Na podlagi 8. člena Odloka o priznanjih Občine Gorenja vas - Poljane (Uradni list RS, št. 12/06) je Občinski svet Občine Gorenja vas - Poljane na 12. redni seji 13. oktobra 2016 sprejel
o podelitvi naziva Častni občan Občine Gorenja vas - Poljane
Naziv Častni občan Občine Gorenja vas - Poljane se podeli ALOJZIJU ŠTREMFLJU (25. 5. 1920–12. 10. 2002), posthumno, nazadnje stanujočemu Volaka 24, Gorenja vas, za dolgoletno vodenje in rast podjetja Marmor Hotavlje ter za delo in aktivnosti pri razvoju krajev pod Blegošem.
Utemeljitev:
Alojzij Štremfelj je bil rojen leta 1920 v Volaki 24, po domače Pri Lovričku.
Otroštvo je preživljal deloma doma, deloma v Bačnah, kjer sta bila starša oskrbnika domačije njegove tete. Po končani osnovni šoli se je še pred 2. svetovno vojno izučil za poklic kovača pri Francu Moretu v Suši. Konec vojne je dočakal v Trstu med osvoboditelji. Vojaško suknjo je slekel šele 1948 leta. Ko se je iz Osijeka vrnil pod rodni Blegoš, je šel najprej za dve leti delat v železarno na Jesenicah. 1. marca 1950 se je vrnil in se pridružil kamnarjem na Hotavljah. Z njimi je potem ostal vse do upokojitve leta 1980.
S prihodom »Pod rudo« kot so tedaj rekli temu kamnolomu se je pričela zgodba Alojzija Štremflja. Delati je začel kot kovač. S sodelavci so želeli nadaljevati tradicijo predvojnega pridobivanja najlepšega slovenskega okrasnega kamna Hotaveljčana v kamnoseških delavnicah družine Kunovar in Vodnik. Ni bilo znanja, ne opreme, ne primernega orodja. Šele ko so prišli Kraševci, so jih naučili, kako se kamnu streže. Vodje so se zaradi skromnih razmer hitro menjavali. Močnejši pečat je pustil Franc Čadež, tedaj so v kamnolomu postavili prvo dvigalo in »gater« za razrez blokov v plošče. Kot bister in sposoben je bil Alojzij zato nekajkrat »začasni«, skupaj pa direktor kar dvaindvajset let.
Sodeloval je z ljudmi, ki so mu bili s svojim znanjem pripravljeni pomagati pri uresničevanju načrtov za prihodnost. Imel je vizijo, vendar je bil stvaren pri njeni uresničitvi, saj so bile razmere več kot skromne. Zmanjkovalo je denarja za plače, ni ga bilo za potrebno orodje. Toda z vztrajnostjo in potrpežljivostjo ter iznajdljivostjo so premagovali težave in napredovali.
Alojzij Štremfelj se je že od začetka vodenja podjetja zavedal pomena znanja za njegov hitrejši nadaljnji razvoj. Podjetje je pod njegovim vodstvom stalno skrbelo za dodatno usposabljanje zaposlenih ter vabilo in usmerjalo mlade v različna izobraževanja za splošna in specifična dela. Hkrati s širjenjem znanj so uvajali sodobnejšo tehnologijo in stroje, ki so olajšali težka dela in prinašali boljše zaslužke. Začetna dela s krampom, kladivom in lopato je postopoma zamenjavala računalniško vodena tehnologija.
Alojzij Štremfelj je svoj življenjski cilj dosegel 1980 leta z izgradnjo proizvodne hale s sodobnimi stroji, vredne več kot je bil letni promet podjetja. Bila je sad potreb ter zaupanja poslovnih sodelavcev, politike, bank kolektivu in direktorju Štremflju osebno.
Kot direktor je bil Alojzij Štremfelj najtesneje povezan s kraji pod Blegošem. Zavedal se je, da brez domačih ljudi in njihove pripadnosti podjetju, ne bo napredka. Z zaposlitvijo jim je omogočal, da so ostajali doma, manjšalo se je odseljevanje. Čeprav plače niso bile visoke, so jim omogočale boljšanje življenjskih razmer.
