Na podlagi 11., 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06, Uradni list Evropske unije, št. 317/07, 314/09, 319/11, 335/13 in 307/15), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in 18. člena Statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 51/14 – uradno prečiščeno besedilo in 55/14 – popr.) je Občinski svet Občine Medvode na 18. seji dne 12. 10. 2016 sprejel
o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Medvode
(1) Ta odlok vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta »Pogodbeno zagotavljanje prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Medvode«, v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih s predpisom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
(2) Ta odlok določa tudi predmet in pogoje za podelitev koncesije, pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, postopek izbire koncesionarja, način financiranja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva.
(3) Ta odlok, skladno s predpisom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, predstavlja koncesijski akt.
(1) Pojmi uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– javni partner oziroma koncedent je Občina Medvode;
– zasebni partner oziroma koncesionar je fizična ali pravna oseba, ki bo v okviru javnega razpisa izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva;
– uporabniki oziroma upravljavci objektov so javni zavodi in druge osebe javnega prava, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je Občina Medvode in ki za izvajanje svoje javne dejavnosti uporabljajo stavbe v lasti Občine Medvode;
– pripravljalne storitve so vsi ukrepi za zagotavljanje prihrankov energije, ki jih koncesionar izvede pred začetkom izvajanja glavne storitve;
– glavna storitev je storitev zagotavljanja in jamčenja prihrankov energije ter energetsko upravljanje objektov;
– druge storitve so vsi drugi ukrepi za zagotavljanje prihrankov energije, ki ne spadajo med pripravljalne storitve ali glavno storitev;
– pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije pomeni pogodbeni dogovor med koncedentom in koncesionarjem za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja in spremlja v vsem obdobju pogodbe in v okviru katerega se naložbe (delo, dobava ali storitev) v ukrep plačujejo sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s pogodbo, ali drugim dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost, kot so finančni prihranki.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo energetsko dejavnost.
(3) V tem odloku uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
II. UGOTOVITEV JAVNEGA INTERESA
(1) Občina Medvode skladno z določili 2., 8. in 10. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14, 81/15), Direktivo o energetski učinkovitosti (Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES, Uradni list Evropske unije št. L 315), prvo alinejo drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 11. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06, Uradni list Evropske unije, št. 317/07, 314/09, 319/11, 335/13 in 307/15), Lokalnim energetskim konceptom Občine Medvode, ki ga je Občinski svet Občine Medvode sprejel na 14. seji 3. julija 2012 in dokumentom identifikacije investicijskega projekta, s tem odlokom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za izvedbo projekta »Pogodbeno zagotavljanje prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Medvode (v nadaljevanju: projekt)«, s čimer se zagotavlja večjo energetsko učinkovitost javnih objektov v lasti Občine Medvode, ki so navedeni v 6. členu tega odloka, in sicer v obliki javno-zasebnega partnerstva.
(2) Javni interes je izkazan na naslednji način:
– da se bo v okviru projekta zagotovila energetska, gradbena in tehnološka sanacija tistih javnih objektov v lasti Občine Medvode, ki so energetsko potratni in zato nujno potrebni sanacije in ki v primeru, da se ta projekt ne bi izvedel, ne bi bili deležni sanacije oziroma bi se sanacija teh objektov izvedla, ko bi Občina Medvode zagotovila zadostna finančna sredstva,
– da se bo z vključitvijo zasebnih investitorjev v projekt sanacija javnih objektov lahko izvedla brez dodatnega javnofinančnega zadolževanja, saj bo investicija poplačana iz ustvarjenih prihrankov pri stroških za energijo,
– da za izvedbo ukrepov energetske sanacije v okviru projekta ne bo potrebno stvarnopravno obremeniti javnih objektov, ki bodo vključeni v projekt, s stavbnimi pravicami ali hipotekami,
– da se bodo stroški porabe energije v javnih objektih, ki bodo vključeni v projekt, glede na trenutno porabo in trenutno ceno energentov, po izvedeni sanaciji zmanjšali in bo iz tega naslova prišlo do prihrankov pri stroških za energijo,
– da se bo zaradi ukrepov energetske sanacije v Občini Medvode povečala uporaba obnovljivih virov energije (OVE),
– da se bo standard kakovosti udobja in bivanja za končne uporabnike javnih objektov, ki bodo predmet sanacije, izboljšal,
– da se bodo z izvedbo ukrepov udejanjili cilji in ukrepi iz Lokalnega energetskega koncepta (LEK) Občine Medvode in s tem prispevali k izpolnjevanju obvez in zaveze držav članic Evropske unije k doseganju ciljev Evropske komisije za podnebno in energetsko politiko 2020.
