Na podlagi drugega odstavka 19.b člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in 16., 59., 66. člena Statuta Občine Dravograd (Uradni list RS, št. 101/13 – UPB3 in 2/16) je Občinski svet Občine Dravograd na 15. seji dne 13. 10. 2016 sprejel
o krajevnih skupnostih v Občini Dravograd
S tem odlokom se določajo pravni status, naloge in pristojnosti krajevnih skupnosti, organi in delovanje krajevnih skupnosti, premoženje ter osnove in merila za financiranje krajevnih skupnosti, neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju ter nadzor nad delovanjem krajevnih skupnosti v Občini Dravograd.
V tem odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moški in ženski spol.
V skladu z 2. členom Statuta Občine Dravograd (Uradni list RS, št. 101/13 – UPB3 in 2/16; v nadaljevanju: statut), so zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij, v Občini Dravograd ustanovljene naslednje krajevne skupnosti:
1. Krajevna skupnost Črneče, s sedežem Črneče 145, 2370 Dravograd, ki obsega naselja: Črneče, del naselja Tribej, del naselja Črneška gora, Podklanc, del naselja Tolsti Vrh pri Ravnah na Koroškem in Dobrova;
2. Krajevna skupnost Dravograd, s sedežem Meža 10, 2370 Dravograd, ki obsega naselja: Trg 4. julija, Dravska ulica, Prežihova ulica, Koroška cesta, Viška cesta, Ribiška pot, Mariborska cesta, Sv. Boštjan, Sv. Duh, Robindvor, Meža, del naselja Otiški Vrh, Bukovje, Pod gradom, Goriški Vrh, Vič, Ojstrica, Velka, Kozji Vrh nad Dravogradom in Vrata;
3. Krajevna skupnost Libeliče, s sedežem Libeliče 29, 2372 Libeliče, ki obsega naselja Libeliče, Libeliška gora, Gorče, del naselja Tribej in del naselja Črneška gora;
4. Krajevna skupnost Šentjanž pri Dravogradu, s sedežem Šentjanž pri Dravogradu 75, 2373 Šentjanž pri Dravogradu, ki obsega del naselja Otiški Vrh, Šentjanž pri Dravogradu, Bukovska vas in Selovec;
5. Krajevna skupnost Trbonje, s sedežem Trbonje 20, 2371 Trbonje, ki obsega naselja Trbonje in Sv. Danijel.
II. PRAVNI STATUS, NALOGE IN PRISTOJNOSTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava.
Krajevna skupnost je del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno v skladu z zakonskimi predpisi, statutom in tem odlokom.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.
S prenehanjem krajevne skupnosti ali njene pravne subjektivitete, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.
Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja, lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali deset odstotkov volivcev s tega območja, po postopku in na način, ki je določen v statutu za ljudsko iniciativo.
Krajevno skupnost ustanovi, ukine ali spremeni njeno območje občinski svet s statutom, po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost.
Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez predhodnega soglasja župana Občine Dravograd (v nadaljevanju: župan), so nični, vendar pa lahko občina s predpisom za izvršitev občinskega proračuna določi, kateri pravni posli in v kateri višini so ti posli, ki jih sklene ožji del občine, veljavni brez predhodnega soglasja župana.
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti, razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine.
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma, da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s statutom.
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi spremeni območje krajevne skupnosti. Sprememba statuta, s katero se ukine krajevna skupnost oziroma spremeni njeno območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost, z namenom zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na svojem območju, sodeluje pri opravljanju javnih zadev v občini, seznanja pristojni organ občine s težavami in potrebami svojih prebivalcev, daje mnenja in predloge ter neposredno opravlja tiste naloge, ki so nanjo prenesene s statutom ali drugimi splošnimi predpisi občine.
Krajevna skupnost sodeluje pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
– daje predloge in sodeluje pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju,
– sodeluje pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njenem območju in sodeluje pri nadzoru nad opravljenimi deli,
– sodeluje pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščite virov pitne vode,
– sodeluje pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
– daje predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodeluje pri njihovi sanaciji,
– daje predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodeluje,
– daje pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
– predlaga programe javnih del,
– sodeluje in daje mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njene skupnosti,
– oblikuje pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posreduje pristojnemu organu občine,
– daje mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,
– seznanja pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– sodeluje pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
– spremlja nevarnosti na svojem območju in o tem obvešča štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodeluje pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
– daje soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnosti dano v uporabo za opravljanje njenih nalog.
