje odločbe o odmeri komunalnega prispevka. Podrobni kriteriji in merila za določitev višine delne oprostitve komunalnega prispevka, so določeni v 9. členu tega Pravilnika.
(4) Občinski svet Občine Črnomelj lahko na podlagi utemeljenih razlogov, ki so podani v vlogi iz tretjega odstavka tega člena in ob upoštevanju izpolnjevanja meril in pogojev iz 9. člena tega Pravilnika, dovoli olajšavo plačila komunalnega prispevka za objekte v prvem odstavku tega člena, v višini 60 % od končne vrednosti izračunanega komunalnega prispevka. Občinska uprava v tem primeru na prvi stopnji izda odločbo z ustrezno znižanim zneskom komunalnega prispevka.
(5) Ne glede na določilo iz prejšnjega odstavka tega člena se višina olajšave ustrezno zniža, če bi z odobreno olajšavo:
– za dejavnosti primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov presegli skupni znesek de minimis pomoči iz četrtega odstavka 13. člena tega Pravilnika;
– za dejavnosti po de minimisu za gospodarstvo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz petega odstavka 11. člena tega Pravilnika ali
– če bi bile z dodelitvijo pomoči presežene omejitve glede kumulacije pomoči iz tretjega odstavka 12. člena in iz drugega odstavka 15. člena tega Pravilnika.
(6) V primeru, kadar je investitorju priznana olajšava za plačilo komunalnega prispevka že po izdaji odmerne odločbe in plačilu celotnega zneska komunalnega prispevka s strani investitorja, se lahko sorazmerni delež olajšave vrne investitorju na podlagi sklepa o vračilu sorazmernega deleža komunalnega prispevka. Sklep o vračilu sorazmernega deleža komunalnega prispevka mora biti sprejet na podlagi kriterijev, ki jih določa 8. in 9. člen tega Pravilnika.
(7) Za možnost olajšave plačila komunalnega prispevka v višini 20 % od končne vrednosti zaračunanega komunalnega prispevka lahko zaprosi tudi investitor, ki je hkrati zavezanec za plačilo komunalnega prispevka in ki ima namen investirati v:
a) nestanovanjski objekt, s pretežnim namenom trgovske in druge storitvene dejavnosti (šifra 1230 po CC-SI); sem sodijo naslednji objekti, ki na podlagi projektne dokumentacije za izračun komunalnega prispevka, ne presegajo velikosti neto tlorisne površine 350 m2:
– pokrite tržnice, avtosaloni, prodajalne, prodajalne polizdelkov, kiosk;
– sejemska dvorana, razstavišče;
– prostori za storitvene dejavnosti, avtopralnica, prostori za oskrbo in nego hišnih živali;
Objekti, opredeljeni pod točko a), ki presegajo velikost neto tlorisne površine nad 350 m2, niso upravičeni do olajšave pri obračunu komunalnega prispevka.
(Kriteriji in merila za delno oprostitev plačila komunalnega prispevka)
(1) Investitor iz prvega odstavka 8. člena tega Pravilnika, ki je hkrati zavezanec za plačilo komunalnega prispevka in ki vloži vlogo za delno oprostitev komunalnega prispevka, mora imeti registrirano dejavnost v naslednjih oblikah:
– samostojni podjetnik (s.p.);
– družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.);
– delniška družba (d.d.);
– družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.);
– nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je vpisan v register kmetijskih gospodarstev in ima status kmeta, ki ga nosilec dokaže z ustreznim potrdilom, ki ga izda pristojna Upravna enota;
– socialna podjetja registrirana v skladu z veljavnim Zakonom o socialnem podjetništvu (Uradni list RS, št. 20/11, v nadaljevanju: ZSocP), ki so vpisana v evidenco socialnih podjetij (ki jo vodi pristojno ministrstvo),
– nepridobitne pravne osebe, kot so opredeljene v ZSocP in ki nameravajo poslovati kot socialno podjetje in bodo začele s postopkom registracije skladno z ZSocP, zakonom, ki ureja socialno podjetništvo v obsegu, ki je potreben za opravljanje dejavnosti, za katere so bila ustanovljena.
Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka lahko vloži vlogo za delno oprostitev plačila komunalnega prispevka v primeru novogradnje, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in legalizacije objekta, za katerega je zavezan k plačilu komunalnega prispevka. Vloga za delno oprostitev plačila komunalnega prispevka se lahko vloži samo za investicije v objekte in poslovne enote, ki se nahajajo na območju Občine Črnomelj.
(2) Investitor mora k vlogi za delno oprostitev podati izjavo, v kateri je navedeno:
– število obstoječih delovnih mest, ki se z nameravano investicijo ohranjajo;
– število predvidenih oziroma novih delovnih mest, ki bodo realizirana v roku, ki je opredeljen v pogodbi med Občino Črnomelj in zavezancem za plačilo komunalnega prispevka.
Ostala dokazila, ki morajo biti priložena k vlogi, so navedena v 16. členu tega Pravilnika.
(3) Občina Črnomelj lahko preveri število trenutno in na novo zaposlenih na podlagi razpoložljivih uradnih evidenc.
(4) Vse medsebojne obveznosti in razmerja med zavezancem za plačilo komunalnega prispevka iz prvega odstavka tega člena in Občino Črnomelj, se uredijo v medsebojni pogodbi. Pogodba se sklene po odobritvi delnega znižanja plačila komunalnega prispevka.
(5) Če je končni izračun komunalnega prispevka za zavezanca za plačilo komunalnega prispevka, ki je podal vlogo za delno znižanje komunalnega prispevka, nižji ali enak znesku 4.000,00 € občinska uprava izda odmerno odločbo s končnim zneskom. Možnost delne oprostitve na končni znesek komunalnega prispevka v tem primeru ni možna.
(6) V primeru odobritve delne olajšave plačila komunalnega prispevka za investitorje oziroma zavezance za plačilo komunalnega prispevka, ki imajo pravni status krajevne skupnosti in društva, ki deluje v javnem interesu, pogodbe, ki je opredeljena v četrtem odstavku tega člena, ni potrebno sklepati. Če je bila za investitorja krajevno skupnost ali društvo, ki deluje v javnem interesu, izdana odmerna odločba o komunalnem prispevku z zneskom, ki je enak ali nižji od zneska 4.000,00 € je tudi v tem primeru možno realizirati delno oprostitev.
(7) Dodatni kriteriji in merila za delno oprostitev plačila komunalnega prispevka, so določeni v nadaljevanju tega Pravilnika, v razdelku III »Državna pomoč po pravilu »DE MINIMIS«.
III. DRŽAVNA POMOČ PO PRAVILU »DE-MINIMIS«
(1) Znižanje višine komunalnega prispevka po tem Pravilniku se šteje za državno pomoč po pravilu »de minimis«.
(2) Glede na potrebe delne oprostitve komunalnega prispevka za investicijo v nestanovanjski objekt z značajem kmetijske proizvodnje, se končni izračun komunalnega prispevka razdeli na del objekta, ki bo služil primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov in na preostali del, ki bo služil predelavi in trženju kmetijskih in živilskih proizvodov ali pa bo služil dejavnosti, ki po svoji naravi spada med gospodarske dejavnosti. Kriterij za delitev je delež neto-tlorisne površine v objektu za vsak posamezen del nestanovanjske stavbe, ki je predmet izračuna komunalnega prispevka. Ta določba se nanaša na tiste vrste kmetijskih objektov, ki bodo služili tako primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov, kot tudi dejavnosti predelave in trženja, oziroma sekundarni kmetijski proizvodnji ali ostali gospodarski dejavnosti. Delež neto-tlorisne površine določi projektant, ki izdeluje projektno dokumentacijo za navedeni objekt. Sorazmerno glede na določen delež neto-tlorisne površine objekta, se razdeli višina komunalnega prispevka na vsak posamezen del obravnavanega objekta, na podlagi tega pa se določi znesek olajšave pri plačilu komunalnega prispevka.