III. VRSTA, PREDMET, OBMOČJE IZVAJANJA IN ČAS TRAJANJA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
(vrsta javno-zasebnega partnerstva)
Javno-zasebno partnerstvo se, upoštevaje razdelitev tveganj, izvaja v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva, pri čemer gre za koncesijo storitev.
(1) Predmet koncesijskega razmerja je izvajanje storitev energetskega pogodbeništva po principu pogodbenega zagotavljanja prihranka energije v objektih koncedenta, kot so opredeljeni v 6. členu tega odloka.
(2) Predmet koncesije se lahko izvaja v več fazah oziroma segmentih. Delitev predmeta koncesije na posamezne faze ali segmente ter na to vezane pogoje, koncedent in koncesionar opredelita v okviru postopka javnega razpisa in koncesijski pogodbi.
(3) V fazi priprave ali izvedbe javnega razpisa, do oddaje končnih ponudb, lahko koncedent nabor objektov in ukrepov iz 6. člena tega odloka, ki bodo vključeni v projekt, zmanjša, v kolikor se za posamezni objekt izkaže, da je njegova vključitev v projekt negospodarna ali kolikor bi pridobljene smernice soglasodajalcev (npr. kulturnovarstveno soglasje, naravovarstveno soglasje) ali pogoji upravljavcev izvedbo energetske sanacije posameznega objekta ali ukrepa toliko podražili, ali bi usklajevanje s pogoji v tolikšni meri oviralo izvedbo tega dela projekta, da bi to lahko ogrozilo uspešno izvedbo celotnega projekta.
(1) Območje izvajanja koncesije obsega sledeče objekte:
– Osnovna šola Simona Jenka Smlednik,
– Podružnična osnovna šola Sora,
– Podružnična osnovna šola Topol,
– Vrtec Medvode – enota Ostržek.
(2) Območje izvajanja iz predhodnega odstavka se lahko razširi na dodatne objekte in/ali ukrepe, ki konceptualno ustrezajo programski zasnovi projekta javno-zasebnega partnerstva.
(3) Sprememba iz prejšnjega odstavka je pogojena s pridobitvijo soglasja koncedenta.
(4) Soglasje iz predhodnega odstavka izda občinski svet.
(5) Ne glede na četrti odstavek tega člena soglasje občinskega sveta ni potrebno, če gre za razširitev, ki je posledica pridobitve sredstev iz evropskih strukturnih ali investicijskih skladov ali drugih finančnih virov namenjenih spodbujanju energetskega pogodbeništva na območju iz prvega odstavka tega člena. V tem primeru soglasje izda župan.
(1) Začetek in čas trajanja koncesije se opredelita v koncesijski pogodbi.
(2) Koncesija se podeli za največ 15 let.
(3) Rok trajanja koncesije se v primeru, da:
– koncesionar zaradi ukrepov koncedenta ali drugih ukrepov oblasti koncesije ni mogel izvajati,
– je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu,
s sklenitvijo aneksa k osnovni pogodbi lahko podaljša, vendar največ za polovico obdobja, določenega z osnovno koncesijsko pogodbo. Dolžina podaljšanja se določi ob upoštevanju določb iz predpisa, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
(1) Koncesionirana dejavnost se primarno financira iz:
– sredstev iz naslova doseženih energetskih prihrankov,
– drugih sredstev, ki jih pridobi koncesionar na podlagi opravljanja koncesionirane dejavnosti,
– lastnih sredstev koncesionarja,
– in drugih virov.
(2) Koncesionirana dejavnost se v primeru pridobitve sredstev iz evropskih strukturnih ali investicijskih skladov ali drugih finančnih virov namenjenih spodbujanju energetskega pogodbeništva s strani koncedenta ali koncesionarja financira tudi iz zadevnega vira.
(3) V primeru sofinanciranja dejavnosti s strani koncedenta, ima le-ta pravico do soudeležbe na ustvarjenih energetskih prihrankih.
(4) Viri in način financiranja se podrobneje opredelijo v okviru postopka javnega razpisa in koncesijski pogodbi.
Koncedent in koncesionar v okviru postopka javnega razpisa in koncesijski pogodbi medsebojno razmerje oblikujeta na način, da se ob upoštevanju evropske in nacionalne zakonodaje le-to ne klasificira kot zadolževanje koncedenta.
