Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09) in 18. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 33/07) je Mestni svet Mestne občine Kranj na 21. seji dne 26. 10. 2016 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Avtobusni terminal v Kranju
(podlaga in predmet odloka)
S tem odlokom se na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju sprejme občinski podrobni prostorski načrt Avtobusni terminal v Kranju (v nadaljevanju: OPPN).
(1) Predmet izdelave OPPN so predvsem gradnja avtobusnega terminala z garažno hišo, gradnja objekta Severna vrata, ureditve in gradnje znotraj zdravstvenega kareja ter prometne ureditve. Gradi se nova cestna povezava med Levstikovo in Nazorjevo ulico. Od vseh umestitvah objektov in posegih v prometne koridorje se prednostno rešuje varnost ranljivejših uporabnikov, predvsem pešcev in kolesarjev.
(2) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem OPPN so:
– gradnja avtobusnega terminala za medkrajevni promet (14 peronov) in mestni promet (4 peroni) severno od Kidričeve ulice. Umesti se centralna mestna kolesarnica. Obstoječi objekti, vključno s stanovanjskim objektom in toplarno, se rušijo;
– gradnje garažne hiše pod avtobusnim terminalom;
– rekonstrukcija Kidričeve ceste med križiščem z Bleiweisovo do vključno krožišča, ki zajema tudi krake do šole in avtobusnega terminala;
– gradnja javnega podhoda pod izvozom iz krožišča do avtobusnega terminala;
– gradnja objekta Severna vrata na severnem vogalu med Bleiweisovo in Kidričevo ulico s podzemno garažno hišo;
– gradnja novega cestnega priključka na Bleiweisovo (za objekt Severna vrata);
– gradnja nadstreška porodnišnice in razširitev objekta BGPK, ureditev uvoza v porodnišnico;
– gradnja internega podhoda pod Kidričevo ulico, ki povezuje objekt Severna vrata in objekt BGPK;
– gradnja objekta babiške hiše;
– gradnja nadstreška urgence in ureditev dovoza do urgence;
– gradnja nadstreška pri objektu zobozdravstva;
– rušitev objekta na Gosposvetski ulici 9 in gradnja parkirišča ali parkirne hiše za potrebe obiskovalcev;
– gradnja novega objekta s podzemno garažno hišo na vogalu ob križišču med Levstikovo in Gosposvetsko ulico; obstoječi objekt reševalne postaje se ruši, obstoječa TP se premesti;
– gradnja nove prometne povezave med Levstikovo in Nazorjevo ulico, pri čemer se odstranijo trije pomožni objekti;
– ureditev dodatnih parkirišč ob objektu ZZV;
– ureditev peščevih in kolesarskih poti ob Kidričevi, Bleiweisovi, Gosposvetski in novi cestni povezavi;
– ureditev zelenih in utrjenih površin v zdravstvenem kareju;
– gradnja infrastrukturnih vodov in naprav.
(1) OPPN vsebuje tekstualni del, grafični del in priloge.
(2) Tekstualni del OPPN vsebuje:
– splošne določbe,
– območje OPPN,
– opis prostorskih ureditev,
– rešitve načrtovanih objektov in površin ter pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo,
– zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin,
– rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorskih ureditev ter drugi posegi in zahteve za izvajanje OPPN,
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
– prehodne in končne določbe.
(3) Grafični del OPPN obsega:
– List 1: Prikaz lege občinskega podrobnega načrta na digitalnem orto-foto posnetku; merilo 1:2500;
– List 2: Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem, gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro; merilo 1:1000;
– List 3: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor – ureditvena situacija; merilo 1:1000;
– List 4: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro; merilo 1:1000;
– List 5: Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanje narave, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; merilo 1:1000;
– List 6: Načrt parcelacije s prikazom javnih površin; merilo 1:1000.
(4) Priloge OPPN so:
– Sklep o začetku priprave OPPN za območje Avtobusni terminal v Kranju;
– Izsek iz izvedbenega dela OPN;
– Prikaz stanja prostora;
– Strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta:
– Celovita prostorska ureditev območja zdravstvenega doma v Kranju (idejna zasnova), december 2012, Tria studio d.o.o.,
– Elaborat – prometna študija, št. proj. PR230-STU-P, Naklo, oktober 2014, Provia d.o.o.,
– Načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti, načrt ceste, IDZ za rekonstrukcijo ceste, št. proj. PR230- IDZ_CE, Kranj, oktober 2014, Provia d.o.o.,
– Elaborat študije hrupa – novelacija, št. proj. PR232- STU-H_NOV, Naklo, november 2014, Provia d.o.o.,
– Načrt električnih inštalacij in električne opreme, št. proj. 1029, 6401/13, Elektro Gorenjska d.d.;
– Prejete smernice pristojnih nosilcev urejanja prostora;
– Odločba MKO, da je v postopku priprave in sprejemanja OPPN za območje treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, okoljsko poročilo in mnenje o ustreznosti;
– Okoljsko poročilo za OPPN Avtobusni terminal v Kranju, Domžale, september 2015, Ipsum d.o.o.;
– Mnenje MOP o ustreznosti dopolnjenega okoljskega poročila za OPPN »Avtobusni terminal« v Mestni občini Kranj;
– Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta;
– Izjava odgovornega prostorskega načrtovalca.
(1) Območje OPPN obsega del širšega centra Kranja, in sicer območje med Bleiweisovo cesto na vzhodu, Gosposvetsko ulico na zahodu, pri čemer je zajet tudi objekt na Gosposvetski ulici 9 zahodno od Gosposvetske ulice s pripadajočim zemljiščem, na jugu se območje konča s predvideno cestno povezavo med Nazorjevo in Levstikovo ulico, na severu pa sega čez Kidričevo ulico in zajame območje do kompleksa Osnovne šole dr. Franceta Prešerna.
(2) Območje obsega enote urejanja prostora iz OPN, in sicer KR Z 4 (z namensko rabo CU), KR J 21 (z namensko rabo CDz) in del KR J 37 (z namensko rabo površine cest).
(3) Sestavni del OPPN so tudi zemljišča izven območja, ki so potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest, izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture, potrebnih za komunalno opremljanje območja in ureditve na mejnih območjih OPPN.
(4) Ureditveno območje OPPN meri 4,1 ha in je natančno določeno v grafičnem delu OPPN.
(5) Meja OPPN lahko odstopa od meje enote urejanja prostora, določene v OPN, zaradi natančnejšega merila načrtovanja, ki upošteva geodetske podlage.
(1) Območje OPPN je razdeljeno na urejevalne enote, kot sledi:
– Ue1: območje cest,
– Ue2: območje avtobusni terminal,
– Ue3: območje Severna vrata,
– Ue4: območje urgenca,
– Ue5: območje porodnišnica,
– Ue6: območje novega objekta A,
– Ue7: območje ZZV,
– Ue8: območje novo parkirišče.
(2) Urejevalne enote so natančno locirane in prikazane v grafičnem delu OPPN na listu številka 2.
III. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV
(1) Območje severno od Kidričeve ceste (KR Z 4) je območje centralnih dejavnosti, namenjeno predvsem umestitvi novega avtobusnega terminala za medkrajevni in mestni promet s spremljajočimi programi, ki služijo tej dejavnosti ter umestitvi objekta Severna vrata, kamor se umešča zdravstvene, poslovne in trgovske dejavnosti. V objektu Severna vrata se lahko na do 1/3 uporabne površine umešča stanovanja.
(2) Območje južno od Kidričeve ceste (KR J 21) je namenjeno razvoju obstoječe zdravstvene in bolnišnične dejavnosti s spremljajočimi programi, ki služijo tej dejavnosti. Na območje Ue6 se lahko umešča tudi dejavnost bivanja, vendar le za namen oskrbovanih stanovanj.
