Na podlagi 3.b člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12 in 27/16) izdaja Vlada Republike Slovenije
o območjih za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena za Republiko Slovenijo
(1) Ta uredba določa območja za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena za Republiko Slovenijo zaradi pridelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč, njihovega obsega, zaokroženosti, zagotavljanja pridelave hrane ali celovitega razvoja podeželja in krajine (v nadaljnjem besedilu: strateška območja za kmetijstvo in pridelavo hrane).
(2) Strateška območja za kmetijstvo in pridelavo hrane so prikazana generalizirano na ravni Republike Slovenije in jih ni mogoče neposredno uporabiti za določitev predloga območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč v skladu s 3.c členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12 in 27/16).
(delitev strateških območij za kmetijstvo in pridelavo hrane)
Strateška območja za kmetijstvo in pridelavo hrane se delijo na štiri tipe, in sicer od bolj do manj pomembnih:
1. izjemno pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane,
2. zelo pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane,
3. pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane in
4. ostala območja za kmetijstvo in pridelavo hrane.
II. ZNAČILNOSTI STRATEŠKIH OBMOČIJ ZA KMETIJSTVO IN PRIDELAVO HRANE
1. Izjemno pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane
(1) Izjemno pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane (v nadaljnjem besedilu: izjemno pomembna območja), ki so prikazana v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe, so tista, za katera so značilna ravninska območja sklenjenih kmetijskih površin, rahlo valovita ravninska območja na prehodu iz ravnine v gričevnato oziroma hribovito zaledje ter zaokrožena območja kmetijskih površin na rečnih terasah, obrobjih kotlin, podoljih, kraških poljih, uvalah. Zaradi velikih sklenjenih kmetijskih površin v ravnini so območja izjemno primerna za pridelavo poljščin ter omogočajo najširši izbor kmetijskih tehnologij in ekonomsko učinkovito kmetijstvo.
(2) Izjemno pomembna območja se delijo na naslednje podtipe:
– veliki ravninski kompleksi A,
– veliki ravninski kompleksi B,
– veliki ravninski kompleksi C in
– širše izravnave.
(veliki ravninski kompleksi A)
(1) Območja velikih ravninskih kompleksov A, ki so prikazana v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe, so tista, za katera so značilna izrazito ravninska območja sklenjenih kmetijskih površin velikega obsega, ki so hkrati tudi območja največje zgostitve poselitve, največjih razvojnih pritiskov in omejitev zaradi varovanja vodnih virov. Tradicionalna kulturna krajina je na teh območjih v veliki meri razvrednotena zaradi urbanizacije, linijske infrastrukture in agrarnih operacij.
(2) Ta območja v Sloveniji so zlasti Sorško polje, Kranjsko-Šenčursko polje, Bistriška ravnina, Ljubljansko polje, Vipavska dolina, Šentjernejsko polje, vzdolž spodnjega toka Kolpe, Krško-Brežiško polje, vzdolž Obsoteljske ravnice, osrednji del Savinjske doline – Celjska kotlina, Dravsko polje, Ptujsko polje, Apaško polje, Mursko polje, Ravensko, Dolinsko.
(veliki ravninski kompleksi B)
(1) Območja velikih ravninskih kompleksov B, ki so prikazana v prilogi 2 te uredbe, so tista, za katera so značilna rahlo valovita ravninska območja na prehodu iz ravnine (velikih ravninskih kompleksov A) v gričevnato oziroma hribovito zaledje z nekoliko bolj razpršenim poselitvenim vzorcem, drobnejšo parcelno strukturo in večjim deležem gozdnih zaplat ter živične vegetacije.
(2) Ta območja v Sloveniji so zlasti severni del Vipavske doline, območje na prehodu Krško-Brežiškega polja v Bizeljsko gričevje.
(veliki ravninski kompleksi C)
(1) Območja velikih ravninskih kompleksov C, ki so prikazana v prilogi 2 te uredbe, so tista, za katera so značilna ravninska območja Primorja, ki so sicer po obsegu manjša kot ostali ravninski kompleksi, vendar lokalno pomembna, saj so to edina večja ravninska območja v Slovenski Istri.
(2) Ta območja v Sloveniji so Bonifika, spodnja dolina Rižane, Vanganelsko polje in spodnja dolina Dragonje.
