Na podlagi 218. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15, v nadaljevanju: EZ-1), 3., 7. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40) in 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) je Občinski svet Občine Rogatec na 12. redni seji dne 27. 10. 2016 sprejel
o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina za geografsko območje Občine Rogatec
(1) Ta odlok ureja način izvajanja gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina, vsebino javne službe in obveznosti javne službe, ki jih ima koncesionar, pravice uporabnikov pri izvajanju javne službe, finančna razmerja med koncedentom in izvajalcem, pogoje in način podelitve koncesije te javne službe in nadzor nad njenim izvajanjem.
(2) Ta odlok je hkrati tudi koncesijski akt za izvajanje javne službe iz prvega odstavka tega člena.
(3) Gospodarska javna služba iz prvega odstavka tega člena se izvaja kot koncesionirana gospodarska javna služba.
(1) Naloge koncedenta v postopku podelitve koncesije in v koncesijskem razmerju izvaja občinska uprava Občine Rogatec (v nadaljnjem besedilu: občinska uprava), razen tistih nalog in odločitev, ki so po tem odloku ali drugem predpisu izrecno v pristojnosti župana Občine Rogatec (v nadaljnjem besedilu: župan) ali Občinskega sveta Občine Rogatec (v nadaljnjem besedilu: občinski svet).
(2) Za sklenitev koncesijske pogodbe je pooblaščen župan.
(1) Poleg pomenov, določenih v EZ-1 ter drugih predpisih, imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
1. »javna služba« je dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina po tem odloku;
2. »dejavnost operaterja distribucijskega sistema« je gospodarska javna služba dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina;
3. »koncedent« je Občina Rogatec;
4. »koncesija« je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina po tem odloku;
5. »koncesionar« je pravna oseba ali konzorcij, ki izvaja javno službo dejavnost operaterja distribucijskega sistema po tem odloku na podlagi koncesije;
6. »koncesijsko območje« je geografsko območje Občine Rogatec;
7. »podizvajalec« je izpolnitveni pomočnik koncesionarja;
8. »uporabnik« je pravna ali fizična oseba, ki iz distribucijskega sistema odjema ali v distribucijski sistem oddaja zemeljski plin;
9. »distribucijski sistem zemeljskega plina« je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju Občine Rogatec in po katerem se izvaja distribucija zemeljskega plina do odjemalcev in vključujejo plinske priključke do plinske požarne pipe na objektu, merilno regulacijsko opremo, vgrajeno pri končnih uporabnikih, reducirne postaje in odorirno napravo. Mejo med distribucijskim sistemom zemeljskega plina in internim omrežjem odjemalca določajo sistemska obratovalna navodila;
10. »omrežje« je distribucijski sistem zemeljskega plina v lasti ali v upravljanju operaterja distribucijskega sistema;
11. »odjemalec« pravna ali fizična oseba, ki kupuje zemeljski plin za lastno rabo ali nadaljnjo prodajo;
12. »objekti in naprave koncesije« so vsi objekti in naprave, ki sestavljajo distribucijski sistem;
13. »priključek« pomeni plinovod, ki je namenjen povezavi distribucijskega plinovoda in odjemnega mesta ter se začne na priključnem mestu na omrežju in konča s priključnim mestom uporabnika;
14. »agencija« je Agencija za energijo, kot jo določa EZ-1.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v odloku, imajo enak pomen, kot ga določajo EZ-1 in drugi predpisi, ki urejajo dejavnost operaterja distribucijskega sistema in organizacijo trga z zemeljskim plinom.
II. PREDMET KONCESIJE IN OBVEZNOSTI JAVNE SLUŽBE
(1) Javna služba dejavnost operaterja distribucijskega sistema obsega:
– izvajanje distribucije;
– varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje in vzdrževanje distribucijskega sistema v ekonomsko sprejemljivih pogojih, z obveznim upoštevanjem varovanja okolja in energetske učinkovitosti;
– razvoj distribucijskega sistema ob upoštevanju predvidenih potreb uporabnikov sistema ter zahtev varnega in zanesljivega obratovanja sistema;
– zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti distribucijskega sistema, da omogoča razumne zahteve za priključitev na sistem in dostop do njega;
– zagotavljanje zanesljivosti dobave zemeljskega plina z ustrezno zmogljivostjo in zanesljivostjo omrežja;
– zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom sistema, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do sistema in njegovo uporabo;
– zagotavljanje dostopa do omrežja;
– nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja;
– zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem, z omrežji katerih je omrežje, ki ga upravlja, povezano;
– zagotavljanje potrebnih podatkov upravičenim odjemalcem, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja;
– napoved porabe zemeljskega plina z uporabo metode celovitega načrtovanja ob upoštevanju varčevalnih ukrepov pri porabnikih za potrebe načrtovanja razvoja distribucijskega omrežja;
– zagotavljanje sistemskih storitev;
– izdajanje in izvajanje sistemskih obratovalnih navodil;
– upravljanje pretoka zemeljskega plina po distribucijskem omrežju, upoštevaje tudi izmenjavo energije z drugimi povezanimi omrežji;
– izvajanje optimalnega sistema po motnjah;
– usklajeno delovanje distribucijskega omrežja s povezanimi omrežji;
– izvajanje sistemske zaščite distribucijskega omrežja;
– izvajanje števčnih in obratovalnih meritev v distribucijskem sistemu;
– izvajanje meritev in analiz kakovosti oskrbe z zemeljskim plinom;
– oblikovanje obratovalne statistike in
– izvajanje zasilne oskrbe.