(3) Območje Kidričeve ceste (del KR J 37) ostaja namenjeno prometu.
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
(1) Z ureditvami novih parkirnih površin v garažni hiši pod avtobusnim terminalom, namenjenih vsem potencialnim uporabnikom, se vzpostavi možnost bistvene izboljšave stanja mirujočega prometa ne le znotraj OPPN, temveč na širšem območju mesta.
(2) Z ureditvami centralne kolesarnice ter kolesarskih in peš površin se spodbuja trajnostne oblike gibanja, zmanjšuje uporabo avtomobila in posledično zmanjšuje vpliv motornih vozil na okolico (zrak, hrup) na širšem območju. Izboljšuje se prometna varnost pešcev in kolesarjev, predvsem osnovnošolcev, tudi izven območja OPPN.
(3) Gradnje, predvidene z OPPN, vplivajo na obremenitev cestne mreže tudi izven območja OPPN. Prometna študija je kapacitetno in iz vidika varnosti preverila cestno mrežo in predlagala posamezne ukrepe tudi izven območja akta (semaforizacije, ureditve križišč, usmerjanje prometa in podobno), ki omogočajo celovito reševanje širšega območja obravnave.
(4) Z vzpostavitvijo avtobusnega terminala se degradirano območje toplarne sanira, s čimer se sanira tudi vizualna degradacija neposredne bližine Osnovne šole dr. Franceta Prešerna.
(5) Z vzpostavitvijo avtobusnega terminala se poveča možnost obremenitve Osnovne šole dr. Franceta Prešerna s hrupom, zaradi česar se na mejo območja OPPN s šolo umešča protihrupna ograja.
(6) Območji urejevalnih enot Ue2 in Ue3 se načrtujeta v vplivnem območju in deloma na samem območju enote stavbne dediščine Kranj – Osnovna šola Franceta Prešerna (EŠD 18825). Med objektom osnovne šole ter severno mejo avtobusnega terminala je potrebno zasnovati parkovno cezuro, zasajeno tudi z drevesno vegetacijo. Parkovna ureditev naj izboljša stanje zelenice tako iz oblikovnega kot funkcionalnega vidika.
Posegi izven območja OPPN so dovoljeni za potrebe izgradnje, prestavitve, rekonstrukcije in rušitve gospodarske javne infrastrukture, za potrebe priključevanja objektov, ki so znotraj območja urejanja OPPN, za ureditev prometnih in interventnih poti ter za ureditev zelenih površin. Posegi so dovoljeni s soglasjem upravljavca posamezne infrastrukture in so prikazani v grafičnem delu OPPN.
(razmestitev javnih in drugih skupnih površin)
(1) Javne površine v območju OPPN so površine javnih cest in interventnih površin.
(2) Razmejitev javnih in drugih skupnih površin je prikazana v grafičnem delu OPPN na listu številka 6.
(1) V skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov je v ureditvenem območju OPPN dovoljena gradnja sledečih zahtevnih in manj zahtevnih objektov:
– 11301 – stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji;
– 1220 – poslovne in upravne stavbe;
– 12301 – trgovske stavbe – samo lekarne in prodajalne očal;
– 124 – stavbe za promet, vendar ne stavbe za izvajanje telekomunikacij;
– 1263 – stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, vendar ne stavbe za predšolsko vzgojo, osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje, jasli, vrtci, osnovne šole, gimnazije in podobno;
– 1264 – stavbe za zdravstveno oskrbo;
– 1274 – druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – samo nadstrešnice za potnike na avtobusnih in drugih postajališčih, javne sanitarije in podobno, zaklonišča;
– 21110 – samo regionalne ceste s pripadajočimi ureditvami;
– 21120 – lokalne ceste, javne poti in nekategorizirane ceste s pripadajočimi ureditvami;
– 214 – mostovi, viadukti, predori in podhodi;
– 22 – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;
– 2302 – elektrarne in drugi energetski objekti – le sončna elektrarna na strehah objektov, kotlovnice;
– 24122 – drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas – samo otroška in druga javna igrišča ter javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni del javne ceste, zelenice, in druge urejene zelene površine;
– 24205 – drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje – samo ograje, podporni zidovi, škarpe;
– oziroma drugih potrebnih objektov, če se za to pokaže potreba in se jih da umestiti na območja predvidena za gradnjo pod drugimi pogoji tega odloka. Takšni objekti ne smejo imeti večjega vpliva na okolje, kot objekti, ki so v območju že dovoljeni.
(2) Dovoljene so še:
– gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov, in sicer vseh nezahtevnih in enostavnih objektov, ki služijo obstoječim dejavnostim, razen objektov za oglaševanje, sosedskih ograj, majhnih stavb in majhnih stavb kot dopolnitev obstoječe zazidave. Od slednjih so dovoljeni le nadstreški, vetrolovi, ute, senčnice, nadzidave in dozidave obstoječih objektov;
– rekonstrukcije objektov;
– odstranitve objektov.
IV. REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN TER POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
(1) Pri oblikovanju območja je potrebno upoštevati regulacijske linije, določene v grafičnem delu.
(2) Zunanje površine je potrebno oblikovati skladno namenu, brez grajenih ovir. Potrebno je oblikovati robove ureditvenega območja OPPN s priključki na obstoječe omrežje javnih cest in priključki na obstoječe peščeve in kolesarske površine oziroma poti. Območje se oblikuje tudi z urejanjem parkirnih površin, zelenih površin, tlakovanih površin in umestitvijo urbane opreme.
(skupni pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
Merila in pogoji za načrtovanje objektov:
(1) Obstoječe parcelno stanje je prikazano v grafičnem delu OPPN na listu številka 2.
(2) Parcele za gradnjo so prikazane v grafičnem delu OPPN na listu številka 6.
(3) Lega objektov na parcelah namenjenih gradnji je določena z regulacijskimi črtami v državnem koordinatnem sistemu in prikazana v grafičnem delu OPPN na listu številka 3.
(4) Gradbena meja (GM) je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo. Gradbena meja v pritličju (GMp) je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe v pritličju ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo. Gradbena meja v nadstropju (GMn) je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo v etažah nad pritličjem. Gradnja stavb je možna znotraj v grafičnem delu OPPN prikazanih gradbenih meja.
(5) Gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom (fasado) postavljene stavbe, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Gradbena linija v pritličju (GLp) je črta, na katero mora biti z enim robom postavljeno pritličje stavbe.
(6) Velikost novih stavb je lahko določena z največjim dovoljenim faktorjem zazidanosti. Največji dovoljeni faktor zazidanosti (FZ) je izračunan kot količnik med zazidano površino (navpična projekcija zunanjih dimenzij stavbe na zemljišče) in celotno površino urejevalne enote, ki hkrati predstavlja parcelo, namenjeno gradnji.
(7) Za vse novozgrajene stavbe je določena etažnost.
(8) Število kletnih etaž ni določeno. Pri izvedbi kletnih etaž morajo biti upoštevani naslednji pogoji:
– podkletitev objektov je možna ob predhodnih geološko geotehničnih raziskavah, ki so sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pri tem se upoštevajo ukrepi za zavarovanje sosednjih že zgrajenih objektov in obstoječih objektov gospodarske javne infrastrukture;
– preprečen mora biti vdor vod iz zunanjih površin v kletno etažo;
– morebitne odpadne vode v kletni etaži se morajo prečrpavati v kanalizacijo urejevalne enote.
(9) Kota pritličja je maksimalno 0,3 m nad koto urejenega terena.
Usmeritve in pogoji za parkiranje in manipulativne površine:
(1) Pri določanju minimalnega števila parkirnih mest je potrebno upoštevati določila Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Kranj.