Krajevna skupnost lahko opravlja naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. Krajevna skupnost lahko samostojno:
– skrbi za urejenost poslovilnih vežic in jih lahko daje v najem,
– upravlja s premoženjem občine, ki ji je dano v uporabo,
– pripravlja in sodeluje pri izvajanju projektov v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem območju,
– pospešuje in organizira kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizira kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudi pomoč pri takih prireditvah,
– zagotavlja vzdrževanje nekategoriziranih cest ter urejanje javnih površin na svojem območju.
Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebuje za svoje delovanje svet krajevne skupnosti, zagotovi in z njimi upravlja občina.
Stavba, v kateri je sedež krajevne skupnosti, mora biti ustrezno označena, na njej pa morajo biti izobešene zastave.
Krajevna skupnost ima svoj transakcijski račun.
Krajevna skupnost ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis:
OBČINA DRAVOGRAD, v notranjem krogu pa naziv krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost ima lahko svoje krajevne simbole in obeležja, o čemer odloča svet krajevne skupnosti. Krajevna skupnost simbole in obeležja uporablja v povezavi s krajevnimi praznovanji, dejavnostmi in promocijo.
Krajevna skupnost ima lahko svoj krajevni praznik, ki ga s sklepom podrobneje določi svet krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost lahko svojim zaslužnim krajanom podeljuje priznanja in plakete. Svet krajevne skupnosti s sklepom določi vrsto, pogoje, postopek, način podeljevanja, način vodenja evidence in druge postopke v zvezi s priznanji.
Krajevna skupnost Libeliče ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: OBČINA DRAVOGRAD, v notranjem krogu pa napis KRAJEVNA SKUPNOST LIBELIČE.
Krajevna skupnost ima svoj krajevni praznik.
Krajevni praznik Krajevne skupnosti Libeliče se praznuje v spomin priključitve Libelič k matični domovini.
Datum priključitve Libelič k matični domovini je 30. (trideseti) 9. (september) leta 1922 (tisoč devetsto dvaindvajset).
Datum krajevnega praznika: 30. (trideseti) 9. (september).
Krajevna skupnost Libeliče ima svoj grb in zastavo.
Grb Krajevne skupnosti Libeliče:
Opis grba:
Grb je prečno razdeljen in na zgornjem polju, ki je modro, je v sredini izris kostnice v zlati barvi, na obeh straneh pa sta dve človeški stopali. Kostnica je simbol zgodovinske umestitve Libelič, ki so bile prvič omenjene že 1154 leta. Obe stopali sta tako imenovani stopinji svetega Martina, ki je zavetnik Libelič. Tudi obe stopali sta v zlati barvi, tako stopali kakor kostnica pa so obrobljeni s črno.
Spodnji del grba je rdeče barve na njej pa je srebrn stiliziran izris gasilne črpalke. Tudi v tem primeru so konture oziroma obrobe v črni barvi. Spodnji del grba ponazarja zgodovinsko odločitev Libeličanov, da se priključijo slovenskemu ozemlju in da gredo proč od Avstrijcev.
Pomembno leto 1922, pa tudi 1923 je simbolno upodobljeno z gasilno brizgalno, rdeče polje pa simbolizira pogum, odločnost, nacionalni čut in patriotizem prebivalcev.
Modra barva v zgornjem delu grba ponazarja premišljenost, modrost in pamet ter zgodovinsko kontinuiteto kraja ter prebivalcev.
Zastava Krajevne skupnosti Libeliče:
Opis zastave:
Zastava je dvobarvna. Srednji pas, ki meri v širino 3/5 (tri petine) širine je modre barve, na vsaki strani pa je po 1/3 (eno tretjino) širok rdeč pas. Modra barva v sredini ponazarja zgodovinski aspekt kraja in prebivalcev, ki jim je modrost zagotovila tako močno zgodovinsko osnovo, oba robova pa ponazarjata pripravljenost prebivalcev, da se borijo za svojo zgodovino, svojo posest in svoje slovenstvo ter jih branijo z vsem žarom in srcem.
Zastava je izdelana tudi tako, da vedno visi prav ne glede na to s katere strani jo gledamo, ob enem pa je njena dolžina poljubna. Pomembno je le prečno razmerje barv.