(2) Dejavnost sistemskega operaterja obsega tudi dejavnosti in naloge, določene v drugem predpisu, ki na podlagi zakona določa vsebino gospodarske javne službe, ki je predmet te koncesije.
(dejavnost koncesionarja)
(1) Predmet koncesije po tem odloku je izvajanje gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema na območju koncesije, v času trajanja koncesije, po tem odloku in koncesijski pogodbi.
(2) Koncesionar lahko v času trajanja koncesije, pod pogoji, ki jih dopušča zakon, opravlja tudi druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno evidentiranje različnih dejavnosti skladno z Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/11) in predpisi, izdanimi za njegovo izvrševanje ter skladno z EZ-1.
(nepretrgano izvajanje javne službe)
(1) Javno službo po tem odloku mora koncesionar opravljati nepretrgano ves čas.
(2) Koncesionar lahko začasno omeji ali prekine distribucijo zemeljskega plina le iz razlogov, ki jih določa EZ-1 in predpisi oziroma splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil, izdani na njegovi podlagi.
(1) Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun.
(2) Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.
(3) Koncesionar ni upravičen do poplačila katerih koli vlaganj v objekte in naprave koncesije od koncedenta, razen ob prenehanju koncesije, skladno s 45. členom tega odloka.
(1) Koncesionar (odstopnik koncesije) sme pravice in obveznosti iz koncesijske pogodbe ali njenega dela prenesti na novega koncesionarja (prevzemnik koncesije) le s predhodnim dovoljenjem koncedenta.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda na zahtevo odstopnika oziroma prevzemnika koncesije, v kateri mora biti izkazano, da sta odstopnik in prevzemnik koncesije uredila medsebojna razmerja v zvezi s prenosom koncesije.
(3) Koncedent lahko zavrne izdajo dovoljenja za prenos le v primeru, da:
– prevzemnik koncesije ne izpolnjuje pogojev za pridobitev in izvrševanje koncesije
– je izpolnjen kateri od pogojev za odvzem koncesije iz 43. člena tega odloka.
(4) Po dokončnosti dovoljenja za prenos koncesije koncedent in prevzemnik koncesije skleneta koncesijsko pogodbo pod enakimi pogoji, kot je sklenjena v času prenosa veljavna koncesijska pogodba in za preostali čas trajanja koncesije po prvotni koncesijski pogodbi, prvotna koncesijska pogodba pa se sporazumno razveže.
III. OBMOČJE IZVAJANJA IN OBSEG MONOPOLA
(območje koncesije in izključna pravica)
(1) Za opravljanje javne službe po tem odloku se podeli koncesija za celotno geografsko območje Občine Rogatec.
(2) S sklenitvijo koncesijske pogodbe pridobi koncesionar na koncesijskem območju iz prejšnjega odstavka izključno pravico opravljanja te javne službe v času trajanja koncesije.
(3) Koncesionar mora dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
IV. ZAČETEK IN ČAS TRAJANJA KONCESIJE
(začetek in trajanje koncesije)
(1) Koncesijsko razmerje za dejavnost operaterja distribucijskega sistema nastane s sklenitvijo koncesijske pogodbe in lahko traja največ 35 let.
(2) Trajanje obstoječega koncesijskega razmerja za dejavnost operaterja distribucijskega sistema se uskladi z določilom prejšnjega odstavka ter 47. člena tega odloka in traja do 25. 1. 2036.
V. UPORABNIKI TER RAZMERJA DO UPORABNIKOV
Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti zahtevati:
– pravico do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja;
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
– pravico do reguliranih in vnaprej objavljenih cen storitev in
– vpogled(e) v evidence ali zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj.
Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev gospodarske javne službe;
– redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi tarifami;
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje gospodarske javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo;
– obveščati distributerja o morebitni netesnosti, okvarah oziroma poškodbah na priključku;
– zagotoviti, da so njegova napeljava in plinska trošila projektirana, izvedena in vzdrževana po veljavnih predpisih in standardih tako, da delujejo varno, ne povzročajo motenj pri dobavi in uporabi zemeljskega plina in da so v brezhibnem tehničnem stanju;
– dati koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra – obveznih zbirk podatkov.
(pridobitev pravice do priključitve na distribucijsko omrežje)
(1) Vsaka pravna ali fizična oseba ima pravico do priključitve na distribucijski sistem, če so izpolnjeni tehnični in drugi pogoji, ki jih določi koncesionar s sistemskimi obratovalnimi navodili.
(2) Pogoje in merila za izdajo ali spremembo soglasja za priključitev določi koncesionar v sistemskih obratovalnih navodilih (v nadaljnjem besedilu: SON).
Pred priključitvijo skleneta koncesionar in uporabnik omrežja pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s plačilom priključka, njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmerja, ki zadevajo priključek in priključitev.
(obvezna priključitev na distribucijski sistem)
Občina se lahko odloči za obvezno priključitev na distribucijsko omrežje v primeru, da to stori z namenom varovanja okolja, zaradi gostote naselitve ali drugih okoljskih pogojev, če je to predvideno s prostorskimi izvedbenimi akti ali s programi sanacije ekološkega stanja okolja, ki temeljijo na določilih Zakona o varstvu okolja in lokalnega energetskega koncepta.
(prekinitev zaradi predvidenih dogodkov)
(1) Koncesionar sme začasno omejiti ali prekiniti distribucijo zemeljskega plina zaradi:
– rednega ali izrednega vzdrževanja,
– pregledov ali remontov,
– preizkusov ali kontrolnih meritev,
– razširitev omrežja.
(2) Za predvideno omejitev ali prekinitev distribucije zemeljskega plina mora koncesionar izbrati čas, ki čim manj prizadene uporabnike sistema.
(3) Koncesionar mora o predvideni omejitvi ali prekinitvi distribucije zemeljskega plina obvestiti uporabnike na primeren način vsaj 48 ur pred prekinitvijo.
(prekinitev zaradi nepredvidenih dogodkov)
(1) Distribucija zemeljskega plina je lahko začasno omejena ali prekinjena, če zaradi okoliščin, ki ne izvirajo iz sfere koncesionarja, katerih ni mogoče predvideti ali se jim izogniti in katerih posledic ni moč odvrniti (višja sila ali ravnanje tretje osebe), koncesionar objektivno ne more izvajati distribucije zemeljskega plina.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka mora koncesionar v najkrajšem možnem času izvesti ukrepe za zagotovitev nemotenega ter zanesljivega delovanja distribucijskega omrežja.
(3) O prekinitvi ali omejitvi distribucije zemeljskega plina iz prvega odstavka tega člena mora koncesionar obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali na drug primeren način takoj, ko nastopijo okoliščine, ki so povzročile prekinitev oziroma omejitev, istočasno pa tudi koncedenta.
(varno izvajanje javne službe)
(1) Za zagotovitev obratovalne varnosti in zanesljivosti obratovanja distribucijskega omrežja mora koncesionar vpeljati stalen sistem za kontrolo, nadzor in vzdrževanje v skladu s predpisanimi standardi na področju vodenja in zagotavljanja kakovosti.
(2) Koncesionar mora zagotoviti ustrezne ukrepe za zaščito življenj in posesti med obratovanjem in vzdrževanjem omrežja.
(ranljivi odjemalci in nujna oskrba)
(1) Dobava na podlagi 176. člena EZ-1 je dobava zemeljskega plina odjemalcem, ki se jim dobava zemeljskega plina glede na okoliščine (letni čas, temperaturne razmere, bivalne razmere, premoženjsko stanje in podobno) ne sme znižati pod količino, ki je nujno potrebna, da nista ogroženi življenje in zdravje odjemalca in oseb, ki z njim živijo.
(2) Odjemalec iz prejšnjega odstavka, ki želi uveljavljati pravico do dobave na podlagi 176. člena EZ-1, mora po prejemu predhodnega obvestila o odklopu v štirinajstih dneh vložiti pri koncesionarju vlogo za priznanje te pravice in predložiti potrebna dokazila. Šteje se, da odjemalec izpolnjuje pogoj glede slabega premoženjskega stanja, če je prejemnik denarne socialne pomoči.