(2) Parkirno mesto mora biti najmanj dimenzij 2,5 x 5,0 m v primeru parkiranja pravokotno na os vozišča oziroma dimenzij 2,0 x 6 m, z varovalnim pasom 0,5 m, v primeru vzdolžnega parkiranja. Dovozi do parkirnih mest morajo biti zasnovani kot dvosmerno vozišče širine 6,0 m oziroma enosmerno vozišče v širini najmanj 4,0 m.
(3) Potrebne manipulativne in interventne površine se zagotavlja na območju vseh urejevalnih enot.
(4) Parkirne in manipulativne površine morajo biti izvedene nepropustno, obrobljene z dvignjenimi robniki in opremljene z napravami za zaščito podtalnice pred pronicanjem škodljivih snovi – kot na primer lovilci olj, katerih velikost, vgradnja, obratovanje in vzdrževanje mora biti skladna s standardom SIST EN 858-2.
(5) Nova parkirišča v parterju naj se osenčijo z drevjem, in sicer 1 drevo na 4 PM. Zemljišče pod krošnjo dreves naj bo travnato ali peščeno oziroma tlakovano z mrežastimi tlakovci in ne polno tlakovano.
Usmeritve za ureditev okolice objektov:
(1) Pri urejanju okolice stavbe na parceli, namenjeni gradnji, veljajo naslednji pogoji:
– višina urejenega terena ob načrtovanem objektu mora biti prilagojena najbližjim sosednjim zemljiščem;
– morebitne manjše nivojske razlike se uredijo s primernimi višinskimi premostitvami (klančinami, zidci, škarpami ipd.), ki pa ne smejo predstavljati grajene ovire v sistemu peš in kolesarskih površin;
– vse pohodne površine, vključno z ureditvami za premagovanje višinskih razlik, morajo biti urejene tako, da omogočajo gibanje gibalno oviranim osebam ter slepim in slabovidnim;
– ureditve okolice objektov v posamezni urejevalni enoti naj bodo oblikovno skladne;
– ograjevanje parcel objektov ni dovoljeno.
(2) Na območju se ohranja in na novo ureja parkovne površine. Uredi se razsvetljava parkovnih površin. Urbana oprema območij Ue4, Ue5, Ue6, Ue7 in Ue8 mora biti enotna.
(3) Ohranja se čim več obstoječih dreves. Pri načrtovanju novih zasaditev v sklopu zunanjih ureditev je potrebno izbrati avtohtone drevesne in grmovne vrste.
(4) Površine za pešce so lahko peščene, tlakovane ali v asfaltni izvedbi.
Odmiki
(1) Za odmike, ki niso grafično določeni velja, da je minimalni odmik stavb od parcelne meje sosednjih zemljišč 4 m, odmik podzemnih delov stavb, ki so v celoti vkopane, pa najmanj 2 m. Gradbeno inženirske objekte, ki so del omrežij gospodarske javne infrastrukture se lahko gradi do parcelne meje.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti, če gre za stavbe, oddaljeni od meje sosednjih parcel najmanj 1,5 m ter znotraj gradbene meje. Če enostavni ali nezahtevni objekt ni stavba, mora biti od parcelne meje oddaljen najmanj 0,5 m. Priključki na objekte GJI in daljinskega ogrevanja, pomožne komunalne objekte, škarpe in podporne zidove se lahko gradi do parcelne meje.
(3) Za rekonstrukcijo legalno zgrajenih objektov, ki ohranjajo enake gabarite, ni potrebno pridobiti soglasja sosedov, čeprav je odmik od parcelne meje manjši od 4 m.
(4) Če so odmiki od meja sosednjih gradbenih parcel manjši od odmikov, določenih v prvem in drugem odstavku tega člena, je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja podati utemeljitev posega ter predložiti soglasje lastnikov sosednjih zemljišč.
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue1)
(1) Urejevalna enota Ue1 se deli na štiri podenote: Ue1/1, Ue1/2, Ue1/3 in Ue1/4. Predstavlja površine cest in služi javnemu prometu.
(2) Urejevalna podenota Ue1/1 je območje Gosposvetske ulice.
(3) Urejevalna podenota Ue1/2 je območje nove javne ceste, ki povezuje Levstikovo ulico in Nazorjevo cesto.
(4) Urejevalna podenota Ue1/3 je območje dela hodnika za pešce ob Bleiweisovi in Kidričevi ulici.
(5) Urejevalna enota Ue1/4 je območje Kidričeve ceste od križišča z Bleiweisovo do vključno predvidenega krožišča ob osnovni šoli. Cesta se rekonstruira skladno z idejno zasnovo za rekonstrukcijo ceste, št. proj. PR230-IDZ-CE, Kranj, oktober 2014, dopolnjeno po recenziji, oktober 2016, projektant Provia d.o.o.
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue2)
(1) Urejevalna enota Ue2 je namenjena gradnji avtobusnega terminala, nanj vezanih storitev, podzemni garažni hiši ter potrebni gospodarski infrastrukturi.
(2) Odstranijo se obstoječi objekti.
(3) Objekt avtobusnega terminala je zasnovan tako, da se peroni umeščajo po obodu območja, na sredini pa ustvarjajo centralno prometno površino (zaliv) za manipulacijo avtobusov. Peroni so kriti s strešno konstrukcijo. Na jugovzhodni strani območja je objekt terminala ter peš dostop do garažne hiše. Pod strešno konstrukcijo se lahko umeščajo manjši objekti, ki pa morajo biti enotno oblikovani. Umesti se tudi centralna mestna kolesarnica, ki mora zagotavljati parkirna mesta za minimalno 20 % dnevnih potnikov.
(4) Pod avtobusnim terminalom je potrebno zgraditi garažno hišo z minimalno 2 etažama, namenjenima potrebam zdravstvenega kareja ter širšega območja mesta. V garažni hiši se ob tem lahko dodatno zagotavlja tudi parkirna mesta za potrebe objekta Severna vrata. Etaža mora zagotavljati minimalno 170 parkirnih mest.
(5) Vzdolž celotnega severnega roba terminala je potrebno postaviti netransparentno protihrupno ograjo.
(6) Do pričetka izvajanja del na območju je dovoljena sedanja raba prostora.
(7) Na območju ob krožišču naj se ne umešča klopi.
(8) Podhod pod uvozom na avtobusni terminal naj bo udoben in pregleden. Omogoča naj uporabo gibalno oviranim osebam.
(9) Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue2 so prikazani tudi v grafičnem delu OPPN, list številka 3.
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue3)
(1) Urejevalna enota Ue3 je namenjena gradnji novega objekta, prometnih površin ter druge gospodarske infrastrukture.
(2) Objekt sestavljajo trije stolpiči. Maksimalna višina stolpa ob križišču Bleiweisove in Kidričeve ceste je P+8, ostalih dveh pa P+6. Minimalna višina stolpa ob križišču Bleiweisove in Kidričeve ceste je P+6, ostalih dveh pa P+4.
(3) FZ ≤ 0,50.
(4) Ob Bleiweisovi določa umestitev objekta gradbena linija, ob Kidričevi pa v pritličju gradbena linija, v nadstropjih pa gradbena meja. Fasada stolpiča ob križišču Kidričeve in Bleiweisove se mora v pritličju od Kidričeve odmikati proti notranjosti, da ustvari udobnejše površine za pešce in kolesarje.
(5) Objekt ima lastno podzemno parkirno hišo z uvozom iz Bleiweisove. Parkirna mesta za potrebe objekta se lahko zagotavljajo tudi v garažni hiši pod avtobusnim terminalom.
(6) V podzemnih etažah objekta je zagotovljena povezava z zdravstvenim karejem (objekti v Ue5).
(7) Vsi trije stolpiči morajo biti oblikovani po enotnih oblikovalskih izhodiščih, določenih z enim idejnim projektom.
(8) Vzdolž fasade proti Bleiweisovi cesti naj se umesti drevored.
