Na podlagi 55. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), 39. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-C, Uradni list RS, št. 43/11), Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za preselitev kmetijskega gospodarstva Šenk (Uradni list RS, št. 52/13) in 18. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 33/07) je Svet Mestne občine Kranj na 21. seji dne 26. 10. 2016 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za preselitev kmetijskega gospodarstva Šenk
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za preselitev kmetijskega gospodarstva Šenk (v nadaljevanju OPPN).
(2) OPPN je izdelal Domplan d.d. Kranj, pod št. projekta UD/462–91/3.
(3) Skladno z odločbo Ministrstva za kmetijstvo in okolje št. 35409-21/2014/5 z dne 1. 4. 2014, celovite presoje vplivov na okolje za OPPN ni potrebno izvesti.
(1) OPPN je sestavljen iz besedilnega in grafičnega dela s prilogami:
(2) Besedilo odloka sestavljajo:
I. Splošne določbe,
II. Opis prostorske ureditve,
III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor,
IV. Pogoji za projektiranje in gradnjo,
V. Pogoji priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
VI. Rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje narave,
VII. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov,
VIII. Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom,
IX. Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
X. Načrt parcelacije,
XI. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN,
XII. Vrste dopustnih posegov po prenehanju veljavnosti OPPN,
(3) Grafični del sestavljajo karte:
1. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela Izvedbenega prostorskega akta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju;
2. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela Izvedbenega prostorskega akta s prikazom gospodarske javne infrastrukture na širšem območju;
3. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem;
4. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji ter prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanja narave in varovanja kulturne dediščine;
5. Ureditvena situacija;
6. Pogled A in B;
7. Prikaz ureditev poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro;
8. Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
9. Načrt parcelacije.
(4) Priloge:
1. Izvleček iz strateških prostorskih aktov,
2. Odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, št. 351-43/2011/6 z dne 16. 1. 2012 o izpolnjevanju pogojev,
3. Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za preselitev kmetijskega gospodarstva Šenk,
4. Prikaz stanja prostora,
5. Strokovne podlage,
6. Obrazložitev in utemeljitev,
7. Smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora,
8. Tehnični elementi za zakoličbo.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(1) Območje OPPN obsega dele zemljišč s parc. št. 690, 691/2, 691/3 in 691/4, vse k.o. Britof.
(2) Velikost območja je 3,1 ha.
(ureditve izven območja OPPN)
Za nemoteno izvedbo in uporabo načrtovanih objektov je izven območja OPPN predvidena izgradnja dela energetske in komunalne infrastrukture.
(1) Z OPPN se načrtuje gradnja kmetijskih objektov, ki neposredno služijo kmetijski dejavnosti.
(2) V območju OPPN je načrtovana gradnja remize za kmetijske stroje s povozno tehtnico, hleva za mlado živino, hleva za krave molznice, skladišča za seno in slamo, koritastih silosov, kanala za gnojevko in lagun za gnojevko.
(3) V okviru preselitve kmetijskega gospodarstva Šenk je načrtovana tudi vsa potrebna komunalna in energetska infrastruktura.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) Zemljišča predvidene prostorske ureditve se nahajajo na JV strani naselja Britof in so v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta Mestne občine Kranj (v nadaljevanju IPN MOK) razvrščena med kmetijska zemljišča z oznako K1.
(2) Območje OPPN se prometno navezuje na lokalno cesto Britof–Šenčur z oznako LC390131.
(3) Predvideno kmetijsko gospodarstvo predstavlja zametek nove kmetijske cone na obravnavanem območju. Oblikovanje zunanje podobe objektov naj bo trajnostno naravnano in naj vsebuje kakovostne oblikovne elemente objektov v okolici.
(4) Vedutno izpostavljenost kmetijskega gospodarstva se ublaži z zasaditvijo visokoraslih sadnih dreves na južni in zahodni strani, na severni in vzhodni strani je območje omejeno z gozdnim robom.
(5) Predmetno zemljišče meji na kmetijska in gozdna zemljišča, zato posegi ne bodo negativno vplivali na sosednja območja.