(3) Koncesionar prizna pravico do dobave zemeljskega plina iz tega člena samo v obdobju od 1. 10. do 30. 4., vendar le za čas, za katerega je izkazano slabo premoženjsko stanje.
(4) Koncesionar o odločitvi glede priznanja in trajanja pravice do dobave odjemalcu iz drugega odstavka tega člena nemudoma obvesti odjemalca in njegovega dobavitelja.
(5) Stroški nujne oskrbe so upravičeni stroški koncesionarja.
(neupravičen odjem zemeljskega plina)
(1) Če uporabnik sistema odjema zemeljski plin brez veljavnih pogodbenih razmerij o dostopu in/ali dobavi, ali brez zahtevanih ali dogovorjenih merilnih naprav, ali mimo njih, ali če onemogoča pravilno registriranje obračunskih količin ali ne izpolnjuje ostalih pogojev iz 274. člena EZ-1 je koncesionar upravičen uporabnika sistema, po predhodnem obvestilu, če ta v roku, določenem v obvestilu, ne izpolni svoje obveznosti, odklopiti iz sistema.
(2) Za neupravičen odjem zemeljskega plina se šteje:
– odjem zemeljskega plina brez sklenjene pogodbe o dostopu,
– odjem zemeljskega plina brez sklenjene pogodbe o dobavi,
– odjem zemeljskega plina, ki ni merjen z merilno napravo za ugotavljanje količin zemeljskega plina,
– odjem zemeljskega plina, merjen z merilno napravo, ki ni overjena pri akreditiranem kontrolnem organu,
– odjem zemeljskega plina, merjen z merilno napravo, katere overitev pri akreditiranem kontrolnem organu je potekla, zamenjava merilne naprave pa ni mogoča iz razlogov na strani končnega odjemalca,
– odjem zemeljskega plina, izveden z nedovoljenim posegom v distribucijski sistem (distribucijski plinovodi ali priključki),
– odjem zemeljskega plina, izveden z nedovoljenim posegom v notranjo plinsko napeljavo,
– odjem zemeljskega plina, merjen z merilno napravo, pri katerem so nepooblaščeno odstranjeni oziroma poškodovani pečati merilne naprave oziroma njeni sestavni deli, zaščitni zaklepi na merilni napravi ali plomba na zaporni pipi,
– odjem zemeljskega plina v obdobju odklopa.
(3) Če koncesionar ne more ugotoviti časa trajanja neupravičenega odjema zemeljskega plina, se neupravičen odjem obračuna od zadnjega odčitka merilne naprave, ki ga je opravila pooblaščena oseba, oziroma za največ 12 mesecev za nazaj.
(4) Čas trajanja neupravičenega odjema, dokazno breme, določanje količin in ostale pravice in obveznosti koncesionarja in odjemalca, v primeru neupravičenega odjema, koncesionar uredi v SON.
VI. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
Koncesionar mora v SON podrobneje določiti tehnične in druge pogoje za varno obratovanje distribucijskega sistema, način izvajanja dostopa do distribucijskega sistema, način zagotavljanja sistemskih storitev, postopek za obratovanje sistema v kriznih stanjih, splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina, obveščanje odjemalcev in uporabnikov sistema ter druga vprašanja, skladno z veljavno zakonodajo področja izvajanja gospodarske javne službe, ki je predmet tega odloka.
VII.RAZVOJ DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA
(načrt razvoja distribucijskega sistema)
(1) Koncesionar je dolžan vsakih pet let pripraviti za naslednjih deset let oziroma največ za čas trajanja koncesije načrt razvoja distribucijskega sistema na koncesijskem območju, upoštevaje podatke o zasedenosti omrežja oziroma njihove analize, in ga uskladiti z lokalnim energetskim konceptom koncedenta.
(2) Razvoj distribucijskega sistema obsega projektiranje in gradnjo novih delov distribucijskega omrežja ali povečanje kapacitete obstoječega omrežja. Pri razvoju sistema mora koncesionar upoštevati načela kakovosti oskrbe, zanesljivosti oskrbe in ekonomičnosti izgradnje ter obratovanja.
(3) Načrt razvoja distribucijskega sistema mora koncesionar takoj po sprejemu posredovati koncedentu v potrditev. Koncedent je dolžan načrt razvoja obravnavati v roku 3 mesecev od prejema.
(1) Koncedent in koncesionar sta si dolžna prizadevati za vključitev načrta razvoja distribucijskega v prostorske akte in zagotoviti usklajenost med prostorskimi akti in načrtom.
(2) Koncesionar mora storiti vse, da izvede ukrepe, ki jih predvideva načrt razvoja distribucijskega omrežja.