V. OBVEZNOSTI KONCEDENTA IN KONCESIONARJA TER UPORABNIKOV
Obveznosti koncedenta so zlasti:
– koncesionarju zagotavljati pogoje za nemoteno opravljanje dejavnosti koncesije,
– koncesionarju nuditi pomoč pri pridobitvi posameznih pravic, soglasij ali dovoljenj, ki jih koncesionar ne more pridobiti samostojno ali brez pomoči koncedenta,
– koncesionarju na nepremičninah, kjer se bodo izvajale aktivnosti za uresničitev koncesijske pogodbe ter opremi, ki je v lasti koncedenta, ob upoštevanju veljavne zakonodaje podeliti ustrezne stvarnopravne pravice (služnost) na način, da se koncesionarju omogoči nemoteno izvajanje koncesionirane dejavnosti,
– zagotavljanje plačila za opravljeno storitev zagotavljanja prihranka energije, v primeru doseganja v koncesijski pogodbi dogovorjene količine prihrankov.
(obveznosti koncesionarja)
(1) Koncesionar mora v okviru izvajanja koncesije zagotoviti:
– izvajanje pripravljalnih, glavnih in drugih storitev za zagotavljanje prihrankov energije in energetskega upravljanja na objektih, opredeljenih v 6. členu tega odloka;
– izvajanje vseh nalog in dejavnosti, ki so neločljivo povezane z obveznostmi iz predhodne alineje (na primer vodenje evidenc, obveščanje itd.), v obsegu, kot ga predpisuje veljavna zakonodaja in ponudba izbranega ponudnika;
– izvajanje drugih obveznosti, opredeljenih v koncesijski pogodbi.
(2) Koncesionar je dolžan zagotoviti dejanske prihranke energije oziroma zmanjšane stroške porabe energije, ki bodo podlaga za plačila s strani koncedenta in v celoti prevzame tveganje za uspeh izvedenih ukrepov za zagotavljanje zmanjševanja porabe energije.
(3) Koncesionar v pogodbeni dobi v celoti prevzema vsa tehnična, finančna in druga tveganja iz naslova obveznosti iz predhodnih odstavkov.
(4) Koncesionar je dolžan zagotoviti financiranje izvedbe dogovorjenih investicijskih in drugih ukrepov za doseganje prihrankov energije.
(5) Koncesionar prevzame obveznost pridobitve ustreznih upravnih dovoljenj (v kolikor je to potrebno), potrebnih za izvedbo del ter kasnejši prevzem in normalno uporabo objektov.
(6) Koncesionar je dolžan po preteku koncesijskega obdobja prenesti v last in upravljanje koncedenta vse izvedene ukrepe, infrastrukturo, naprave in opremo v delujočem stanju.
(7) Storitev, ki je predmet te koncesije, mora koncesionar opravljati nepretrgano. Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje storitve le na način in iz razlogov, ki jih določajo predpis, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, ta odlok, koncesijska pogodba ali drug predpis.
(ostale dolžnosti koncesionarja)
Ostale poglavitne dolžnosti koncesionarja so:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in dobrega gospodarja, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo,
– zagotavljati uporabnikom enakopravno in kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami na področju energetike v objektih, v katerih zagotavlja storitve energetskega pogodbeništva ter kakovostno opravljanje storitev, v skladu s predpisi, koncesijsko pogodbo in v javnem interesu,
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem nalog po sklenjeni koncesijski pogodbi, zlasti pa v tem okviru skrbeti za zmanjšanje porabe energije ob nespremenjenem standardu kakovosti za končne uporabnike objektov, s poudarkom na udobju in bivanju,
– kot dober gospodar uporabljati in energetsko upravljati objekte, naprave in opremo,
– redno vzdrževati objekte, naprave in opremo v obsegu opredeljenem s koncesijsko pogodbo, na način, da se ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja razmerja ohranja njihova vrednost in omogoča njihova normalna uporaba,
– po pisnem pooblastilu in naročilu koncedenta voditi pripravljalna dela in investicije v objekte, naprave in opremo (morebitne razširitve),
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem pogodbe,
– voditi ustrezne evidence in pripravljati letna in polletna poročila skladno s tem odlokom in koncesijsko pogodbo,
– voditi in ažurirati evidence in jih redno predajati koncedentu,
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije na njegovo zahtevo.