Alojzij Štremfelj in seveda podjetje Marmor Hotavlje je imelo vseskozi posluh tudi za splošne krajevne potrebe. Denarno in materialno je pomagalo pri urejanju krajev in komunalnih naprav. Znalo je prisluhniti tudi potrebam društev in krajevnih organizacij.
Poleg predanega in odgovornega dela pri vodenju in razvoju podjetja Marmor Hotavlje je bil Alojzij Štremfelj vseskozi dejaven pri razvoju krajev pod Blegošem. Vojna jih je prizadela, prevladovala je revščina, ljudje so se izseljevali in iskali boljše življenje v večjih krajih. Vse to je občutil Alojzij Štremfelj in ni mu bilo vseeno, v kakšnih razmerah živijo ljudje. Prepričeval in spodbujal jih je, da je potrebno s skupnimi močmi izboljševati življenjske razmere.
Najprej so se lotili elektrifikacije krajev. S prostovoljnim delom krajanov je bilo zgrajenih 22 kilometrov električnega omrežja in postavljenih 520 električnih drogov. Kakšen napredek.
Sledile so gradnje cest v vasi takratne Krajevne skupnosti Hotavlje: cesta po Hotavljah, na Srednje Brdo, v Volako, v Čabrače, v Krnice, v Debeni in skozi Studor do Leskovice.
Takratna oskrba s pitno vodo je bila nezadovoljiva. Zgradili so vodovod pitne vode za Marmor Hotavlje, višek vode so odstopili vaščanom Hotavelj. Kasneje so zgradili nov, zmogljivejši vodovod, ki še danes zadošča potrebam krajev. Štremfelj je bil s svojim delom in smislom za organizacijo zgled in spodbuda krajanom.
Leta 1976 je vodil dela pri izgradnji sedmih transformatorskih postaj na območju Srednjega Brda, Volake, Suše, obeh Žetin, Hlavčih Njiv, Malenskega Vrha. Obsežno delo je bilo izvedeno z dvoletnim samoprispevkom krajanov.
Naslednje leto so krajani pod njegovim vodstvom nadaljevali z izgradnjo druge faze izgradnje telefonskega omrežja. Tudi to delo je bilo izvedeno z enoletnim samoprispevkom.
Za vsa ta velika dela je znal s svojim resnim in odgovornim pristopom pridobiti denarna in materialna sredstva tudi pri takratni družbeni skupnosti.
Od leta 1951 je dejavno sodeloval v Gasilskem društvu Hotavlje. Kar štirinajst let je bil njegov predsednik in že v njegovem prvem mandatu so pričeli graditi gasilski dom. Na njegovo pobudo so ustanovili vaške gasilske trojke. V letih 1973 in 1974 je bil tudi član Upravnega odbora Občinske gasilske zveze Škofja Loka.
Leta 1976 je prejel republiško gasilsko odlikovanje II. stopnje, leta 1981 pa odlikovanje I. stopnje. Leta 1980 je prejel Občinsko gasilsko priznanje Občine Škofja Loka.
Alojzij Štremfelj je bil pri svojem delu deležen tudi neprijaznih opazk, nasprotovanj in nerazumevanja. Ni zameril, saj je razumel in sprejemal tako dobre kot slabe strani ljudi, s katerimi je sodeloval. Z modrostjo, poštenostjo in skromnostjo ter z zaupanjem vase in v svoje poslanstvo, je vztrajal pri začrtani poti. Ostajajo njegova dela za skupno dobro, ki so še vedno pomembni kamenčki v mozaiku Raja pod Blegošem.
Za svoje delo je prejel naslednja družbena priznanja:
– leta 1967: Plaketo Skupščine Občine Škofja Loka,
– leta 1977: Priznanje Krajevne skupnosti Poljane,
– leta 1977: Zahvalo Poslovnega kamnarskega združenja »Kamergran« Beograd in
– v letih 1981 in 1987: Priznanji Krajevne skupnosti Gorenja vas.
Alojzij Štremfelj je umrl 12. oktobra 2002.
Naziv Častni občan Občine Gorenja vas - Poljane se podeli na osrednji javni prireditvi ob občinskem prazniku Občine Gorenja vas - Poljane v letu 2016.
Št. 094-2/2016-009
Gorenja vas, dne 13. oktobra 2016
Občine Gorenja vas - Poljane
Milan Janez Čadež l.r.