IV. POGOJI ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
(vrste gradenj glede na namen)
Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:
– gradnja remize za kmetijske stroje (objekt A1). V objektu so načrtovani tudi servisni prostori. Ob JV strani objekta bo locirana povozna tehtnica,
– gradnja hleva za mlado živino, cca 200 živali (objekt A2),
– gradnja hleva za krave molznice, cca 300 živali (objekt A3). V objektu bodo urejeni tudi molzišče, strojnica, prostor za bazen in mlekarna,
– gradnja skladišča za seno in slamo (objekt A4),
– gradnja treh lagun za gnojevko (objekt B1),
– gradnja petih koritastih silosov za spravilo krme (objekt B2),
– gradnja kanala za gnojevko (objekt B3),
– gradnja prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij v javni rabi.
(pogoji glede velikosti in oblikovanja objektov)
(1) Gabariti objektov:
1.1. Remiza za kmetijske stroje (objekt A1):
– tlorisni gabarit: 25,00 m x 100,00 m;
– višinski gabarit: enoetažen – pritličje (P), katerega strop je hkrati streha oziroma P + podstrešje (nad delom kjer so predvideni servisni prostori); kota slemena je 16,20 m nad koto pritličja; pritličje je v nivoju terena;
– streha: nesimetrična dvokapnica v naklonu 30°, z višinskim zamikom v slemenu; sleme v smeri daljše stranice; v strešini je možna izvedba svetlobnih odprtin in v slemenu zračnih odprtin.
1.2. Hlev za mlado živino (objekt A2):
– tlorisni gabarit: 32,00 m x 100,00 m;
– višinski gabarit: enoetažen – pritličje (P), katerega strop je hkrati streha; kota slemena je 18,80 m nad koto pritličja; pritličje je v nivoju terena;
– streha: nesimetrična dvokapnica v naklonu 30°, z višinskim zamikom v slemenu; sleme v smeri daljše stranice; v strešini je možna izvedba svetlobnih odprtin in v slemenu zračnih odprtin.
1.3. Hlev za krave molznice (objekt A3):
– tlorisni gabarit: 32,00 m x 100,00 m;
– višinski gabarit: enoetažen – pritličje (P), katerega strop je hkrati streha; kota slemena je 18,80 m nad koto pritličja; pritličje je v nivoju terena;
– streha: nesimetrična dvokapnica v naklonu 30°, z višinskim zamikom v slemenu; sleme v smeri daljše stranice; v strešini je možna izvedba svetlobnih odprtin in v slemenu zračnih odprtin.
1.4. Skladišče za seno in slamo (objekt A4):
– tlorisni gabarit: 25,00 m x 100,00 m;
– višinski gabarit: enoetažen – pritličje (P), katerega strop je hkrati streha; kota slemena je 16,20 m nad koto pritličja; pritličje je v nivoju terena;
– streha: nesimetrična dvokapnica v naklonu 30°, z višinskim zamikom v slemenu; sleme v smeri daljše stranice; v strešini je možna izvedba svetlobnih odprtin in v slemenu zračnih odprtin.
1.5. Lagune za gnojevko (objekt B1):
– premer: 3 x Ø 18,00 m;
– višina: 5,50 m;
– dno lagun 2,00 m pod koto urejenega terena.
1.6. Koritasti silosi za spravilo krme (objekt B2):
– tlorisni gabarit: 5x 5,80 m x 56,50 m – 87,00 m;
– višina: 2,50 m; dno silosov je v nivoju terena.
1.7. Kanal za gnojevko (objekt B3) pod nivojem terena:
– širina: 1,00 m;
– globina: 1,00 m.
(2) Konstrukcijska zasnova:
– objekti (A1, A2, A3, A4) so lahko montažni (kovinska, lesena ali armiranobetonska konstrukcija) ali masivno grajeni;
– strešna konstrukcija objektov (A1, A2, A3, A4) je lahko lesena, kovinska ali iz prefabriciranih armiranobetonskih nosilcev. V strešini je možna vgradnja fotovoltaičnih modulov vendar le v ravnini strehe;
– lagune za gnojevko (objekt B1) so lahko masivne ali montažne izvedbe;
– koritasti silosi za spravilo krme (objekt B2) so lahko masivne izvedbe ali montažne izvedbe;
– kanal za gnojevko (objekt B3) je lahko masivne ali montažne izvedbe.
(3) Arhitekturno oblikovanje:
– daljše fasade stranic je potrebno členiti s slopi;
– čelne fasade in parapeti vzdolžnih fasad naj bodo obdelani z naravnimi materiali;
– oblikovanje okenskih odprtin vzdolžnih fasad se lahko prilagodi sodobni tehnologiji (zračenje hleva);
– barva fasad mora biti bela ali iz spektra svetlejših naravnih tonov;
– strešine objektov se izvede v enotni sivi kritini iz materiala, ki se ne sveti.