(1) Območja širših izravnav, ki so prikazana v prilogi 2 te uredbe, so tista, za katera so značilna večja zaokrožena območja kmetijskih površin na rečnih terasah, obrobjih kotlin, podoljih, kraških poljih in uvalah. Osrednji ali robni prostor izravnave praviloma označuje pomembnejše poselitveno središče oziroma urbano prometni koridor. Sklenjenost kmetijskih površin na teh območjih je velika. Za območja je značilen preplet ohranjene kulturne krajine in razvrednotenih območij zaradi (razpršene) urbanizacije in linijske infrastrukture.
(2) Ta območja v Sloveniji so zlasti Brezjansko polje, rečne terase Save, Postojnska kotlina, Košanska dolina, Loška dolina, Grosupeljska kotlina, Ribniška dolina, Mirnska dolina, Slovenjgraška kotlina, dolina Drete, Konjiško polje, terase zgornjega toka Drave, dolina Ledave.
2. Zelo pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane
(1) Zelo pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane (v nadaljnjem besedilu: zelo pomembna območja), ki so prikazana v prilogi 1 te uredbe, so tista, za katera so značilna uravnana dna oziroma ožje doline večjih rek, gričevnat svet s kmetijskimi zemljišči v dnu dolin, na pobočjih in grebenskih izravnavah, reliefno razgibana, gričevnata območja ter območja kmetijskih površin, ki obkrožajo gozd.
(2) Zelo pomembna območja se delijo na naslednje podtipe:
– ožje izravnave,
– izmenjava ožjih izravnav in zaplat in
– večje zaplate.
(1) Območja ožjih izravnav, ki so prikazana v prilogi 2 te uredbe, so tista, za katera so značilna uravnana dna oziroma ožje doline večjih rek. Deli dolin so krajinsko ohranjeni, predvsem vzdolž rek, deli pa so zaradi urbanizacije degradirani. Praviloma gre za območja lokalne koncentracije poselitve, tako gručaste kot razpršene.
(2) Ta območja v Sloveniji so zlasti doline Soče, Save Bohinjke in Save Dolinke, Poljanske in Selške Sore, srednje Save, Krke, Dravinje, Mislinje.
(izmenjava ožjih izravnav in zaplat)
(1) Območja izmenjav ožjih izravnav in zaplat, ki so prikazana v prilogi 2 te uredbe, so tista, za katera je značilen gričevnat svet s kmetijskimi zemljišči v dnu dolin, na pobočjih in grebenskih izravnavah ter drobna parcelna struktura, prilagojena oblikovanosti reliefa. Gre za krajinsko pestra območja ohranjene kulturne krajine, ki so v delih degradirana zaradi razpršene gradnje. Poselitev na teh območjih je raznolika, na kraškem svetu predvsem gručasta, v goricah severozahodne Slovenije tudi razpršena.
(2) Ta območja v Sloveniji so zlasti Goriška brda, dolina Branice, Slovenska Istra, Bloke, dolina Rašice, Bizeljsko, Ponikovska planota, Šmarsko-Rogaško podolje, vzhodni del Haloz, Slovenske gorice, Ljutomersko-Ormoške gorice, Goričko.
(1) Območja večjih zaplat, ki so prikazana v prilogi 2 te uredbe, so tista, za katera so značilna bolj ali manj sklenjena območja kmetijskih površin, ki obkrožajo gozd ter drobna parcelna struktura, prilagojena oblikovanosti reliefa. Gre za reliefno razgibana, gričevnata območja ter krajinsko pestra območja ohranjene kulturne krajine, ki so prepletena z gozdno krajino. V to kategorijo so uvrščena tudi nekatera kraška polja, kjer opredeljeno območje že nakazuje zaplato. Poselitev na teh območjih je raznolika, na kraškem svetu predvsem gručasta, v severozahodni Sloveniji tudi razpršena.
(2) Ta območja v Sloveniji so zlasti Kras, Podgrajsko podolje, južni obronki Ljubljane, Dolenjsko gričevje, Bela krajina, Kozjansko, južni obronki Pohorja, del Slovenskih goric, Radgonsko-Kapelske gorice.
3. Pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane
(1) Pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane (v nadaljnjem besedilu: pomembna območja), ki so prikazana v prilogi 1 te uredbe, so tista, za katera so značilna manjša območja kmetijskih površin, ki jih obkroža gozd, hribovita območja, strmejše lege ter območja, ki so po rabi praviloma sicer opredeljena kot kmetijska zemljišča, dejansko pa gre za mokrotna tla.
(2) Pomembna območja se delijo na naslednja podtipa:
– manjše zaplate in
– posebna območja.