V zastavo je lahko vnesen grb, in sicer v sredinsko modro barvo.
Grb je vnesen v zgornjo polovico zastave, barve potekajo navpično. Nad grb se lahko vnese napis Libeliče v območju širine grba.
Uporaba zastave in grba se koristi po veljavnem protokolu Republike Slovenije o izobešanju zastav in uporabi simbolov na državni in lokalni ravni.
Krajevna skupnost podeljuje svojim zaslužnim občanom priznanja in plakete.
Krajevni praznik ter priznanja in plakete krajevne skupnosti določi svet krajevne skupnosti s sklepom.
Krajevna skupnost Libeliče s pravilnikom ureja notranjo organizacijo, priznanja in nagrade krajevne skupnosti ter druga vprašanja, če je tako določeno s statutom občine.
Krajevna skupnost Libeliče objavlja akte, s katerimi se posega v pravice in obveznosti občanov v krajevni skupnosti v uradnem glasilu občine, druge akte pa na krajevno običajen način.
III. ORGANI IN DELOVANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na njenem območju. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
Svet krajevne skupnosti se voli za obdobje štirih let.
Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti.
Volitve v svet krajevne skupnosti (v nadaljevanju: svet), razpiše župan. Volitve se opravijo hkrati z volitvami župana in volitvami za člane občinskega sveta, način izvolitve pa določa zakon. Volilna opravila vodi občinska volilna komisija.
Funkcije predsednika, podpredsednika in člana sveta so nepoklicne. Funkcija člana sveta je častna.
Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.
Nezdružljivost članstva v svetu krajevne skupnosti s funkcijo župana in podžupana ter z delom v občinski upravi ureja zakon.
Vsak član sveta lahko pred potekom mandata odstopi. Odstopna izjava mora biti podana v pisni obliki in posredovana predsedniku sveta krajevne skupnosti. Predsednik sveta je dolžan v roku 15 dni sklicati sejo sveta, sprejeti ugotovitveni sklep ter ga posredovati občinski volilni komisiji. Svet krajevne skupnosti ob obravnavi odstopne izjave predsednika sveta opravi tudi imenovanje novega predsednika sveta.
Člani sveta imajo pravice in dolžnosti določene z zakoni, statutom in tem odlokom.
Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete odločitve sveta.
Član sveta lahko zahteva, da se posamezno vprašanje oziroma pobuda uvrsti na dnevni red seje in se o njem izvede razprava.
Svet krajevne skupnosti lahko daje vprašanja in pobude županu ter drugim organom in organizacijam v občini.
Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti.
Sveti krajevnih skupnosti imajo naslednje število članov:
– Krajevna skupnost Črneče – deset članov sveta,
– Krajevna skupnost Dravograd – enajst članov sveta,
– Krajevna skupnost Libeliče – sedem članov sveta,
– Krajevna skupnost Šentjanž pri Dravogradu – enajst članov sveta,
– Krajevna skupnost Trbonje – sedem članov sveta.
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje 20 dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti.
Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
Svet ima predsednika, ki ga izmed sebe z večino glasov vseh članov na prvi seji izvolijo člani sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o dveh kandidatih, ki sta dobila največ glasov.
Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost v okviru nalog krajevne skupnosti in v okviru s proračunom določenih sredstev za izvajanje teh nalog, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti.
Predsednik sveta je odgovoren za zakonito in transparentno delovanje krajevne skupnosti ter za izvrševanje sklepov sveta in finančnega načrta ter izpolnjevanje drugih zakonskih obveznosti.
Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
Če predsednik svojih nalog ne izpolnjuje v skladu z zakonodajo, oziroma če izgubi zaupanje članov sveta, ga lahko svet na predlog več kot četrtine članov sveta razreši. Za razrešitev predsednika sveta je potrebna večina glasov vseh članov sveta. Po razrešitvi člani sveta izvolijo novega predsednika. Predsednik z razrešitvijo ne izgubi mandata člana sveta.
Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.
Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta. Taki zahtevi za sklic seje mora biti priložen predlog dnevnega reda in ustrezno gradivo.
Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe statuta in poslovnika občinskega sveta.