(oblikovanje okolice objektov)
(1) Povozne površine naj bodo izvedene v asfaltu ali utrjenem makadamu. Vse ostale površine se zatravijo.
(2) Višinske terenske razlike se premoščajo s travnatimi brežinami.
(3) Ograje je možno postavljati na parcelno mejo dogovorno s sosedi. Odmik ograje od lokalne ceste mora zagotavljati predvideno rekonstrukcijo in širitev ter predpisan prostor za postavitev prometne signalizacije in opreme ob upoštevanju pogojev pristojnega soglasodajalca. Višina gabrovih živic ob lokalni cesti pri uvozu in izvozu na kmetijsko gospodarstvo ne sme presegati višine 0,75 m. Medposestne ograje so dovoljene v žični izvedbi ali v kombinaciji z gabrovimi živicami.
(3) Zahodna in južna stran znotraj območja OPPN se zasadi z visokoraslim sadnim drevjem.
(4) Po končani gradnji je potrebno provizorije odstraniti. Odvečni gradbeni in izkopni material je potrebno odpeljati na ustrezno deponijo ter okolico objektov prekriti s humusom in zatraviti.
(lega objektov na zemljišču)
(1) Lega objektov je razvidna iz Načrta parcelacije, list št. 9.
(2) Novogradnje (A1–A4, B1–B2) so določene s fiksno točko (x, y). Kote slemena strehe posameznega objekta so določene z višinskimi kotami v toleranci + 0,50 m glede na konfiguracijo terena.
(3) Odmik objekta (A1) od lokalne ceste (parc. št. 775/4 k.o. Britof) je min 10,00 m.
(parcela, namenjena gradnji)
Parcela namenjena gradnji kmetijskega gospodarstva obsega dele zemljišč s parc. št. 690, 691/2, 691/3 in 691/4, vse k.o. Britof. Velikost in oblika parcele je razvidna iz Načrta parcelacije, list št. 9.
V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(ceste in druge prometne površine)
(1) Načrtovano kmetijsko gospodarstvo se bo preko dveh novih priključkov (uvoz in izvoz) navezovalo neposredno na kategorizirano lokalno cesto z oznako LC 390131 Šenčur–Britof.
(2) Zaradi predvidenih posegov ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega telesa, prav tako ne sme biti ovirana kasnejša rekonstrukcija ceste, vzdrževanje ceste in odvodnjavanje ceste.
(3) V projektni dokumentaciji je potrebno predvideti in opisati ter ustrezno utemeljiti vse posege v varovalnem pasu javne ceste (cestni priključek, komunalni vodi, zunanja ureditev), ki se navezujejo na gradnjo objektov. Rešitev cestnih priključkov na javno cesto mora zagotavljati ustrezno širino in radij priključka, nagib, odvodnjavanje, preglednost in morebitno prometno signalizacijo na priključkih in na javni cesti.
(4) Pri priključkih na javno cesto je potrebno upoštevati polje preglednosti. V bližini nivojskih križišč ni dovoljeno saditi dreves, visokega grmovja in poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti kaj drugega, kar bi oviralo preglednost javne ceste.
(5) Znotraj območja kmetijskega gospodarstva je predvidenih deset parkirnih mest za osebna vozila. Manipulativne površine morajo biti zasnovane tako, da se vozila na javno cesto vključujejo čelno.
(zasnova komunalne infrastrukture)
(1) Oskrba z vodo:
1.1. Vodovod:
1. Severni del območja predvidenega kmetijskega gospodarstva prečka obstoječi magistralni transportni vodovod dimenzije DN 300, ki poteka iz smeri vodohran Adergas–Kranj. Predvidena je prestavitev magistralnega vodovoda v dolžini cca 605 m. Prestavitev vodovoda se predvidi s cevmi DN 300 iz nodularne litine v površini, kjer bo zagotovljen nemoten dostop za vzdrževanje in upravljanje naprave.
2. Kmetijsko gospodarstvo se bo priključilo na prestavljeni magistralni vodovod. Priključek se izvede preko vodomernega jaška na lokaciji ob dostopu z javne ceste.