(določbe o javni koristi in o ustanovitvi služnosti na zemljiščih koncedenta)
(1) Gradnja in prevzem objektov in zemljišč, ki so potrebni za prenos zemeljskega plina, sta v javno korist. Za postopke v zvezi z gradnjo in prevzemom objektov za prenos zemeljskega plina se uporabljajo določbe EZ-1, kot veljajo za razlastitev in ustanovitev služnosti v javno korist.
(2) Ne glede na določbe drugih zakonov, se pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist sklepajo za čas obratovanja omrežja in v korist vsakokratnega operaterja distribucijskega sistema ali v korist gospodujočega zemljišča, katerega lastnik je distributer.
(3) Za prenos lastninske pravice ali ustanovitev služnosti na zemljiščih v lasti koncedenta, se uporabljajo določbe EZ-1, ki veljajo za razlastitev in ustanovitev služnosti v javno korist, ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov, ki ta vprašanja za posamezne vrste zemljišč urejajo drugače.
VIII. JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJA
(javna pooblastila za dejavnost operaterja distribucijskega sistema)
(1) Koncesionar ima za izvajanje dejavnosti operaterja distribucijskega sistema naslednja javna pooblastila:
– določa omrežnino v regulativnem okviru, po predhodnem soglasju agencije;
– na podlagi predhodnega soglasja agencije izda sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem zemeljskega plina;
– daje smernice in mnenja na prostorske akte, skladno s predpisi o prostorskem načrtovanju;
– določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja za načrtovane posege v območje varovanih pasov, skladno s predpisi o graditvi objektov;
– daje soglasja k projektnim rešitvam, skladno s predpisi o graditvi objektov, za posege, ki se nanašajo ali imajo vpliv na distribucijski sistem;
– z odločbo, v upravnem postopku na prvi stopnji, odloča o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev na distribucijski sistem.
(2) Poleg javnih pooblastil iz prejšnjega odstavka ima koncesionar za dejavnost operaterja distribucijskega sistema tudi druga javna pooblastila, ki jih določa zakon ali na njem temelječ predpis oziroma jih v času trajanja koncesije določi zakon. V primeru uveljavitve novih predpisov je koncesionar dolžan takoj začeti opravljati storitve oziroma javna pooblastila po novih predpisih.
IX. PODELITEV KONCESIJE IN POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
(1) Izbira koncesionarja se opravi v skladu z določbami zakona, ki ureja gospodarske javne službe in zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
(2) Koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe se izbere z javnim razpisom, v katerem se opredelijo merila za izbor. Sklep o javnem razpisu sprejme župan.
(3) Koncedent vodi postopek podelitve koncesije in izda akt izbire koncesionarja (v nadaljnjem besedilu: odločba o izbiri).
(4) Po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja sklene župan z izbranim kandidatom koncesijsko pogodbo.
(pogoji za koncesionarja)
(1) Koncesionar oziroma kandidat za koncesionarja mora izpolnjevati pogoje, ki jih za izvajanje dejavnosti določa EZ-1 ter pogoje, določene v javnem razpisu.
(2) Koncesionar mora biti v času trajanja koncesijskega razmerja, s strani agencije in skladno z EZ-1, imenovan za operaterja distribucijskega sistema.
X. DRUGE DOLOČBE O NAČINU IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
(1) Koncesionar je dolžan v skladu s predpisi voditi kataster distribucijskega omrežja, vključno z zbirko podatkov o uporabnikih in trošilih. V katastru in zbirkah podatkov se zbirajo le tisti osebni podatki, ki so predmet pogodbe o priključitvi na omrežje ali pogodbe o dostopu do sistema. Kataster mora koncesionar voditi atributivno in grafično v obliki računalniškega zapisa.
(2) Koncesionar je dolžan zagotoviti koncedentu neomejen dostop do podatkov iz katastra distribucijskega omrežja. Način dostopa do katastra in vodenja katastra se podrobneje uredi s koncesijsko pogodbo. Po prenehanju koncesijskega razmerja je koncesionar dolžan prenesti na koncedenta celotno zbirko podatkov iz katastra.
(zagotavljanje informacij)
(1) Koncesionar mora zagotavljati sistemskim operaterjem drugih omrežij, s katerimi je povezano omrežje njegovega izvajanja javne službe, vse potrebne podatke, da je zagotovljeno varno in učinkovito obratovanje vseh omrežij in njihovo vzajemno delovanje.