Predsednik sveta krajevne skupnosti opravlja naslednje naloge:
– zastopa in predstavlja krajevno skupnost,
– sklicuje in vodi seje sveta krajevne skupnosti,
– skrbi, da so pravočasno pripravljeni materiali za obravnavo in odločanje na seji sveta,
– skrbi za nemoteno delo sveta krajevne skupnosti,
– podpisuje akte in sklepe, ki jih sprejema svet krajevne skupnosti,
– skrbi za izvajanje finančnega načrta krajevne skupnosti in je podpisnik vseh izplačil,
– skrbi za zakonitost in smotrnost poslovanja krajevne skupnosti,
– skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z občinskim svetom, občinsko upravo in županom,
– opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s statutom naloge krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti:
– sprejema posamezne akte krajevne skupnosti,
– sprejema letni program dela,
– sprejema predlog finančnega načrta,
– imenuje komisije, odbore in druga delovna telesa sveta krajevne skupnosti,
– sprejema posamične odločitve v zvezi z izvajanjem finančnega načrta in razpolaganjem s sredstvi krajevne skupnosti,
– podrobneje določi krajevni praznik, podelitev priznanj in plaket ter krajevna obeležja,
– odloča o sklepanju pogodb in drugih pravnih poslov krajevne skupnosti v okviru danih pooblastil,
– odloča o vseh drugih vprašanjih iz pristojnosti krajevne skupnosti,
– opravlja druge naloge, ki izhajajo iz zakona, občinskih predpisov ali posamičnih aktov občinskega sveta ali navodil župana ali občinske uprave.
Svet tudi:
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– sprejme odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti.
Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen, če ni s statutom ali tem odlokom drugače določeno.
Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj poda županu pobudo za sklic zbora krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
Odločitve sveta krajevne skupnosti izvršuje župan in občinska uprava.
Odločitve sveta krajevne skupnosti o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti so veljavne, ko da nanje soglasje občinski svet ob sprejetju proračuna občine.
Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava.
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ, ki ga skliče najmanj 2x letno.
Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe statuta in Poslovnika Občinskega sveta Občine Dravograd.
Svet krajevne skupnosti veljavno odloča, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Odločitev je sprejeta z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon ali statut določa drugačno večino.
Delo krajevne skupnosti je javno, izključitev javnosti in način ravnanja z osebnimi podatki in gradivi zaupne narave določa zakon, statut ter poslovnik občinskega sveta.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti, z navzočnostjo krajanov in predstavnikov javnih občil na sejah ter z obveščanjem župana o sprejetih odločitvah.
Zapisniki sej sveta krajevne skupnosti morajo biti objavljeni na spletni strani Občine Dravograd, če je to možno, na spletni strani krajevne skupnosti in izobešeni na oglasni deski krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost lahko tedensko organizira uradne ure za krajane, kjer predstavnik sveta podaja informacije s področja dela krajevne skupnosti in nudi pomoč pri pridobivanju informacij s strani Občine Dravograd. V tem primeru se termin uradnih ur javno objavi na stavbi krajevne skupnosti in na spletni strani Občine Dravograd.
Krajevna skupnost lahko izdaja tudi svoje glasilo, v katerem obvešča javnost o delu in sprejetih sklepih na sejah sveta.
Svet posluje v slovenskem jeziku.
Delo sveta je javno. Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave. Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma bo točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg predsedujočega, članov sveta in župana navzoč na seji.
Svet krajevne skupnosti dela na rednih ali izrednih sejah.
Seje sklicuje predsednik sveta praviloma na podlagi sprejetega letnega plana dela.
Članom sveta se vabilo za redno sejo s predlogom dnevnega reda pošlje najkasneje osem dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se lahko izjemoma, z obrazložitvijo, pošlje tudi kasneje ali vroči na sami seji, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda.
Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni pred sejo.
Vabilo z dnevnim redom se objavi na spletni strani občine in, če je to možno, na spletni strani krajevne skupnosti.
Vabilo in dnevni red za sejo sveta mora biti hkrati in na enak način kot članom sveta posredovano tudi županu, ki ima pravico biti navzoč in razpravljati na seji, nima pa pravice glasovanja. Župan lahko to pravico s pooblastilom prenese na podžupana ali direktorja občinske uprave. Vabilo se posreduje tudi članom občinskega sveta, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti.
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna.
Sejo sveta krajevne skupnosti vodi predsednik sveta, ki lahko za vodenje seje pooblasti podpredsednika ali drugega člana sveta.