(9) Do pričetka izvajanja del na območju je dovoljena sedanja raba prostora.
(10) Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue3 so prikazani tudi v grafičnem delu OPPN, list številka 3.
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue4)
(1) V urejevalni enoti Ue4 se načrtuje gradnja nadstreška nad vhodom na urgenco (objekt ZD Kranj), ureditev manipulativnega prostora na vstopu v urgenco (objekt ZD Kranj), gradnja nadstreška nad vhodom v objekt zobozdravstva, ureditev parternih površin in gradnja gospodarske infrastrukture območja.
(2) Obstoječe zelene površine se ohranja in uredi. Mimo objekta zobozdravstva se vzpostavi peš povezava na Gosposvetsko ulico.
(3) Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue4 so prikazani tudi v grafičnem delu OPPN, list številka 3.
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue5)
(1) V urejevalni enoti Ue5 se načrtuje povečanje objekta BGPK, gradnja nadstreška nad vhodom vanj in gradnja babiške hiše.
(2) Obstoječi vhodni sklop objekta BGPK se v smereh obstoječih stranic objekta podaljša proti severu. Nad novim internim krožiščem se predvidi nov nadstrešek, ki omogoča udoben prehod v bolnišnico. Na novo se zgradi tudi objekt Babiške hiše, in sicer južno od obstoječega objekta BGPK, na katerega se navezuje z ogrevano povezavo.
(3) Objekt BGPK (prizidek) ima etažnost P+3, babiška hiša pa P+1.
(4) Celoten parter se uredi v smislu lažje dostopnosti za uporabnike prostora in mimoidoče pešce. Ob vhodu v objekt BGPK iz smeri Kidričeve in ob vhodu iz smeri Bleiweisove se vzpostavita manjša trga. Uredi se širši in udobnejši dostop do novega objekta in nova pešpot med babiško hišo in parkiriščem ZZV. Utrjene peščeve površine se celovito uredijo ter opremijo z urbano opremo, sanira se zeleni fond na območju. Zelene in parkovne površine se skladno z možnostmi uredijo med stavbami in ob Bleiweisovi ulici.
(5) Predvidi se nov uvoz z internim krožiščem in začasnimi parkirnimi mesti, ki omogočajo dovoz pacientk. Pri vhodu v objekt BGPK se zagotovi manjše število PM (največ 8 PM) za začasno parkiranje za dovoz porodnic.
(6) Objekt je podkleten. Predvidena je podzemna povezava z objektom Severna vrata.
(7) Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue5 so prikazani tudi v grafičnem delu OPPN, list številka 3.
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue6)
(1) Urejevalna enota Ue6 je namenjena gradnji objekta A s podzemno garažno hišo, pripadajočimi utrjenimi, zelenimi in prometnimi površinami ter drugo gospodarsko infrastrukturo.
(2) Odstranijo se obstoječi objekti.
(3) Novi objekt A na novo nastalem križišču predstavlja stavbno strukturo, ki označuje in zaključuje južni del območja. Objekt ima maksimalno štiri (P+3) in minimalno tri (P+2) nadzemne etaže.
(4) FZ ≤ 0,4.
(5) Umestitev objekta določajo gradbene meje, pri čemer je ob novi povezovalni cesti gradbena meja v pritličju zamaknjena v notranjost. Objekt naj bo zasnovan tako, da se južno in severno od objekta oblikujeta manjša trga, namenjena pešcem. Fasada objekta naj se s tem namenom v pritličju odmika od gradbene meje ob novi povezovalni cesti. Gradbena linija vzdolž nove povezovalne ceste predstavlja gradbeni linijo v nadstropju.
(6) Pod objektom ZGS je predvidena parkirna hiša, ki mora zadostiti potrebam zgrajenega objeta. Dostop do podzemne parkirne hiše je iz Gosposvetske ulice, sam uvoz vanjo pa znotraj parcele objekta. Parkiranje na parterju ni dovoljeno.
(7) Do pričetka izvajanja del na območju je dovoljena sedanja raba prostora.
(8) Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue6 so prikazani tudi v grafičnem delu OPPN, list številka 3.
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue7)
(1) V urejevalni enoti Ue7 se predvidi gradnja parkirišča in urejanje javnih utrjenih in zelenih površin.
(2) Za potrebe objekta ZZV se ohrani 30 obstoječih PM na severu objekta ter vzpostavi največ 13 novih PM na njegovi južni strani. Nova parkirna mesta so dostopna z južne strani iz nove prometne povezave med Nazorjevo in Levstikovo ulico, stara pa kot do sedaj z Gosposvetske mimo objekta za zobozdravstvo.
(3) Na južnem območju enote in na pasu proti Bleiweisovi se vzpostavi kvalitetna zelena površina – javno dostopen park.
(4) Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue7 so prikazani tudi v grafičnem delu OPPN, list številka 3.
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue8)
(1) Urejevalna enota Ue8 je namenjena gradnji parkirišča. Obstoječi objekt se odstrani.
(2) Parkirišča morajo biti zasenčena z drevesi. Med parkiriščem in sosednjimi stanovanjskimi objekti se vzpostavi zelena cezura (drevesna zasaditev).
(3) Namesto parkiranja v parterju je dovoljena tudi gradnja parkirne hiše z do dvema etažama (P+1).
(4) Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v urejevalni enoti Ue8 so prikazani tudi v grafičnem delu OPPN, list številka 3.
(skupna določila glede gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Nezahtevni in enostavni objekti s svojo postavitvijo ne smejo ovirati poti pešcev in kolesarjev.
(2) Oblikovni elementi nezahtevnih in enostavnih objektov morajo biti načrtovani skladno osnovnemu objektu.
V. ZASNOVO PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(splošna določila glede gospodarske javne infrastrukture)
(1) Potek obstoječega in s tem OPPN načrtovanega omrežja gospodarske javne infrastrukture je prikazan v grafičnem delu OPPN na listu številka 4.
(2) Zahtevne in manj zahtevne objekte je potrebno priključiti na komunalno opremo, ki zagotavlja minimalno komunalno oskrbo.
(3) Enostavni in nezahtevni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte in omrežja gospodarske javne infrastrukture.
(4) Za vse posege v gospodarsko javno infrastrukturo je potrebno pridobiti soglasja pristojnih upravljavcev.
(5) Pri projektiranju in gradnji gospodarske javne infrastrukture je potrebno upoštevati področne pravne akte.
(1) Za potrebe prometnega priključevanja in prometnih ureditev na območju OPPN se zgradi nova javna cesta, ki povezuje Levstikovo in Nazorjevo ulico, z manjšim odmikom od urgence se uredi Gosposvetska ulica, zgradi se krožišče na Kidričevi cesti in uvoz na avtobusni terminal iz krožišča, zgradita se dva podhoda (pod uvozom na avtobusni terminal in kot interna povezava med objektom BGPK in objektom severna vrata), uredijo peš in kolesarske površine ter uredijo obstoječi ali gradijo novi cestni priključki na Kidričevo, Gosposvetsko, Bleiweisovo in novo cesto.
(2) Avtobusni terminal se napaja s petim krakom iz krožišča na Kidričevi cesti. Pod tem krakom je narejen podhod, ki omogoča varno pot do šole.
(3) Potek Gosposvetske ulice se minimalno prilagodi dostopu do urgence, tako da omogoči varen dostop in oskrbo reševalnih vozil. Semaforizira se križišče Gosposvetske s Kidričevo. Na novo se zgradi križišče z novo cestno povezavo med Levstikovo in Nazorjevo. Gosposvetska ima obojestranske peš hodnike. Kolesar se vodi po vozišču.
(4) Nova javna cesta med Levstikovo cesto in Nazorjevo cesto je dvosmerna z voznima pasovoma 2 x 3,0 m in pasom za leve zavijalce za vključevanje na Bleiweisovo ulico ter obojestransko površino za pešce in kolesarje v širini 2,50 m.