(2) Koncesionar mora zagotavljati sistemskemu operaterju prenosnega omrežja zemeljskega plina vse podatke, ki jih le-ta potrebuje za delovanje trga zemeljskega plina ali za potrebe izvajanja dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja.
(3) Koncesionar mora na zahtevo tretjih oseb (na primer: izvajalcev drugih javnih služb, javnih podjetij, cestnih podjetij in drugih investitorjev), le-tem priskrbeti informacije o lokaciji glavnih in priključnih plinovodov in vseh ustreznih naprav, ki bi jim bile v pomoč pri izvajanju del brez ogrožanja varnosti distribucijskega sistema.
(4) Koncesionar mora varovati kot zaupne ali poslovno občutljive podatke, do katerih je prišel pri izvajanju svoje javne službe, razen podatke, ki jih je v skladu z EZ-1 in na njegovi podlagi izdanimi predpisi dolžan zagotavljati pristojnim državnim organom ali drugim udeležencem na trgu z zemeljskim plinom.
XI. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
(1) Vse naloge in dejavnosti, ki predstavljajo javno službo dejavnost sistemskega operaterja, se financirajo iz naslednjih virov:
– omrežnine;
– prihodkov od priključitev;
– drugih prihodkov, ki skladno s predpisi in splošnimi akti agencije izvirajo iz opravljanja dejavnosti operaterja distribucijskega omrežja.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se smejo uporabljati izključno za opravljanje javne službe dejavnosti operaterja distribucijskega omrežja.
(3) Koncesionar si je ne glede na vire financiranja iz prvega odstavka tega člena dolžan po najboljših močeh in kot dober gospodar prizadevati za pridobivanje finančnih sredstev tudi iz drugih virov (na primer državni in evropski skladi), ki so namenjeni financiranju te javne službe.
(1) Omrežnina je del cene za uporabo omrežja, ki jo koncesionarju plačujejo uporabniki in je namenjena plačevanju izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja in pokrivanju stroškov sistemskih storitev.
(2) Omrežnino za uporabo distribucijskega omrežja določi koncesionar skladno z vsakokrat veljavnim Aktom o metodologiji za obračunavanje omrežnine za distribucijski sistem zemeljskega plina.
(1) Koncesionar plačuje koncedentu nadomestilo. Nadomestilo vključuje tudi plačilo za služnostne, stavbne in druge pravice na zemljiščih, ki so v lasti koncedenta in so potrebne za izvajanje koncesije.
(2) Način in višino plačevanja koncesijske dajatve koncedent in koncesionar uredita v koncesijski pogodbi.
(1) Koncesionar se kot dober gospodarstvenik zaveže skleniti ustrezno zavarovanje iz dejavnosti za škodo, ki jo povzročijo njegovi zaposleni koncesionarju ali tretjim osebam.
(2) Koncesionar mora zavarovati celotno omrežje, skladno s svojimi standardi. V primeru, da škodo na omrežju, ki ni v lasti koncesionarja, sanira koncesionar na svoje stroške, je do povračila škode s strani zavarovalnice upravičen koncesionar.
(1) Koncesionar se zavezuje ves čas od začetka trajanja koncesijske pogodbe imeti v posesti omrežje za izvajanje javne službe v okviru te koncesije.
(2) Z dnem prenehanja koncesije preneha morebitna koncesionarjeva pravica do posebne uporabe zemljišč, na katerih se omrežje nahaja.
(3) Koncesionar se zaveže, da bo za vso omrežje skrbel v skladu z načelom skrbnosti dobrega gospodarja vse do izteka koncesijskega razmerja in izročitve omrežja v last koncedenta.
(4) Koncesionar brez predhodnega pisnega soglasja koncedenta omrežja, ki je v lasti koncesionarja, ne sme odsvojiti ali ga obremeniti s stvarnimi ali obligacijskimi pravicami tretjih.
(5) Kolikor koncesijsko razmerje preneha mora koncesionar omrežje, ki je v lasti koncesionarja, prenesti v last koncedenta. Podrobnejši način prenosa se določi v koncesijski pogodbi. Prenos mora vsebovati tudi prenos vse pripadajoče dokumentacije.
(6) Če okoliščine, ki se po tej pogodbi štejejo za višjo silo, bistveno otežujejo izvedbo prevzema, se prevzem začne opravljati takoj, ko te okoliščine minejo.
(1) Koncesionar mora izvajati načrtovanje in gradnjo objektov in naprav koncesije v svojem imenu in za svoj račun.
(2) Pri načrtovanju in izdelavi projektne dokumentacije mora koncesionar ravnati skladno z veljavnimi predpisi ob upoštevanju tehničnega razvoja, pri tem pa mora upoštevati vse tehnične, okoljevarstvene, prostorske, varnostne in druge vidike ter postopke.