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih predsednik sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podpredsednik, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta.
Sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker predsednik sveta ni opravil sklica v skladu s tem odlokom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali.
Predsedujoči na začetku obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti, nato pa ugotovi, ali je svet sklepčen.
Svet na začetku seje določi dnevni red. Svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se razširi. Predlog za razrešitev dnevnega reda se lahko sprejme le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev na dnevni red.
O poteku seje se vodi zapisnik, ki mora vsebovati najmanj podatke:
– o prisotnosti članov na seji oziroma njihovi odsotnosti,
– o sprejetem dnevnem redu,
– o predlogih, o katerih se je odločalo,
– o sklepih in rezultatih glasovanja,
– o datumu in času trajanja seje.
Zapisnik potrdi svet na prvi naslednji redni seji, podpišeta pa ga predsedujoči in zapisnikar.
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje 20 dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti na prvi seji obravnava poročilo občinske volilne komisije. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov.
Izvod podpisanega zapisnika mora predsednik sveta najkasneje v roku 7 dni po seji, na kateri je svet zapisnik potrdil, dostaviti občinski upravi.
Zapisnik seje sveta se objavi na spletni strani občine, če je to možno, na spletni strani krajevne skupnosti, izobesi pa se tudi na oglasni deski krajevne skupnosti.
IV. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Financiranje krajevnih skupnosti ureja zakon.
Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu občine.
Konkretne aktivnosti posamezne krajevne skupnosti se določijo s programom dela, ki ga za posamezno proračunsko leto sprejme svet krajevne skupnosti in mora biti usklajen s finančnim načrtom krajevne skupnosti, ki je sestavni del Odloka o proračunu Občine Dravograd in ga sprejme Občinski svet Občine Dravograd.
Obseg sredstev za delitev sredstev financiranja delovanja krajevnih skupnosti po ključih se določi s proračunom Občine Dravograd.
Višina sredstev se vsako leto valorizira z odstotkom splošne valorizacije, določene za pripravo proračuna občine.
Krajevna skupnost, poleg sredstev iz občinskega proračuna, financira naloge tudi s sredstvi, pridobljenimi z opravljanjem lastne dejavnosti, z donatorskimi sredstvi, s samoprispevki in z drugimi prihodki, ki ne vplivajo na višino upravičenih sredstev po prvem odstavku.
Lastna sredstva, ki jih krajevne skupnosti pridobijo z opravljanjem dejavnosti, se lahko porabijo samo za namene te dejavnosti.
Sredstva za financiranje delovanja krajevnih skupnosti so namenjena za:
a) izvajanje dejavnosti (delovanje organov krajevne skupnosti, materialne stroške, nagrade in drugi prejemki, skrb za kulturne prireditve, športne dejavnosti in podobne naloge),
b) vzdrževanje nekategoriziranih cest in objektov v lasti ali najemu (cest, pokopališč, mrliških vežic) in drugih podobnih nalog,
c) izvajanje ostalih dejavnosti v okviru pristojnosti krajevne skupnosti, ki se nanašajo na naloge, vezane na prebivalce in območje krajevne skupnosti.
Obseg sredstev za financiranje delovanja krajevnih skupnosti se razdeli po naslednjih kriterijih:
– 72,92 % za izvajanje dejavnosti krajevnih skupnosti;
– 11,57 % za vzdrževanje cest;
– 15,51 % za vzdrževanje stavb ali delov stavb, v lasti oziroma najemu.
Krajevni skupnosti Libeliče se, poleg dodeljenih sredstev po ključih, dodelijo še dodatna sredstva v višini 2.000,00 € z namenom ohranjanja zgodovinske dediščine – urejanja vasi ter priprave prireditev ob obletnici koroškega plebiscita v Libeličah.
Dodatna sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena niso sestavni del obsega sredstev za financiranje delovanja krajevnih skupnosti. Višina dodatnih sredstev se vsako leto valorizira z odstotkom splošne valorizacije, določene za pripravo proračuna občine.
Merila, na podlagi katerih se posameznim krajevnim skupnostim zagotavljajo sredstva iz proračuna Občine Dravograd za izvajanje njihovih nalog, so:
– število prebivalcev v posamezni krajevni skupnosti;
– število kilometrov cest v posamezni krajevni skupnosti;
– kvadratura stavb oziroma delov stavb, v lasti ali najemu posamezne krajevne skupnosti.