(3) Državna pomoč se obravnava skladno z Zakonom o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04) in skladno z Uredbo o posredovanju podatkov o dodeljenih državnih pomočeh po pravilu »de minimis« (Uradni list RS, št. 61/04, 22/07, 50/14).
(Pomoči, dodeljene po Uredbi komisije (EU) št. 1407/2013) – gospodarski sektor
(1) Do »de minimis« pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, z dne 18. decembra 2013, niso upravičeni subjekti, ki:
a) so iz sektorjev:
– ribištva in akvakulture;
– primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi;
– predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjem primeru:
I. če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
b) so na dan oddaje vloge v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije in je zoper subjekt tak postopek začet oziroma je prijavitelj kapitalsko ali kako drugače povezan s takim podjetjem ter v primeru, če je vlagatelj kaznovan oziroma je zoper njega začet kazenski postopek;
c) so na dan oddaje vloge v stanju kapitalske neustreznosti po Zakonu o finančnem poslovanju, oziroma je začet tak postopek zoper prijavitelja;
d) so na dan oddaje vloge opredeljeni kot podjetja v težavah v skladu z zakonodajo o reševanju in prestrukturiranju družb v težavah in pridobivajo državno pomoč po posebnem programu za reševanje in prestrukturiranje. Podjetje je v težavah, če tekoča izguba in izguba iz prejšnjih let dosega polovico osnovnega kapitala, ki je izkazan v bilanci predhodnega leta ali če podjetje dobiva državno pomoč za reševanje in prestrukturiranje;
e) so za isti namen že prejeli sredstva bodisi iz lokalnih, regionalnih, državnih ali mednarodnih virov;
f) na dan oddaje vloge nimajo poravnanih obveznosti do Občine Črnomelj in do države iz naslova davkov in prispevkov;
g) so pridobili nepremično premoženje na način, kot je opredeljen v 21. členu Pravilnika o dodeljevnaju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja gospodarstva v Občini Črnomelj (Uradni list RS, št. 23/15);
Neizpolnjevanje katerega koli od navedenih pogojev je razlog za zavrnitev vloge za delno oprostitev komunalnega prispevka. Če se ugotovi, da prijavitelj na dan oddaje vloge ni izpolnjeval vseh navedenih pogojev, se vloga kot nepopolna zavrne oziroma je prijavitelj dolžan odplačati preostanek že odmerjenega in znižanega komunalnega prispevka, v skladu z medsebojno pogodbo o delni oprostitvi komunalnega prispevka, ki se sklene med Občino Črnomelj in posameznim investitorjem, kot je navedeno v četrtem odstavku 9. člena tega Pravilnika).
(2) Pomoč v obliki delne oprostitve komunalnega prispevka, ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.
(3) Pomoč v obliki delne oprostitve komunalnega prispevka, ni namenjena za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice.
(4) Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika enotna podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, po postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.
(5) Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu (enotnemu podjetju) na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v katerem koli obdobju treh poslovnih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.
(6) Če podjetje opravlja komercialno cestne prevoze tovora in tudi druge dejavnosti, za katere se uporablja zgornja dovoljena meja pomoči do 200.000,00 EUR, se uporablja zgornja meja pomoči v višini 200.000,00 EUR za to podjetje le, če to podjetje ločeno vodi stroške poslovanja po dejavnostih v komercialno cestnem tovornem prevozu in ločeno za druge dejavnosti, ter zagotovi, da korist za dejavnost komercialno cestne prevoze tovora, ne presega 100.000,00 EUR v dovoljenem obdobju.
(1) Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.
(2) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v Uredbi št. 360/2012.
(3) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 EUR oziroma 100.000 EUR).
(4) V primeru združitev ali pripojitev podjetij se vsa prejšnja pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli od podjetij, udeleženih v združitvi, upošteva pri ugotavljanju, ali nova pomoč »de minimis« za novo ali prevzemno podjetje presega ustrezno zgornjo mejo. Pomoč »de minimis«, ki je bila dodeljena pred združitvijo ali prevzemom, ostane zakonita.