(odgovornosti koncesionarja)
(1) Koncesionar je odgovoren za pravilno izvajanje nalog po koncesijski pogodbi in za vso škodo, ne glede na vzrok oziroma razlog, ki bi utegnila nastati koncedentu, uporabnikom in tretjim osebam v zvezi z izvajanjem dejavnosti iz tega odloka in koncesijske pogodbe.
(2) Koncesionar je dolžan skleniti zavarovanje odgovornosti za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem koncesije koncedentu ali tretji osebi povzročijo on sam ali kdo drug, ki bo delal v njegovem imenu, in za običajne rizike, ki izhajajo iz ali so povezani z izvedbo predvidenih posameznih ukrepov energetske sanacije, ki bodo predmet javno-zasebnega partnerstva.
(3) Obseg in vsebina zavarovanja se podrobneje opredelita s koncesijsko pogodbo.
(dolžnosti uporabnikov oziroma upravljavcev objektov)
Uporabniki oziroma upravljavci objektov imajo zlasti naslednje dolžnosti:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti opravljanje nalog iz tega odloka in koncesijske pogodbe,
– omogočiti dostop do vseh prostorov, naprav in opreme, kjer se opravljajo storitve in naloge iz tega odloka in koncesijske pogodbe,
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje nalog koncesionarja oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo, ki bi lahko vpliva na izvajanje nalog,
– obveščati koncedenta o morebitnih kršitvah koncesionarja.
(druge pravice in obveznosti)
(1) Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, ki niso opredeljene s tem odlokom, se podrobneje opredelijo s koncesijsko pogodbo.
(2) S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe.
VI. POSTOPEK IZBIRE KONCESIONARJA
(javni razpis in merila za izbor)
(1) Koncedent koncesionarja izbere na podlagi javnega razpisa, ki se izvede ob upoštevanju določb iz predpisa, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
(2) Objava javnega razpisa mora vsebovati:
– predmet javnega razpisa z navedbo, da gre za koncesijo,
– ime in sedež koncedenta,
– podatke o objavi odločitve o javno-zasebnem partnerstvu in akta o javno-zasebnem partnerstvu,
– predmet, naravo ter obseg in območje koncesije,
– začetek in predvideni čas trajanja koncesije,
– postopek izbire koncesionarja,
– dostop do razpisne dokumentacije,
– kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev,
– zahteve glede vsebine vlog,
– pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju,
– pogoje za predložitev skupne vloge,
– merila za izbiro najugodnejšega kandidata,
– naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog,
– rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
– druge podatke, zahtevane skladno z veljavno zakonodajo.
(3) Koncedent mora v postopku izbire preveriti ekonomsko, finančno ter tehnično in kadrovsko sposobnost vlagateljev, pri čemer morajo le-ti izkazati najmanj, da imajo zadostne reference s področja storitev pogodbenega zagotavljanja prihrankov ter zagotovljen dostop do finančnih sredstev za realizacijo celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva.
(4) Koncedent mora pri določitvi meril zasledovati javni interes tako, da bodo merila za izbor koncedenta oblikovana na način, da bodo bolje ocenjene ponudbe kandidatov, ki bodo zagotovili višje zagotovljene prihranke in ponudili višjo udeležbo koncedenta pri doseženih prihrankih.
(5) Dodatne pogoje in merila ter podrobnejšo vsebino pogojev in meril za izbor koncesionarja bo koncedent določil v okviru javnega razpisa.
Za objavo javnega razpisa in izvedbo postopka izbire koncesionarja se pooblasti občinsko upravo Občine Medvode. Za izbor izvajalca javno-zasebnega partnerstva, podpis pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ter druga dejanja v postopku sklenitve in izvajanja javno-zasebnega partnerstva se pooblasti župana Občine Medvode.
(1) Strokovno komisijo za izbiro koncesionarja za izvedbo predmeta koncesije s sklepom imenuje župan.
(2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj dve leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo ponudb.
(3) Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoje iz predpisa, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, kar potrdijo s podpisom izjave. Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega stavka, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.
(4) Strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa zagotavljajo strokovne službe koncedenta in/ali zunanji strokovnjaki. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja.
(5) Strokovna komisija sodeluje v postopku izbire koncesionarja tako, da pregleda in oceni ponudbe ter ugotovi ali izpolnjujejo razpisne pogoje, sestavi poročilo in navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne zahteve, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom ter posreduje poročilo županu.
(6) Poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena je podlaga za pripravo akta izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva, ki ga sprejme župan.