(5) Kidričeva ulica je v akt povzeta po predhodno izdelanih dokumentih (projektna dokumentacija št. PR230-IDZ-CE, Kranj, oktober 2014, projektant Provia d.o.o). Bistvene ureditve na Kidričevi predstavljajo predvsem gradnjo krožišča in uvoza do avtobusnega terminala s podhodom za pešce, ureditev prečkanja pešcev na križišču z Gosposvetsko s postavitvijo semaforiziranega križišča in dimenzioniranje križišča Bleiweisove in Kidričeve ulice. Načrtovani so tudi obojestranski peš hodniki in kolesarske steze, avtobusno postajališče mestnega prometa pred zdravstvenim domom ter postajališča za taksi.
(6) Pod Kidričevo cesto se načrtuje interno povezavo objekta Severna vrata in BGPK oziroma zdravstvenega doma.
(7) Ob Bleiweisovi ulici se zgradi obojestranske peš hodnike in kolesarske steze.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na obravnavanem območju sta dve transformatorski postaji, TP 0133 Zdravstveni dom Kranj in TP 0582 Medicinski center ter štirje srednje napetostni (SN) in šest nizko napetostnih (NN) kablovodov.
(2) Trase obstoječega NN omrežja se prestavijo tako, da so usklajene z ostalimi komunalnimi vodi in predvideno kanalizacijo.
(3) Novi in obstoječi uporabniki v severnem delu obravnavanega območja se bodo napajali iz obstoječe TP 0133 Zdravstveni dom. Za potrebe napajanja novih uporabnikov iz TP 0133 Zdravstveni dom je potrebno zgraditi nove NN kablovode v ustrezni kabelski kanalizaciji, SN omrežje pa ostaja enako. Povečave moči se omogoči po potrebi.
(4) V južnem delu obravnavanega območja je obstoječa TP 0582 Medicinski center, katero bo potrebno prestaviti na novo lokacijo ob Zobozdravstveni ambulanti v Ue4 ter nanjo priključiti in zato podaljšati obstoječe SN kablovode K1355 in K1377. Kolikor bo potrebno, se poveča moč transformatorske postaje iz 630 kVA na 1000 kVA. Nova postaja naj bo zato izvedbe SAVA-2G, ki omogoča namestitev 1000 kVA transformatorja. Vsi obstoječi NN vodi se prestavijo (podaljšajo) iz TP medicinski center v TP Medicinski center nadomestna, za nove objekte znotraj območja pa se predvidijo nove trase. Nova lokacija TP mora imeti stalen dostop iz javnih površin. Zaradi prestavitve TP in priključevanja novih uporabnikov bo potrebno zgraditi nove NN kablovode. Vse elektroenergetske povezave se morajo graditi v ustrezni kabelski kanalizaciji.
(5) V telesu Gosposvetske ulice se zgradi kabelsko kanalizacijo za nove kablovode, s katerimi se nadomesti obstoječe.
(6) Na celotnem območju so dovoljene gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve elektroenergetske infrastrukture v javni rabi. V primeru gradbenih del v območju obstoječih elektroenergetskih naprav je investitor dolžan pred pričetkom gradnje naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov ter izdelati projektno dokumentacijo za prestavitev oziroma zaščito obstoječih naprav. Vsa morebitna dela v zvezi s prestavitvijo oziroma zaščito naprav lahko opravi le upravljavec distribucijskega omrežja. Pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov mora biti zagotovljen nadzor s strani pooblaščene organizacije.
(7) Za potrebe novih ureditev na območju OPPN se lahko dogradi elektroenergetsko omrežje kot je prikazano v grafičnem delu OPPN na listu 4.
(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN predstavljata plinovodno omrežje dva plinovoda. Prvi poteka od osnovne šole vzporedno (zahodno) od Bleiweisove ceste po jeklenih ceveh, tlačni razred 3 bare in napaja toplotno postajo ob objektu Zavarovalnice Triglav. Na ta plinovod so priključeni vsi objekti zdravstva. Drugi poteka od osnovne šole proti Gosposvetski cesti v ceveh PE, tlačnega razreda 100 mili barov. Iz tega plinovoda so napajani bloki ob Gosposvetski cesti.
(2) Plinovodno omrežje, ki poteka preko avtobusnega terminala, bo potrebno prestaviti iz območja gradnje. Oba plinovoda se na območju Bleiweisove ceste prestavi v cesto, in sicer vzporedno z novim krožnim hidrantnim vodovodom. Južno od Kidričeve ceste se 3,0 barski plinovod v jekleni izvedbi priključi na obstoječ plinovod, 0,1 barski v polietilenski izvedbi pa se nadaljuje vzporedno z vodovodom po Kidričevi cesti do križišča z Gosposvetsko cesto. Cevi so v polietilenski izvedbi.
(3) Objekti znotraj območja se lahko priključujejo na plinovodno omrežje. Plinovodno omrežje omogoča priključevanje za potrebe ogrevanja, hlajenja in kuhanja.
(4) V fazi priprave projektne dokumentacije je potrebno skladno z veljavno zakonodajo pripraviti ustrezne načrte za zaščito, prestavitev in priključitev na obstoječo plinovodno infrastrukturo, skladno s pogoji upravljavca omrežja.
(5) Za potrebe novih ureditev na območju OPPN se lahko dogradi distribucijsko plinovodno omrežje kot je prikazano v grafičnem delu OPPN na listu 4.
(1) Svetilke javne razsvetljave se nahajajo ob javnih cestah.
(2) Dodatno se osvetlijo nova cestna povezava in uvozi v podzemno garažo.
(3) Z interno razsvetljavo se intimno osvetlijo poti in skupne površine, kar se določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(4) Omrežje se napaja iz nizkonapetostne zanke, ki je vodena v cestnih koridorjih oziroma poteh.
(telekomunikacijsko in kabelsko omrežje)
(1) Na območju je prisotna kabelska kanalizacija, v kateri je položeno večje število različnih telekomunikacijskih vodov. Na vseh obstoječih trasah je potrebno položiti nove dodatne zaščitne cevi, praviloma preseka ɸ 110 mm. Število cevi se določi glede na zasedenost in pomembnost posameznega odseka telekomunikacijske kabelske kanalizacije. Na območju nove ceste med Levstikovo in Nazorjevo leži pomembna telekomunikacijska kabelska kanalizacija, po kateri potekajo pomembni magistralni in lokalni kabli. Na območju Gosposvetske ulice je predvidena dograditev kabelske kanalizacije (od jaška 6/8b proti severu) za potrebe stanovanjskih blokov izven območja OPPN.
(2) Do novih stavb se predvidi polaganje cevi premera 110 mm, ki se navežejo na obstoječe stanje kot prikazuje grafika.
(3) Telekomunikacijsko kabelsko kanalizacijo, ki poteka čez območja Ue2, Ue3, Ue4, Ue5 in Ue6, se prestavi na robove enot skladno z grafičnim delom.
(4) Za območje severno od Kidričeve ceste je potrebno od obstoječega jaška ob Bleiweisovi (jašek 21), predvideti povezavo z novo kabelsko kanalizacijo 2 x ɸ110 mm, ki poteka čez Kidričevo cesto do novih objektov.
(5) Instalacije v novih objektih morajo biti izvedene tako, da bo omogočeno povezovanje tudi z optičnimi kabli.
(6) Pred pričetkom gradbenih del v območju OPPN je potrebno obstoječe telekomunikacijske naprave označiti in ustrezno zaščititi v skladu s predhodno izdelanim projektom ter navodili upravljavca. Nove telekomunikacijske vode ter prestavitve vodov je potrebno obdelati v projektni dokumentaciji skladno s pogoji upravljavca.