(1) Območja manjših zaplat, ki so prikazana v prilogi 2 te uredbe, so tista, za katera so značilna manjša območja kmetijskih površin, ki jih obkroža gozd. Gre za hribovita območja in strmejše lege, kjer prevladuje gozdnata krajina. Posebna oblika manjših zaplat so nekatera vinogradniška območja (gorice). Območja so praviloma naravno ohranjena in redkeje poseljena, značilne so samotne oziroma hribovske kmetije.
(2) Ta območja v Slovenijo so zlasti Idrijsko-Cerkljansko hribovje, Polhograjsko hribovje, Škofjeloško hribovje, Brkini, Hinjska planota, Posavsko hribovje, Košenjak – Kozjak.
(1) Posebna območja, ki so prikazana v prilogi 2 te uredbe, so tista, za katera so značilna območja, ki so po rabi praviloma sicer opredeljena kot kmetijska zemljišča, dejansko pa gre za mokrotna tla. Na območjih prevladujejo naravne krajinske prvine.
(2) Ta območja v Sloveniji so Ljubljansko barje, Planinsko polje, Cerkniško jezero, Jovsi.
4. Ostala območja za kmetijstvo in pridelavo hrane
(1) Ostala območja za kmetijstvo in pridelavo hrane (nadaljnjem besedilu: ostala območja), ki so prikazana v prilogi 1 te uredbe, so tista, za katera so značilna velika sklenjena gozdna območja, večja območja ostankov nižinskih gozdov, visokogorski pašniki, ostala gorska območja nad gozdno mejo, dobrave, logi, pogosto tudi deli poplavnih območij po zakonu, ki ureja vode, večja naravna in akumulacijska jezera in večja sklenjena urbana območja.
(2) Ostala območja se delijo na naslednja podtipa:
– gozd in območja nad gozdno mejo in
– urbano.
(gozd in območja nad gozdno mejo)
(1) Območja gozdov in območij nad gozdno mejo, ki so prikazana v prilogi 2 te uredbe, so tista, za katera so značilna velika sklenjena gozdna območja, večja območja ostankov nižinskih gozdov, visokogorski pašniki in ostala gorska območja nad gozdno mejo. Na območjih prevladujejo naravne krajinske prvine, vzdržujejo se tudi varovalni gozdovi.
(2) Ta območja v Sloveniji so zlasti alpski svet, Snežnik z Javorniki, Kočevski rog, Pohorje.
(1) Urbana območja so urbanizirana in suburbanizirana poselitvena območja v skladu z državnim strateškim prostorskim dokumentom, v katerih prevladujejo mestne funkcije nad agrarnimi. Urbana območja so območja, kjer se znotraj poselitve pojavljajo praviloma manjši kompleksi kmetijskih zemljišč.
(2) V prilogi 2 te uredbe so območja iz prejšnjega odstavka prikazana samo do ravni središč nacionalnega in regionalnega pomena, kot jih določa Strategija prostorskega razvoja Slovenije.
III. DOLOČITEV STRATEŠKIH OBMOČIJ ZA KMETIJSTVO IN PRIDELAVO HRANE
(kartografska določitev strateških območij za kmetijstvo in pridelavo hrane)
(1) Meje tipov strateških območij za kmetijstvo in pridelavo hrane iz te uredbe oziroma njihove lege v prostoru so določene na karti v merilu 1 : 250.000, ki jo hrani ministrstvo, pristojno za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), in je v digitalni obliki objavljena na spletni strani ministrstva.
(2) Meje podtipov strateških območij za kmetijstvo in pridelavo hrane iz te uredbe oziroma njihove lege v prostoru so določene na karti v merilu 1 : 250.000, ki jo hrani ministrstvo in je v digitalni obliki objavljena na spletni strani ministrstva.
(3) Meje tipov strateških območij za kmetijstvo in pridelavo hrane oziroma njihove lege v prostoru so prikazane na publikacijski karti v merilu 1 : 1.000.000 v prilogi 1 te uredbe.
(4) Meje podtipov strateških območij za kmetijstvo in pridelavo hrane oziroma njihove lege v prostoru so prikazane na publikacijski karti v merilu 1 : 1.000.000 v prilogi 2 te uredbe.
(5) Meje tipov in podtipov strateških območij za kmetijstvo in pridelavo hrane oziroma njihove lege v prostoru so prikazane v digitalni obliki kot georeferencirani vektorski sloj, ki je objavljen na spletni strani ministrstva.
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00715-30/2016
Ljubljana, dne 10. novembra 2016
EVA 2015-2330-0010
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