1.2. Hidrantno omrežje:
Za zaščito pred požarom se na investitorjevem zemljišču ob javni cesti postavi nov nadzemni javni hidrant. Za požarno varnost se uporablja tudi voda iz predvidenih požarnih bazenov.
(2) Odvajanje odpadnih voda:
V območju OPPN je predviden ločen sistem odvodnjavanja odpadnih in meteornih voda s streh in utrjenih površin.
2.1. Fekalna kanalizacija:
1. Odpadne komunalne vode se do izgradnje javnega kanalizacijskega sistema vodijo v MKČN.
2. Gnojevka iz hlevov se preko kanala vodi v lagune za gnojevko. Kanal in lagune za gnojevko morajo biti zgrajeni vodotesno, tako, da je preprečeno izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali podzemne vode in okolje.
2.2. Meteorna kanalizacija:
1. Meteorne vode s strešin se zbirajo in vodijo v predvidena zbiralnika meteornih vod.
2. Meteorne vode s povoznih površin se vodijo preko lovilcev olj v ponikovalnice, ki morajo biti locirane izven povoznih in manipulativnih površin na zemljišču investitorja.
(3) Elektroenergetsko omrežje:
1. Za potrebe napajanja predvidenega kmetijskega gospodarstva je potrebno na obravnavanem območju zgraditi nov NN kabelski vod iz transformatorske postaje (TP) 032 Milje do priključno merilne omarice locirane na parcelni meji.
2. Priključno merilna omarica mora biti dostopna z javnih površin. Lokacija se določi v projektu.
3. V kolikor bodo potrebe po električni moči večje, bo potrebno za napajanje predvidenega kmetijskega gospodarstva zgraditi novo TP, ki se bo preko radialnega 20 kV voda napajala iz TP 032 Milje. V tem primeru je potrebno zagotoviti ustrezno lokacijo s stalnim dostopom do nove TP.
4. Na posamezni objekt je možno namestiti naprave, ki proizvajajo električno energijo s pomočjo sončne energije. Za priklop omenjenih naprav na distribucijsko omrežje je potrebno v skladu z Energetskim zakonom pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo določeni tehnični pogoji in parametri priklopa v omrežje.
(4) Telekomunikacijsko omrežje:
1. Na območju OPPN ne potekajo obstoječe telekomunikacijske naprave in omrežje.
2. Za območje OPPN je pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja potrebno izdelati projekt telekomunikacijskega priključka (mapa 6).
3. Priklop kmetijskega gospodarstva na telekomunikacijsko omrežje bo možen v primeru potrebe investitorja ob izpolnitvi pogoja iz 2. točke.
(5) Razsvetljava:
1. Na območju kmetijskega gospodarstva je predvidena interna razsvetljava. Izvede naj se stebrno, s svetilkami, ki svetijo navzdol.
(6) Ogrevanje objektov:
1. Morebitno ogrevanje objektov se predvidi z ekološko čistimi viri (bioplin, biomasa, sonce, geosonda).
2. Sončna energija se lahko izkorišča s pasivnimi solarnimi sistemi (okna, sončni zidovi) ali z aktivnimi solarnimi sistemi (sončni kolektorji in sončne celice).
(7) Ravnanje z odpadki:
1. Za zbiranje odpadne embalaže in mešanih komunalnih odpadkov je predvidena lokacija tipskih zabojnikov ob uvozu. V času odvoza odpadkov mora biti dostopna smetarskemu vozilu pooblaščene organizacije.
2. Biološke odpadke se odlaga na kompostnik, ki se predvidi v okviru zelenih površin kmetijskega gospodarstva.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN OHRANJANJE NARAVE
(ohranjanje kulturne in naravne dediščine)
(1) Na območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino, razen ukrepov, ki veljajo za arheološke ostaline navedenih v tem členu, niso potrebni.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(3) Na območju urejanja ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV
(varstvo okolja in naravnih virov)
(1) Pri načrtovanju, gradnji objektov in naprav ter pri njihovi uporabi je potrebno upoštevati vse predpisane ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje. Ti obsegajo varstvo voda, tal, zraka, varstvo pred prekomernim hrupom in svetlobnim onesnaževanjem.
(2) Varstvo voda:
1. Predvidena prostorska ureditev ne posega na območje varstvenih pasov virov pitne vode, niti ne tangira poplavnih, vodnih ali priobalnih zemljišč.
2. Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda mora biti usklajeno s predpisi o vodah in s predpisi s področja varstva okolja.