(7) Lokacije telekomunikacijskih kapacitet morajo biti dostopne pristojnemu upravljavcu.
(8) Za potrebe novih ureditev se lahko izvede kabelska kanalizacija TK in KSR kot je prikazano v grafičnem delu OPPN na listu 4.
(1) Obravnavano območje zdravstva se napaja iz sekundarnega obnovljenega vodovoda v ceveh iz NL DN 150 mm, ki poteka po Gosposvetski cesti. Vodovodno omrežje je ustrezno in ni potrebnih povečanj ali rekonstrukcij. Minimalno se zaradi umestitve TP postaje premakne trasa vodovoda ob zobozdravstveni ambulanti ter zaradi gradnje dovoza do urgence v Gosposvetski ulici.
(2) Severno od Kidričeve ceste poteka obstoječ primarni vodovod (premer 315 mm), ki napaja obravnavano območje, vključno s šolskim centrom. Obstoječ primarni vodovod se na območju gradnje avtobusnega terminala prestavi severno od območja. Odcep se izvede v zelenici zahodno od Bleiweisove ceste. Severno od območja prečka Bleiweisovo cesto in poteka med območjem terminala in osnovno šolo Franceta Prešerna. Zgrajen bo v ceveh iz nodularne litine DN 300 mm. Iz tega vodovoda bo izveden odcep cevovoda v ceveh iz nodularne litine DN 150 mm, ki bo potekal po Kidričevi cesti do odcepa za Gosposvetsko ulico. Iz odcepa za Gosposvetsko cesto bo izveden odcep za terminal. Priključek za stolpiče bo izveden iz prestavljenega vodovoda na severni strani. Na javnem omrežju bodo vgrajeni hidranti, ki bodo zagotavljali ustrezno požarno varnost. Na posameznih odcepih bodo izvedeni vodomerni jaški z vodomeri. Predvidena količina požarne vode bo 20 l/s.
(3) Objekti se priključujejo na sekundarno omrežje.
(4) Za vzdrževanje vodovoda mora biti zagotovljen koridor v utrjenih povoznih javnih površinah.
(5) Vodovodni priključki morajo biti zaključeni z vodomernimi jaški, ki morajo biti locirani na gradbeni parceli čim bliže javnemu vodovodu.
(6) Omrežje mora biti zgrajeno iz nodularne litine. Vozlišča vodovoda se predvidevajo v armiranobetonskih jaških.
(7) Za izgradnjo vodovodnega omrežja mora investitor pridobiti soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(8) Za potrebe novih ureditev se lahko izvede vodovodno omrežje kot je prikazano v grafičnem delu OPPN na listu 4.
(1) Za potrebe gašenja požara se v območju cestnih koridorjev na vodovodno omrežje vgradijo nadzemni hidranti. Interno hidrantno omrežje mora biti krožno povezano in vezano na javni vod za odjemnim mestom.
(2) Predvidena količina požarne vode bo 10 l/s.
(3) Na omrežje se vgradi ustrezno število hidrantov, razporejenih na razdalji 80 do 100 m, pri čemer naj se upošteva obstoječe stanje.
(4) Hidrantno omrežje za posamezne objekte mora biti vezano preko obračunskega vodomera uporabnika komunalne storitve.
(5) Ob zadnjem hidrantu hidrantnega omrežja mora biti zagotovljen odvzem vode iz sistema zaradi preprečevanja staranja vode.
(1) Vsi objekti, v katerih bo nastajala sanitarna odpadna voda, morajo biti priključeni na omrežje javne odpadne kanalizacije pod pogoji izvajalca javne službe.
(2) Na križišču Kidričeve z Bleiweisovo cesto se priključi zbirnik fekalne kanalizacije z območja severno od Kidričeve na obstoječi mešani kanalizacijski vod v Bleiweisovi ulici. Območje avtobusnega terminala bo opremljeno z notranjo kanalizacijo, ki se jo bo preko enega ali več črpališč črpalo v zunanji zbirni jašek, ki bo s fekalnim kanalom PVC DN 250 mm povezan z obstoječim mešanim kanalom po Bleiweisovi cesti. Babiška hiša bo priključena na obstoječ fekalni kanal, ki poteka iz bolnišnice za ginekologijo in se priključuje na obstoječi mešan kanal na Bleiweisovi cesti. Nov objekt A se bo priključeval na obstoječi fekalni kanal, ki poteka vzdolž Gosposvetske ulice. Preložita se voda fekalne kanalizacije zaradi prizidka objektu BGPK in podhoda pod cestnim priključkom do avtobusnega terminala. Ostala fekalna kanalizacija ostane nespremenjena.
(3) Kanalizacijski vodi naj potekajo v javnih površinah tako, da je omogočeno vzdrževanje omrežja s priključki.
(4) Kanalizacija mora biti izvedena vodotesno iz atestiranih materialov vključno z revizijskimi jaški in priključki.
(5) V projektu je potrebno obdelati tudi kanalizacijske priključke za posamezni objekt, ki naj bodo zaključeni z revizijskim jaškom na gradbeni parceli.
(6) Za izgradnjo kanalizacijskega omrežja mora investitor pridobiti soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(7) Za potrebe novih ureditev se lahko izvede fekalno kanalizacijsko omrežje kot je prikazano v grafičnem delu OPPN na listu 4.
(1) Padavinske vode z ureditvenega območja bodo speljane v obstoječ in dograjen javni kanalizacijski sistem, delno pa se bodo ponikale na zemljiščih investitorjev. Padavinske in drenažne vode naj se odvajajo oziroma ponikajo tako, da ne bo prišlo do erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoliških površin.
(2) Po vzhodni strani Bleiweisove ceste poteka obstoječ mešan kanal, na katerega se priključuje Kidričeva cesta (del do križišča z Gosposvetsko cesto) in vsi objekti, ki gravitirajo na ta kanal (zdravstveni dom, bolnišnica za ginekologijo in območje zavoda za zdravstveno varstvo). V Kidričevi cesti se zgradi nov meteorni kanal, ki se priključuje na mešan kanal v Bleiweisovi cesti.
(3) Območje od krožišča na Kidričevi cesti (ob osnovni šoli) proti jugu se odvaja na nov zbirni meteorni kanal z izpustom v reko Savo. Nanj se bo navezovalo več zbirnih kanalov, ki odvajajo vodo s cestnih površin in sosednjih območij.
(4) V telesu Gosposvetske ceste je zgrajen meteorni kanal. Meteorni kanal poteka od križišča s Kidričevo cesto proti Stošičevi ulici na jugu. Vsi objekti, ki gravitirajo na Gosposvetsko cesto so priključeni na ta kanal.
(5) Za izvedbo meteorne kanalizacije se predvideva uporaba vodotesnih cevi in tipskih revizijskih jaškov.
(6) Padavinske vode s povoznih površin se tam, kjer se ne morejo priključiti na meteorno kanalizacijo, preko lovilcev olj odvajajo v ponikovalnice na zemljišču investitorja. Sistem čiščenja meteornih vod s cest, parkirišč in drugih utrjenih površin mora biti izveden tako, da ne prihaja do onesnaževanja in iztokov nevarnih snovi v podtalje in vode. Odvodnja meteornih vod se uredi preko lovilcev olj, ki morajo biti skladni s standardom SIST EN 858-2.
(7) Odvajanje in čiščenje meteornih voda mora biti skladno s predpisi s področja varstva okolja.
(8) Za potrebe novih ureditev se lahko izvede meteorno kanalizacijsko omrežje kot je prikazano v grafičnem delu OPPN na listu 4.
Dopustna je uporaba vseh okoljsko sprejemljivih virov energije (plin, toplotne črpalke, sončna energija ipd.).
(odstranjevanje odpadkov)
(1) V območju OPPN se umesti več ekoloških otokov.