(7) Akt izbire preneha veljati, če izbrani koncesionar ne podpiše koncesijske pogodbe v roku 60 dni od prejema pisnega poziva koncedenta k podpisu koncesijske pogodbe.
VII. VZPOSTAVITEV, SPREMEMBE IN TRAJANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(1) Koncesijsko razmerje je vzpostavljeno z dnem podpisa koncesijske pogodbe, s katero se podrobneje uredijo medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem. Veljavnost koncesijske pogodbe je vezana na predložitev finančnega zavarovanja za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti, v višini in pod pogoji, ki bodo podrobneje določeni v razpisni dokumentaciji in vzorcu koncesijske pogodbe.
(2) Sklenjena koncesijska pogodba ima naravo javnopravne pogodbe, zato lahko koncedent v njej opredeli določene javnopravne elemente, s katerimi se varuje javni interes.
(1) Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem v imenu koncedenta sklene župan.
(2) Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, sicer nima pravnega učinka.
(3) V koncesijski pogodbi koncedent in koncesionar podrobno uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem predmeta koncesije, ki niso urejena v tem odloku.
(4) V primeru neskladja med določbami odloka in določbami koncesijske pogodbe, veljajo določbe tega odloka.
(sprememba koncesijske pogodbe)
(1) Koncedent ali koncesionar lahko zahtevata spremembo koncesijske pogodbe v primerih:
– spremembe zakonov in predpisov, ki bistveno vplivajo na spremembo določb koncesijske pogodbe,
– v primeru dodatnih investicij in storitev, ki niso bile vključene v prvotno koncesijsko pogodbo,
– spremenjenih okoliščin, ki jih ni bilo možno predvideti ob podpisu koncesijske pogodbe.
(2) Koncedent lahko zahteva spremembo koncesijske pogodbe tudi v primeru, če je to potrebno, da se zavaruje javni interes.
(3) Nedopustne so spremembe koncesijske pogodbe, pri katerih:
– bi se spremenila splošna narava koncesije,
– bi sprememba uvajala pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka podelitve koncesije, omogočili udeležbo drugih ponudnikov kot tistih, ki so bili prvotno izbrani, ali sprejem druge ponudbe kot tiste, ki je bila prvotno izbrana, ali pa bi k sodelovanju v postopku podelitve koncesije pritegnili še druge udeležence,
– bi se zaradi spremembe ekonomsko ravnotežje koncesije spremenilo v korist koncesionarja na način, ki ni bil predviden v prvotni koncesiji,
– bi bil zaradi spremembe znatno razširjen obseg koncesije.
(1) Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno koncesijsko razmerje in zavaruje javni interes.
(2) Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko koncedent uporabi:
– uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe,
– izdajo izrednih obveznih navodil koncesionarju,
– začasni prevzem objektov in vzpostavljenih ukrepov v upravljanje,
– izvedbo investicijskih ali vzdrževanih ukrepov za zavarovanje vrednosti izvedenih ukrepov,
– odvzem koncesije,
– uveljavljanje odkupne pravice.
(3) Ukrep koncedenta mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati koncesionarja.
(4) Način in razloge za morebitno prilagoditev razmerij med koncesionarjem in koncedentom se podrobneje uredijo v koncesijski pogodbi.
VIII. NADZOR IN POROČANJE
(1) Koncesionar je dolžan skladno z veljavno zakonodajo, predpisi ter koncesijsko pogodbo redno voditi vse potrebne evidence, pripravljati poročila in imeti vso potrebno dokumentacijo in jih na zahtevo koncedenta predložiti v roku 15 dni od zahteve.
(2) Natančnejša vsebina in način koncesionarjeve dolžnosti iz predhodnega odstavka se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.
(nadzor nad izvajanjem pogodbe)
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja koncedent skladno z določbami predpisa, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in določili koncesijske pogodbe. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti tudi zunanjega izvajalca.
(2) Način in izvajanje nadzora se podrobneje določi v okviru koncesijske pogodbe.
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo, naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz tega odloka ali koncesijske pogodbe.
IX. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(redno, predčasno prenehanje in odvzem koncesije)
Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odkupom koncesije,
– z odvzemom koncesije ali
– s prevzemom koncesije,
na način, v obsegu in pod pogoji, določenimi s koncesijsko pogodbo.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Za okoliščine, ki jih ta odlok ne ureja, veljajo določbe predpisa, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 360-29/2016-2
Medvode, dne 12. oktobra 2016
Nejc Smole l.r.