3. Urediti je potrebno odvajanje padavinskih voda. Padavinske, drenažne in čiste zaledne vode naj se v kolikor to dopuščajo hidrogeološke razmere prioritetno ponikajo, ne da bi prišlo do erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoliških površin. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
4. Odtoke iz utrjenih in manipulativnih površin je potrebno ustrezno urediti tako, da ne bo prihajalo do onesnaženja in iztokov nevarnih snovi v podtalje.
5. Pri načrtovanju, izvedbi in obratovanju kmetijskega gospodarstva je potrebno upoštevati veljavne predpise, ki se nanašajo na gradnjo gnojišč in gnojničnih jam, odvajanje odpadnih vod iz objektov reje domače živali, vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla, varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kemijskih virov in dobre kmetijske prakse pri gnojenju.
(3) Varstvo tal:
1. Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal.
2. Humus se ob začetku gradbenih del odstrani in deponira tako, da se ohranja njegovo rodovitnost.
3. Izkopni material se uporabi na parceli za gradnjo kot material za zasipavanje objektov in izravnavo različnih nivojev terena z brežinami.
(4) Varstvo zraka:
1. Ukrepi za varstvo zraka v času gradnje predvidevajo predvsem preprečevanje prašenja z območja gradbišča in dovoznih cest.
(5) Varstvo gozda:
1. Izvajalec gradbenih del mora med gradnjo objektov zavarovati vegetacijo sosednjega gozda in telo prometnic v gozdnem prostoru pred poškodbami.
2. Za ureditev zelenih površin zaradi bližine gozda praviloma ni dopustno uporabiti tistih vrst drevnin, ki so prenašalke hruševega ožiga in tujerodnih invazivnih vrst zeli, da bi se preprečilo širjenje hruševega ožiga in neavtohtonih vrst v naravno okolje.
3. Investitor mora prevzeti odgovornost za poškodbe na njegovih objektih in premičninah, ki bi jih lahko povzročili normalno gospodarjenje z gozdom ali gozdarski promet po prometnicah v gozdnem prostoru ali ujme ter sanacija njihovih posledic.
(6) Varstvo pred hrupom:
1. Po IPN MOK spada predvidena prostorska ureditev v območje IV. stopnje varstva pred hrupom. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje ne sme presegati predpisane mejne ravni hrupa.
(7) Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem:
1. Za osvetljevanje zunanjih površin naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno ali oranžno svetlobo in ne oddajajo UV spektra. Svetilke naj bodo nepredušno zaprte in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.
2. Osvetljevanje območja, dovozne poti, parkirišč in objektov naj bo zmanjšano na najnižjo raven. Območja, za katera osvetljevanje ni nujno potrebno, naj se ne osvetljujejo.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER VARSTVO PRED POŽAROM
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Pri načrtovanju gradenj je potrebno na območju OPPN upoštevati predpise glede protipotresne varnosti in splošno uveljavljenih strokovnih standardov za varno gradnjo.
(2) Objekti morajo biti dimenzionirani in projektirani glede na stopnjo potresne ogroženosti. Po karti potresne nevarnosti (atlas ARSO) se predvidena prostorska ureditev nahaja na območju s projektnim pospeškom tal (g) 0,225 ter delno na območju z (g) 0,2.
(3) Pri načrtovanju gradbene konstrukcije objekta je potrebno upoštevati področno zakonodajo.
(4) Predvidena prostorska ureditev ne leži na območju ogroženosti pred poplavami, visoke podtalnice ter erozivnosti in plazovitosti.
(1) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom se za manj zahtevne objekte dokazuje v elaboratu »zasnova požarne varnosti«, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu »študija požarne varnosti«. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(2) Za preprečitev prenosa požara so zagotovljeni zadostni odmiki od meje parcel in med objekti. Območje urejanja meji na kmetijska in na gozdno zemljišče. Najbližji obstoječi objekti so od obravnavane lokacije oddaljeni več kot 300 m.
(3) Dovozi, manipulacijske in delovne površine ob objektih omogočajo neoviran dovoz in dostop za intervencijska vozila. Pri načrtovanju prostorske ureditve je potrebno zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.
(4) Za zagotovitev zadostne količine požarne vode se na investitorjevem zemljišču ob javni cesti postavi nov nadzemni javni hidrant. Za požarno varnost bo možno uporabiti tudi vodo iz predvidenih požarnih bazenov.