(2) Prostori za zbiranje odpadkov morajo biti urejeni v nivoju dovozne ceste in dostopni smetarskim vozilom. Odjemno mesto za ločeno zbrane komunalne odpadke se zagotovi na gradbeni parceli stavbe, kjer odpadki nastajajo ob cestnih površinah. Velikost in število zabojnikov je odvisno od števila uporabnikov oziroma gospodinjstev in se določi v projektni dokumentaciji.
(3) Na ureditvenem območju je obvezno ločeno zbiranje s predpisi določenih frakcij odpadkov.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
Na območju OPPN ni zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnega območja ali posebnega varstvenega območja Natura 2000.
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Območji urejevalnih enot Ue2 in Ue3 se načrtujeta v vplivnem območju in deloma na samem območju enote stavbne dediščine Kranj – Osnovna šola Franceta Prešerna (EŠD 18825).
(2) V neposredni bližini območja se nahajajo objekti stavbne dediščine Vila Bleiweisova 9 (EŠD 27955), Vila Vrtna 3 (EŠD 27952), Tovarna Gorenjska oblačila (EŠD 27471) in naselbinska dediščina Vilska četrt ob Vrtni ulici (EŠD 22701) in Mestno jedro (EŠD 274). Načrtovane ureditve nanje nimajo vpliva.
(3) Med objektom osnovne šole ter severno mejo avtobusnega terminala je potrebno zasnovati zeleno cezuro z drevesno vegetacijo, ki bo služila kot bariera in omogočala ohranitev kvalitetne okolice šole. Na območju med šolo in avtobusnim terminalom je potrebno predvideti parkovne ureditve z namenom izboljšanja sedanjega stanja, pri čemer je potrebno obstoječo visokodebelno vegetacijo in travnato površino med šolo in severno mejo območja OPPN ohranjati v največji možni meri. Ukrep mora biti izveden pred pričetkom delovanja avtobusnega terminala.
(4) V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte v Ue2 in Ue3 mora biti prikazan način zaščite ohranjene visokodebelne vegetacije na območju med šolo in novimi objekti.
(5) Na območju OPPN, predvsem pa znotraj urejevalnih enot Ue2 in Ue3, kjer bodo najobsežnejši posegi v tla, je potrebno arheološko spremljanje zemeljskih del ter arheološko dokumentiranje ob gradnji. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastniki zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del obvesti ZVKDS OE Kranj vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
(1) Med običajnim obratovanjem na območju ob ustrezni ureditvi tal območja in posamezne dejavnosti ne bo pomembnih vplivov na tla. OPPN ne leži na območjih erozije, plazljivosti, poplav, vodnih ali priobalnih zemljiščih, varstvenih pasovih virov pitne vode oziroma na vodovarstvenih območjih.
(2) Sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte s kletnimi prostori je preveritev stanja in vplivov načrtovane gradnje na tla in podzemne vode (geološko in hidrološko poročilo) ter določitev morebitnih ukrepov.
(3) Pred projektiranjem objektov je potrebno določiti nivo podtalnice in preveriti kavernoznost tal ter nadaljnje načrtovanje prilagoditi ugotovitvam.
(4) Rodovitni del tal, ki ostane ob izkopu, naj se uporabi za sanacijo degradiranih površin znotraj OPPN ali na drugih območjih oziroma za končno ureditev območja zelenih površin na območju OPPN. Po končanih zemeljskih delih je potrebno takoj začeti s sanacijskimi in zasaditvenimi deli na vseh razgaljenih površinah. Posege v tla je potrebno izvesti tako, da se prizadene čim manjšo površino tal.
(5) V času gradnje in obratovanja je na področju varstva tal in podtalnice treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:
– preprečiti je treba raztresanje oziroma razlivanje gradbenih materialov;
– preprečiti je treba spiranje gradbenih materialov v tla;
– preprečiti je treba emisije delcev v zrak in tla na viru onesnaževanja;
– vzdrževanje gradbene mehanizacije in transportnih vozil mora potekati tako, da ne pride do razlitja in iztekanja motornega olja in drugih nevarnih snovi;
– čiščenje tovornih vozil in gradbene mehanizacije preden zapustijo območje gradbišča, tako da ne bo prihajalo do onesnaževanja javnih cest;
– v primeru nezgod je treba predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev ter preprečiti izliv nevarnih snovi v okolje;
– po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in ostanke začasnih deponij ter vse z gradnjo prizadete površine ustrezno krajinsko urediti.
(6) Za začasne prometne in gradbene površine je potrebno uporabiti infrastrukturne površine, ki že obstajajo ali so na njih tla manj kvalitetna, predvsem znotraj območja OPPN. Odvečni odkopni gradbeni material se ne sme odlagati na sosednja območja, razen če ima investitor dogovor z lastnikom teh zemljišč. Tovorna vozila med gradnjo ne smejo voziti ali obračati na sosednjih površinah, razen če obstaja dogovor z lastniki teh zemljišč. V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja.
(7) Tlakovanje parkirnih površin se izvede nepropustno za vodo, olja in gorivo.
(1) Pri načrtovanju objektov v ureditvenem območju je potrebno upoštevati predpise o učinkoviti rabi energije v objektih.
(2) V času intenzivnih gradbenih del je ob suhem vremenu zaradi možnosti prašenja potrebno močiti dele objektov. Vozila naj se premikajo počasi in skladno z določili ureditve gradbišča. Vozilom naj se na prehodu z gradbišča na asfaltno podlago z vodo očisti pnevmatike. Območja večjih posegov je potrebno že v času gradnje sproti kultivirati.
(3) V času gradnje je potrebno čim večji del tovornega prometa preusmeriti tako, da ne bo obremenjeval bližnjih stanovanjskih objektov in osnovne šole.
(4) Za varstvo zraka v času gradnje je treba upoštevati vse veljavne predpise s tega področja.
(1) Območje OPPN je na enoti KR J 37 in KR Z 4 opredeljeno kot III., na enoti KR J 21 pa kot II. območje varstva pred hrupom.
(2) Da se ohrani oziroma zniža raven hrupa ob osnovni šoli, se vzdolž celotnega severnega roba novega avtobusnega terminala (Ue2) uredi protihrupno ograjo. Ograja mora biti postavljena pred pričetkom obratovanja avtobusnega terminala.
(3) Pred izgradnjo avtobusnega terminala naj se za objekte v Ue4 izdela elaborat pasivne protihrupne zaščite. Na podlagi rezultatov študije se po potrebi zagotovi pasivne protihrupne ukrepe na objektu zdravstvenega doma. Ukrepi morajo biti izvedeni pred pričetkom obratovanja avtobusnega terminala.
(4) Ob gradnji nove cestne povezave med Levstikovo in Nazorjevo ulico je na delu ob stanovanjskih stavbah (zahodni del ulice) potrebno postaviti protihrupno ograjo. Ukrep mora biti izveden pred pričetkom uporabe prometnice.
(5) Vse ceste in ulice, ki se jih rekonstruira ter nove ceste naj se izvede s tišjo obrabno zaporno asfaltno prevleko. Ob osnovni šoli, zdravstvenem domu in bolnišnici mora biti asfaltna prevleka izvedena pred pričetkom obratovanja avtobusnega terminala.
(6) Povozne površine se nikjer ne tlakujejo.
Za varstvo pred hrupom v času gradnje in obratovanja je treba upoštevati vse veljavne predpise s tega področja.
Pri ravnanju z odpadki med gradnjo je treba upoštevati vse veljavne predpise s tega področja.
(zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja)
(1) Osvetljevanje območja (dovozne ceste, parkirišča, objekti) se zmanjša na najnižjo raven oziroma se območij, za katera osvetljevanje ni potrebno, ne osvetljuje.