(5) Če se podjetje razdeli na dve ali več ločenih podjetij, se pomoč »de minimis«, dodeljena pred razdelitvijo, dodeli podjetju, ki jo je koristilo, in je načeloma to podjetje, ki prevzame dejavnosti, za katere se je pomoč »de minimis« uporabila. Če taka dodelitev ni mogoča, se pomoč »de minimis« dodeli sorazmerno na podlagi knjigovodske vrednosti lastniškega kapitala novih podjetij na dejanski datum razdelitve.
(Pomoči, dodeljene po Uredbi Komisije (EU) št. 1408/2013) – kmetijski sektor
(1) Do pomoči po načelu »de minimis« po Uredbi Komisije (EU) št. 1408/2013, so upravičeni investitorji, ki so dejavni v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov, razen za:
– pomoči za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo;
– pomoči, ki se dodelijo pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi.
(2) Če je vlagatelj dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov in tudi v enem ali več sektorjih oziroma ima druge dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 (predelava in trženje), se navedena uredba 1407/2013 uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če je na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo št. 1407/2013.
(3) Če je vlagatelj dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov ter v sektorju ribištva in akvakulture, se določbe Uredbe (ES) št. 717/2014 uporabljajo za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjim sektorjem, če je na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z navedeno uredbo.
(4) Skupni znesek vseh pomoči »de minimis« v kmetijstvu, ki se odobri in izplača enotnemu podjetju iz drugega odstavka 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013, ne sme presegati 15.000 evrov v katerem koli obdobju treh proračunskih let.
(5) Kumulativni znesek vseh pomoči de minimis, dodeljen kmetijskim gospodarstvom, v kateremkoli obdobju treh proračunskih let ne sme presegati nacionalne omejitve iz priloge Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013.
(upravičeni stroški in intenzivnost pomoči)
(1) Olajšava pri plačilu komunalnega prispevka po Uredbi Komisije (EU) 1408/2013 vključuje stroške odmere komunalnega prispevka, v povezavi z nestanovanjskimi objekti iz prve alineje točke c prvega odstavka 8. člena tega Pravilnika.
(2) Pomoč, odobrena po pravilu de minimis znaša do 100 % izračunane dodatne splošne olajšave komunalnega prispevka.
(3) Znesek pomoči se ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo iz prejšnjega odstavka presegli skupni znesek de minimis pomoči iz petega odstavka 8. člena tega Pravilnika oziroma iz 5. člena Uredbe Komisije (EU) 1408/2013.
(1) Poleg pomoči »de minimis« po tem Pravilniku se v zvezi z istimi upravičenimi stroški istemu kmetijskemu gospodarstvu oziroma enotnemu podjetju ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi tako seštevanje povzročilo intenzivnost pomoči, ki bi presegala intenzivnost, določeno za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Unije.
(2) Če je vlagatelj razen v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov dejaven v enem ali več sektorjih ali opravlja dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013, se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v sektorju kmetijske proizvodnje, v skladu s to uredbo, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorjem ali dejavnostim v gospodarstvu, do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije (EU) št. 1407/2013, če je z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovljeno, da dejavnost primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013/EU.
(3) Če je vlagatelj razen v kmetijski dejavnosti dejaven v sektorju ribištva in akvakulture, se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v sektorju kmetijske proizvodnje, v skladu s to uredbo, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorju ribištva in akvakulture, do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije (EU) št. 717/2014, če je z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014.