(3) Koncesionar mora objekte in naprave koncesije graditi v skladu s predpisi in pravili stroke, in sicer tako da zagotavlja najbolj ekonomsko sprejemljivo stopnjo varstva okolja po načelu najboljše dosegljive tehnologije.
(4) Pri gradnji objektov in naprav koncesije mora koncesionar zagotoviti čim manjše vplive na okolje in dela opravljati tako, da čim manj vplivajo na življenje in delo ljudi v okolici.
XIII. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE IN POROČANJE KONCESIONARJA
(1) Poleg nadzora nad izvajanjem koncesije, kot je določen v predpisih, ima koncedent in osebe, ki jih ta pooblasti, pravico nadzirati izvajanje dolžnosti koncesionarja po tej pogodbi.
(2) Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe, zlasti pa zakonitost izvajanja.
(3) Koncedent ima pravico do nadzora nad izvajanjem koncesije in pravico vpogleda v koncesionarjevo dokumentacijo ves čas trajanja te koncesijske pogodbe.
(1) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, opazovanje in ugotavljanje kvalitete del ali na drug primeren način ugotavljati dejansko stanje in izvajanje obveznosti koncesionarja, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze ...), podatke o višini stroškov, ki vplivajo na višino omrežnine, v podatke o številu in tehničnih lastnostih izvedenih priklopov, v register uporabnikov in odjemalcev, kataster gospodarske javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(2) Koncedent se zaveže listine, dokumentacijo in podatke iz prejšnjega odstavka obravnavati kot poslovno skrivnost, razen tistih, ki so po zakonu javni.
(3) Način izvajanja nadzora se natančneje določi s koncesijsko pogodbo.
(strokovni in finančni nadzor)
Strokovni in finančni nadzor se izvaja skladno s predhodnim členom tega odloka.
(1) Poleg podatkov in dokumentov, ki jih mora koncesionar po zakonih in drugih predpisih pošiljati državnim organom Republike Slovenije in agenciji, mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko bistveno vplivale na izvajanje javne službe, kot so na primer:
– odločitve agencije o sporih v zvezi z dostopom do distribucijskega omrežja;
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
– stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe, tudi če ne predstavljajo višje sile;
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti, tudi če ne predstavljajo višje sile.
(2) Koncesionar mora vsako leto do 31. marca vsakega naslednjega leta koncedentu dostaviti revidirano letno poslovno poročilo za preteklo leto, ki mora vsebovati revidirane računovodske izkaze, izdelane skladno z Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti in predpisi, izdanimi za njegovo izvrševanje. Kot dostava revidiranega letnega poročila se šteje tudi, če je koncesionar svoje revidirano letno poročilo objavil na svoji spletni strani ali preko javno dostopnih evidenc.
(3) Koncesionar je dolžan poleg poročila iz prejšnjega odstavka koncesionarju do 31. marca tekočega leta, za preteklo leto, dostaviti tudi poročilo, ki obsega:
– podatke o količinah distribuiranega zemeljskega plina;
– podatke o pritožbah uporabnikov;
– podatke o vlaganjih v vzdrževanje in razvoj omrežja;
– podatke o poslovanju, ki vplivajo na nastajanje stroškov ali drugače vplivajo na omrežnino.
XIV. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(prenehanje koncesijskega razmerja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe;
– s prenehanjem koncesionarja;
– z odvzemom koncesije;
– z odkupom koncesije;
– v drugih primerih, določenih z zakonom.
(2) V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar pod enakimi pogoji nepretrgano opravljati gospodarsko javno službo, ki je predmet te koncesije, do dneva, ko izvajanje te javne službe prevzame drug koncesionar, če je to objektivno mogoče ali če zakon ne določa drugače, vendar najdlje 1 leto.
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha:
– s potekom časa za katerega je bila sklenjena;
– z razdrtjem zaradi bistvene kršitve koncesijske pogodbe;
– z odstopom od koncesijske pogodbe;
– s sporazumno razvezo;
– v drugih primerih, določenih v koncesijski pogodbi.
(2) Za prenehanje koncesijske pogodbe se uporabljajo splošna pravila pogodbenega prava.
(3) Način prenehanja koncesijske pogodbe, koncesionar in koncedent podrobneje določita v koncesijski pogodbi.