V primeru, da se objekt ali del objekta odda v najem ali podnajem za profitno dejavnost, se sredstva, ki bi pripadala posamezni krajevni skupnosti na podlagi kriterija iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, zmanjšajo za ½.
Tabelarni prikaz izračuna pripadajočih sredstev posamezni krajevni skupnosti po merilih iz tega člena, ki se usklajuje ob sprejetju proračuna, je Priloga I temu odloku.
Merila se uporabijo na podlagi podatkov (kataster javnih cest, register prebivalcev in drugih evidenc), veljavnih na dan 1. 1. preteklega leta za naslednje proračunsko leto.
Obseg sredstev za financiranje krajevnih skupnosti se določi s proračunom občine.
Sredstva, ki so v proračunu predvidena za financiranje krajevnih skupnosti, se po področjih proračunske porabe razporedijo s finančnimi načrti posameznih krajevnih skupnosti.
Finančni načrti krajevnih skupnosti so sestavni del proračuna Občine Dravograd. Krajevne skupnosti so dolžne dostaviti predlog svojega finančnega načrta v roku, ki je določen za pripravo proračuna, usklajeni finančni načrt s sprejetim proračunom pa najkasneje v tridesetih dneh po sprejetju proračuna.
Sredstva za financiranje se krajevnim skupnostim praviloma nakazujejo po dvanajstinah v skladu s potrjenim finančnim načrtom do 5. dne v mesecu za pretekli mesec.
Župan lahko na predlog posamezne krajevne skupnosti v skladu s proračunskimi možnostmi določi drugačno dinamiko financiranja.
V okviru finančnega načrta krajevne skupnosti lahko pravice porabe prerazporeja predsednik sveta krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti lahko v okviru sprejetega načrta razvojnih programov spreminja vrednost posameznih projektov ali programov.
O opravljenih prerazporeditvah v okviru finančnega načrta in o spremembah načrta razvojnih programov krajevna skupnost obvesti župana in Referat za finance.
Pravni posel, ki ga sklene krajevna skupnost in njegova skupna vrednost presega znesek določen z vsakoletnim proračunom, je ničen, če nanj pred sklenitvijo ne da soglasja župan.
Iz določila prvega odstavka tega člena so izvzeti pravni posli, ki se nanašajo na promet nepremičnin. Za njih je potrebno upoštevati določila veljavne zakonodaje.
Predsedniku in tajniku krajevne skupnosti se lahko izplača nagrada, pri čemer lahko letna nagrada znaša največ 55 % osnovne mesečne plače župana za mesec december preteklega leta.
Sejnine članov sveta krajevne skupnosti lahko znašajo največ 1,5 % osnovne mesečne plače župana za mesec december preteklega leta.
Letni znesek sejnin, ki se izplača posameznemu članu krajevne skupnosti, ne sme presegati z zakonom določen odstotek plače župana. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo.
Ob sprejetju proračuna za naslednje leto, svet krajevne skupnosti potrdi obseg sredstev za nagrado predsednika in tajnika ter za sejnine članov sveta krajevne skupnosti.
V. NEPOSREDNE OBLIKE SODELOVANJA OBČANOV PRI ODLOČANJU
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
Vsaka od oblik sodelovanja občanov pri odločanju je podrobneje opredeljena v statutu.
Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj poda županu pobudo za sklic zbora krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
Nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo poslovanja krajevne skupnosti z javnimi sredstvi in premoženjem izvaja Nadzorni odbor Občine Dravograd, ki nadzoruje tudi namensko in smotrno porabo proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor občine je pristojen tudi za ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe proračunskih sredstev ter razpolaganja in upravljanja s premoženjem.
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti lahko opravlja tudi župan.
Predsednik sveta krajevne skupnosti je dolžan predložiti ob nadzoru vso dokumentacijo in podati pojasnila.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Z uveljavitvijo tega odloka se prenehajo uporabljati statuti in poslovniki krajevnih skupnosti Občine Dravograd.
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o financiranju krajevnih skupnosti v Občini Dravograd (Uradni list RS, št. 108/12), ki pa se uporablja do sprejetja Odloka o proračunu Občine Dravograd za leto 2017.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0001/2016
Dravograd, dne 13. oktobra 2016
Marijana Cigala l.r.