(2) Razsvetljava mora biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov, ne presega mejnih vrednosti iz uredbe, ki določa mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(3) Pri opremljanju območja z javno razsvetljavo je potrebno upoštevati predpise s področja svetlobnega onesnaževanja.
(elektromagnetno sevanje)
Stavbe, v katerih se stalno ali začasno zadržujejo ljudje, morajo biti načrtovane izven elektroenergetskih koridorjev.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Ureditveno območje OPPN ni erozivno in plazovito ter se ne nahaja znotraj poplavno ogroženih območij.
(2) Pred projektiranjem objektov s kletnimi prostori je potrebno določiti nivo podtalnice in nadaljnje načrtovanje prilagoditi ugotovitvam.
(3) Za zaklanjanje ljudi v primeru nevarnosti je potrebno v objektu avtobusnega terminala z garažno hišo predvideti gradnjo zaklonišča. V ostalih objektih je potrebno zgraditi stropno ploščo nad kletjo tako, da zdrži rušenje stavbe nanjo, oziroma je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo.
(4) Z izbiro konstrukcije, dimenzioniranjem in načrtovanjem stavb je potrebno zagotoviti odpornost na porušitev za VIII. stopnjo Mercali-Cancani-Sieberg lestvice potresne nevarnosti. Upoštevati je projektni pospešek tal 0,225 g.
(5) Z upoštevanjem predpisanih standardov (SIST EN 1991-4) je potrebno zagotoviti skladnost z zahtevami Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov.
(6) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:
– nadzor tehnične usposobljenosti vozil gradbene mehanizacije;
– nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj;
– nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi iz obstoječih utrjenih površin in objektov;
– nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
(rešitve in ukrepi za varstvo pred požarom)
(1) Na območju so predvidene stavbe, ki se v skladu s predpisi uvrščajo med požarno manj zahtevne, zahtevne in zelo zahtevne objekte.
(2) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(3) Potrebno je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Zgrajeno mora biti protipožarno hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov. Za potrebe gašenja požara se v ureditvenem območju objektov izvede krožno mrežo z nadtalnimi hidranti. Najmanjša razdalja hidranta od objekta znaša 5,0 m, največja pa 80,0 m. Hidranti so lahko medsebojno oddaljeni med 80,0 in 100,0 m. Natančno razmestitev hidrantov, potrebno količino vode in druge rešitve v zvezi z varstvom pred požarom se določi v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(4) S projektno dokumentacijo in gradnjo je potrebno zagotoviti odmike od meje parcel, med objekti ali potrebne protipožarne ločitve in zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostop, dovoz in delovne površine za intervencijska vozila, ki morajo biti v skladu s SIST DIN 14090.
(5) Stavbe morajo biti projektirane, grajene in vzdrževane tako, da njihova konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov.
(6) Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana:
– s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov (kurilno olje, UNP);
– z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
(1) Parcelacija se izvede na podlagi načrta parcelacije, ki je prikazan na listu številka 6 grafičnega dela OPPN.
(2) Dovoljena je delitev parcel za gradnjo za potrebe fazne izgradnje ceste in druge gospodarske infrastrukture s priključki za priključevanje stavb.
(3) Dovoljena je delitev parcel za potrebe ureditev transformatorske postaje, parkirnih površin ali za potrebe urejanja pravic zaradi gradnje gospodarske infrastrukture.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKIH UREDITEV TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(1) Objekti v območju OPPN se lahko gradijo etapno.
(2) Gradnja gospodarske javne infrastrukture se lahko izvaja pred izgradnjo drugih objektov.
(3) Gradnja objektov v posamezni etapi lahko poteka sočasno z izgradnjo gospodarske infrastrukture, pri čemer je potrebno:
– pred ali sočasno z izdajo gradbenega dovoljenja za objekt posamezne etape pridobiti gradbeno dovoljenje za vso, z OPPN načrtovano, gospodarsko javno infrastrukturo potrebno za priključevanje posamezne etape;
– pred ali sočasno s pridobitvijo uporabnega dovoljenja za posamezni objekt mora biti pridobljeno uporabno dovoljenje za gospodarsko javno infrastrukturo na območju priključevanja objekta in le ta predana v upravljanje pristojnemu upravljavcu.
(obveznosti investitorjev, upravljavcev, občine in izvajalcev)
(1) Investitorji so dolžni poravnati stroške že zgrajene komunalne opreme v skladu s programom opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Kranj in stroške načrtovane nove komunalne opreme v skladu s Programom opremljanja za območje OPPN.
(2) V sklopu izgradnje z OPPN načrtovane gospodarske javne infrastrukture, so investitorji dolžni zgraditi tudi priključke na posamezno parcelo za gradnjo, ki so zaključeni z vodomernim oziroma revizijskim jaškom, lociranim na parceli za gradnjo čim bliže javnemu vodu.
(3) Pred pričetkom gradnje so investitorji dolžni pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske infrastrukture zaradi uskladitve posegov in zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite vodov ter nadzora nad izvajanjem del.
(4) S programom opremljanja in pogodbo o opremljanju zemljišč za gradnjo se določi obveznost investitorjev, upravljavcev in občine glede komunalnega opremljanja v območju OPPN in obveznost investitorjev za izvedbo ukrepov iz 8. člena tega odloka.
(5) V primeru poškodb gospodarske infrastrukture med gradnjo morajo investitorji o tem takoj obvestiti upravljavce.
(6) Investitorji so dolžni izdelati in izročiti upravljavcu posamezne vrste gospodarske infrastrukture projekt izvedenih del, izdelan v skladu z navodili upravljavca v analogni in digitalni obliki (grafika v DWG, DXF ali SHP formatu).
(7) Pred pričetkom gradnje so investitorji skupaj z upravljavci dolžni evidentirati stanje prometnih površin, zelenic, hodnikov za pešce in ostalih površin v okolici območja OPPN ter po končani gradnji zagotoviti povrnitev teh površin v prvotno stanje.
(8) Investitorji so dolžni na začetku gradbenih del skrbno odstraniti in deponirati plodno zemljo.
(9) Obveznost investitorjev je tudi izvedba vseh ukrepov za varstvo okolja in normalno rabo načrtovanih objektov.
(10) Gradnja v območju OPPN bo lahko povzročila prekomerno prometno obremenitev na obstoječem prometnem omrežju. Investitorji so dolžni pred pričetkom prekomerne obremenitve z upravljavcem javnih cest skleniti pogodbo, s katero se opredelijo medsebojne obveznosti v zvezi z rekonstrukcijo javnih cest po prenehanju obremenitev in povečanim rednim vzdrževanjem cest v času trajanja povečane obremenitve.
(11) Investitorji so dolžni poravnati stroške potrebnih prestavitev obstoječih komunalnih vodov.
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(velikosti dopustnih odstopanj)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter pri projektiranju objektov in ureditev, poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbeno tehničnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika. S takšnimi odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere na območju OPPN. S takšnimi odstopanji morajo soglašati nosilci urejanja prostora, na katere se odstopanja nanašajo. Odstopanja gabaritov so možna v okviru določb od (2) do (4) odstavka tega člena.
(2) Višinski gabariti načrtovanih objektov ne smejo presegati dimenzije, določene v besedilu za posamezne urejevalne enote. Tehnični elementi na strehah, kot so jaški dvigal, dimniki, naprave za prezračevanje in podobno, lahko določen višinski gabarit presegajo.
(3) Odstopanja od točk zakoličb, določenih v listu 6 so +1,0/–1,0 m.
(4) Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in lokacij objektov gospodarske infrastrukture zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. Dopustne so tudi delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev gospodarske infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo končne ureditve posameznega omrežja gospodarske infrastrukture.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
OPPN je skupaj s prilogami na vpogled na Mestni občini Kranj.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-4/2013-48/01
Kranj, dne 26. oktobra 2016
Boštjan Trilar l.r.