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent, pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe, razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
(1) Koncesijsko razmerje preneha tudi, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju odvzame koncesijo. Koncedent lahko z upravno odločbo odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku;
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba;
– če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju javne službe;
– če koncesionar bistveno krši ta koncesijski akt in druge predpise, ki urejajo izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije, pa to bistveno moti ali onemogoča izvajanje te javne službe;
– če koncesionar ne ravna v skladu z izvršljivimi odločbami pristojnih državnih organov, občine ali agencije za energijo v zvezi z izvajanjem pravic in obveznosti operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina iz energetskega zakona in odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina;
– če koncesionar ne izpolnjuje več pogojev.
(2) V primerih iz tretje, četrte, pete in šeste alinee prejšnjega odstavka lahko koncedent odvzame koncesijo šele, če koncesionar po pisnem opozorilu kršitev ponovi oziroma kršitve ne odpravi.
(3) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(4) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(5) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka tega člena je koncesionar upravičen do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb.
(1) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje, pri čemer koncesionar preneha opravljati javno službo, ki je predmet koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali drugače pridobil za namen izvajanja koncesionirane gospodarske javne službe.
(2) Odkup koncesije je možen samo, če je izrecno predviden v koncesijskem aktu ali v koncesijski pogodbi, s katero se določijo tudi način, obseg in pogoji odkupa.
(3) Odkup je lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup koncesije se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razlastitev. Ob prisilnem odkupu je koncedent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi.
(4) S koncesijsko pogodbo se uredi morebitna obveznost ali pravica koncedenta ali drugih subjektov s pridobljenim soglasjem koncedenta do odkupa koncesije ter dela ali celotne infrastrukture javne službe, ki je predmet koncesije in je v lasti koncesionarja, v času trajanja in po prenehanju koncesijskega razmerja.
(5) Vrednost odkupa objektov in naprav koncesije predstavlja vrednost teh objektov in naprav na dan odkupa, ki jo oceni pooblaščen ocenjevalec vrednosti nepremičnin oziroma strojev in opreme, ki je vpisan v register ocenjevalcev pri Slovenskem inštitutu za revizijo, kolikor nista način odkupa oziroma prodaje ter vrednost infrastrukture urejena v koncesijski pogodbi.
(posledice prenehanja koncesije)
(1) Ne glede na razlog prenehanja koncesije mora koncesionar koncedentu najpozneje v enem mesecu po prenehanju koncesije izročiti vse objekte in naprave koncesije, ki sestavljajo distribucijsko omrežje. Način izročitve objektov in naprav koncesije se uredi v koncesijski pogodbi.
(2) Infrastruktura, ki je v lasti koncesionarja in katere vrednost se v trenutku prekinitve koncesijske pogodbe še ni v celoti amortizirala, se na koncedenta prenese odplačno v obliki izplačila nadomestila v višini neamortiziranih vrednosti razširjene infrastrukture, prevrednotene skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi (MRS), na vrednost v trenutku razdrtja koncesije.
(3) Če se podeli nova koncesija, se višina plačila iz prejšnjega odstavka določi kot del koncesijske dajatve, ki jo mora novi koncesionar plačati ob podpisu nove koncesijske pogodbe poleg plačila redne koncesijske dajatve. Če je za novega koncesionarja izbrana oseba, ki je bila koncesionar v predhodnem obdobju, je ta oproščena plačila dela koncesijske dajatve, ki se plača ob podpisu nove koncesijske pogodbe, s čimer preneha njena pravica do povračila neamortizirane vrednosti iz prejšnjega koncesijskega obdobja.
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(uskladitev koncesijske pogodbe)
(1) Koncesionar, ki je pridobil koncesijo za graditev in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina v Občini Rogatec, na podlagi Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim plinom v Občini Rogatec (Uradni list RS, št. 109/99 in 1/00 – popravek) in Odloka o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in gospodarske javne službe dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem (Uradni list RS, št. 58/07), nadaljuje z opravljanjem javne službe, ki je predmet tega odloka, pri čemer se z aneksom k obstoječi koncesijski pogodbi ali z novo koncesijsko pogodbo uredijo področja, ki jih predpisi, ki so bili sprejeti po sklenitvi koncesijske pogodbe, urejajo na novo.
(2) Koncendent, v roku 2 mesecev po objavi tega odloka, s koncesionarjem, z aneksom k obstoječi koncesijski pogodbi ali z novo koncesijsko pogodbo, uskladi obstoječo koncesijsko pogodbo s tem odlokom in predpisi, na podlagi katerih je bil sprejet ta odlok.
(3) V primeru neskladja med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo velja koncesijski akt.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in gospodarske javne službe dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem (Uradni list RS, št. 58/07).
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 0071-0005/2016
Rogatec, dne 27. oktobra 2016
Martin Mikolič l.r.