IV. OBVEZNOSTI VLAGATELJA PRI VLOŽITVI VLOGE ZA DELNO OPROSTITEV PLAČILA KOMUNALNEGA PRISPEVKA
(1) Občina bo od prejemnika pomoči pred delno oprostitvijo plačila komunalnega prispevka pridobila pisno izjavo o (priloge k vlogi o delni oprostitvi plačila komunalnega prispevka):
– vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je podjetje (prejemnik pomoči) že prejelo na podlagi uredb »de minimis« v predhodnih dveh poslovnih letih in v tekočem poslovnem letu;
– drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške;
– seznamu podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja in zagotovila, da z dodeljenim zneskom pomoči »de minimis«, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih;
– podjetje na dan oddaje vloge ni v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije in da zoper prejemnika pomoči tak postopek ni začet oziroma je prejemnik pomoči kapitalsko ali kako drugače povezan s takim podjetjem;
– prejemnik pomoči na dan oddaje vloge ni v stanju kapitalske neustreznosti po Zakonu o finančnem poslovanju oziroma ni pričet tak postopke zoper možnega prejemnika pomoči;
– prejemnik na dan oddaje vloge ni opredeljen kot podjetje v težavah v skladu z zakonodajo o reševanju in prestrukturiranju družb v težavah in pridobivajo državno pomoč po posebnem programu za reševanje in prestrukturiranje. Podjetje je v težavah, če tekoča izguba in izguba iz prejšnjih let dosega polovico osnovnega kapitala, ki je izkazan v bilanci predhodnega leta ali če podjetje dobiva državno pomoč za reševanje in prestrukturiranje;
– izjavo, da za isti namen niso prejeli sredstev bodisi iz lokalnih, regionalnih, državnih ali mednarodnih virov;
– izjavo, da imajo na dan oddaje vloge poravnane vse obveznosti do Občine Črnomelj in do države iz naslova davkov in prispevkov;
– izjavo, da prejemnik pomoči redno izplačuje plače in socialne prispevke zaposlenim;
Vse ostale obveznosti med prejemnikom pomoči in Občino Črnomelj bodo določene v medsebojni pogodbi med prejemnikom pomoči in Občino Črnomelj.
(2) Pomoč se šteje za dodeljeno (datum dodelitve pomoči) z dnem izdaje odločbe o odmeri komunalnega prispevka na podlagi sklenitve medsebojne pogodbe med občino in upravičencem oziroma prejemnikov pomoči.
V. OBVEZNOSTI DAJALCA POMOČI
(1) Dajalec pomoči bo pisno obvestil prejemnika o višini pomoči (višina delne oprostitve plačila komunalnega prispevka) ter da je pomoč dodeljena po pravilu »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, oziroma v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013.
(2) Občina evidence o individualni pomoči »de minimis« hrani 10 poslovnih let od datuma dodelitve pomoči. Občina evidence o shemi pomoči de minimis hrani 10 poslovnih let od datuma, ko je bila dodeljena zadnja individualna pomoč v okviru take sheme.
(1) Nadzor nad namensko porabo sredstev opravlja pristojni občinski organ.
(2) V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem Pravilniku, neporavnanih vseh obveznosti zaradi sklepa pristojnega občinskega organa o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, in drugih nepravilnosti oziroma podajanja zavajajočih izjav ter napačnih podatkov za potrebe realizacije s strani prejemnika pomoči, mora prejemnik sredstva v obliki delne oprostitve plačila komunalnega prispevka, vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi obrestmi. Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev iz proračuna občine za naslednji dve leti.
(3) V primeru, da občinski organ ugotovi, da je katera od izjav iz 16. člena nepravilna, mora prejemnik sredstva v obliki delne oprostitve plačila komunalnega prispevka vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi obrestmi.
(4) V primeru, da prejemnik pomoči v obliki delne oprostitve plačila komunalnega prispevka ne realizira investicije, za katero je že plačal delno oproščen komunalni prispevek, dajalec pomoči ukrepa v skladu z desetim odstavkom 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, ki ureja možnost vračila že plačanega dela komunalnega prispevka, ter obvesti pristojna organa ministrstev o nerealizirani pomoči de minimis dodeljeni na podlagi tega Pravilnika.
(prenehanje in začetek veljavnosti pravilnika)
Z dnem uveljavitve tega Pravilnika preneha veljati Pravilnik o merilih za olajšave pri odmeri in plačilu komunalnega prispevka za območje Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 59/14).
Ta Pravilnik sprejme Občinski svet Občine Črnomelj in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 007-0006/2014
Črnomelj, dne 29. septembra 2016
Mojca Čemas Stjepanovič l.r.