IX. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(1) Pri določanju višinske kote objekta so dovoljene tolerance do ± 0,50 m. Pri določanju tlorisnih gabaritov objektov so dovoljene tolerance do – 5 %.
(2) Dovoljeno je odstopanje od velikosti in oblike tlakovanih površin, ki so prikazane v grafičnih prilogah, vendar morajo biti upoštevana določila tega odloka. Prav tako je dovoljeno odstopanje od ostale zunanje ureditve na parceli za gradnjo, ki je prikazana v grafičnih prilogah.
(3) Pri izvedbi prometne, komunalne in energetske infrastrukture so ob soglasju pristojnega soglasodajalca dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem natančnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, bolj ekonomičnega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika.
(4) Navedena odstopanja v tem členu ne smejo biti v neskladju z ostalimi določili tega odloka, ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, prometne sheme in načrtovanih programov, ne smejo poslabšati obstoječega oziroma predvidenega stanja, delovnih razmer na območju ter morajo biti usklajena z javnimi interesi in pristojnimi nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja.
Načrt parcelacije določa gradbeno parcelo kmetijskega gospodarstva in tehnične elemente za gradnjo objektov v naravi. Parcelacija je razvidna iz Načrta parcelacije, list št. 9.
XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN
Ureditve in gradnje v predvidenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se lahko izvajajo fazno ali sočasno:
– dograditev primarnega infrastrukturnega omrežja, ki je potrebna za gradnjo komunalne infrastrukture in priključkov nanje ter izgradnja infrastrukture znotraj območja občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– izgradnja objektov kmetijskega gospodarstva,
– zunanja ureditev objektov kmetije z zasaditvijo dreves in grmovnic.
(tehnični pogoji za projektiranje)
(1) Širine in radiji priključkov na javno cesto ter elementi lokalne ceste morajo biti prilagojeni potrebam komunalnih vozil oziroma prometa.
(2) Priključka morata biti prilagojena niveleti vozišča javne ceste na katero se priključujeta.
(3) Območje križišč in njihova neposredna okolica ob cesti mora biti urejena tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na območju cestnih priključkov na občinske ceste.
(4) Investitor je dolžan območje notranjih prometnic opremiti s predpisano talno in vertikalno prometno signalizacijo in opremo na lastne stroške in jo redno vzdrževati.
(5) Meteorna in druga voda s parcel in priključkov ne sme pritekati na javno cesto ali na njej zastajati.
(obveznosti v času gradnje)
(1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi in vkopi),
– v skladu z veljavnimi predpisi v najkrajšem možnem času odpraviti prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe,
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objektov prekinjene ali poškodovane,
– ob izvedbi posega je investitor dolžan odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati na za to predvideni lokaciji,
– po končani gradnji je potrebno odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
Vsi vplivi prostorskih ureditev in izvajanje dejavnosti kmetijskega gospodarstva Šenk se spremljajo na podlagi predpisov s področja varstva okolja.
XII. VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
(1) OPPN preneha veljati, ko je izveden, ko so z načrtom predvideni objekti zgrajeni in v uporabi. Izvedenost OPPN oziroma prenehanje njegove veljavnosti ugotovi Svet Mestne občine Kranj z odlokom.
(2) Po prenehanju veljavnosti se območje ureja z IPN Mestne občine Kranj.
(1) Po prenehanju veljavnosti OPPN je dopustna sprememba namembnosti stavb, vendar le znotraj skupine objektov, ki so neposredno namenjeni kmetijski dejavnosti.
(2) Namenska raba območja OPPN se v občinskem aktu ne sme spreminjati. Po morebitnem prenehanju opravljanja kmetijske dejavnosti se zemljišča povrnejo v kmetijsko rabo.
(veljavnost občinskih prostorskih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka na območju OPPN prenehajo veljati določbe IPN Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 74/14, 95/14, 9/16).
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Občinski podrobni prostorski načrt s prilogami je na vpogled na Mestni občini Kranj.
(1) Po vsakokratni spremembi predpisov navedenih v tem odloku se pri načrtovanju na podlagi tega odloka upošteva uveljavljena sprememba in dopolnitev oziroma nov predpis, ki predmetni predpis spreminja, dopolnjuje ali nadomesti.
(2) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-5/2013
Kranj, dne 2. novembra 2016
Boštjan Trilar
Boris Vehovec l.r.
