Na podlagi 220., 232. in 242. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15) izdaja minister za pravosodje
o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov
Ta pravilnik podrobneje ureja izvrševanje pooblastil in nalog pravosodnih policistov, ki so določeni v zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: zakon), program usposabljanja in program strokovnega izpita za pravosodne policiste v Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: uprava), zahtevano vsebino usposabljanja za pravosodne policiste, ki so status pooblaščene uradne osebe pridobili zunaj uprave, in obrazec posebne izkaznice pravosodnih policistov.
(1) Določbe tega pravilnika, ki urejajo izvrševanje pooblastil in nalog pravosodnih policistov v zavodu za prestajanje kazni zapora (v nadaljnjem besedilu: zavod), se smiselno uporabljajo tudi za izvrševanje pooblastil in nalog, ki jih pravosodni policisti opravljajo v drugih varovanih objektih.
(2) Določbe tega pravilnika, ki urejajo izvrševanje pooblastil in nalog pravosodnih policistov pri delu z obsojenci, se smiselno uporabljajo tudi za izvrševanje pooblastil in nalog, ki jih pravosodni policisti opravljajo pri delu z drugimi varovanimi osebami.
(3) Določbe tega pravilnika, ki urejajo uporabo prisilnih sredstev pri delu z obsojenci, se smiselno uporabljajo tudi za uporabo prisilnih sredstev, kadar jih pravosodni policisti pri svojem delu smejo uporabiti zoper osebe, ki niso varovane osebe.
II. NALOGE PRAVOSODNIH POLICISTOV
(skrb za varnost, red in disciplino)
Pravosodni policisti skrbijo za varnost, red in disciplino tako, da:
1. varujejo zavod in obsojence;
2. spremljajo obsojence zunaj zavoda in
3. izvršujejo druge naloge, ki jih določa zakon.
(temeljna načela izvrševanja nalog)
(1) Pravosodni policist pri izvrševanju nalog ravna strokovno in dostojno, hkrati pa odločno, da se zagotovijo ter ohranjajo varnost, red in disciplina.
(2) Pravosodni policist mora biti za izvrševanje nalog ustrezno teoretično, strokovno in telesno usposobljen.
(3) Pravosodni policist ob izvrševanju nalog pri delu z mladoletnikom ravna še posebej obzirno ter pri tem upošteva njegovo osebnost, občutljivost in druge posebne lastnosti, ki jih je mogoče opaziti.
(1) Pravosodni policist ne glede na svoj delovni čas ne zapusti delovnega mesta, na katerem se delo opravlja nepretrgoma, dokler ga ne zamenja drug pravosodni policist.
(2) Pravosodni policisti, ki delajo v različnih izmenah, so med seboj povezani tako, da si predajajo informacije, ki so ali bi lahko bile pomembne za izvrševanje njihovih nalog. Pravosodni policisti si informacije predajajo ustno ob menjavi izmene. Kadar je zaradi natančnosti ali obširnosti informacij to potrebno, si pravosodni policisti predajajo informacije pisno.
(3) Zavod organizira delo tako, da se ohranja kontinuiteta dela in neposreden pretok informacij, potrebnih za delo.
(1) Pravosodni policist se tudi brez poziva takoj javi na delo, če izve, da je ogrožena varnost zavoda, če gre za upor ali beg večje skupine obsojencev, požar, elementarne ali druge hujše nesreče v zavodu.
(2) Pravosodni policist se izven delovnega časa javi na delo, če to zahtevajo izjemne varnostne razmere.
Pravosodni policist praviloma opravlja delo v uniformi. Brez uniforme lahko opravlja naslednja dela:
1. varovanje v dislociranih polodprtih in odprtih oddelkih;
2. izvajanje zahtevnejših postopkov varovanja zunaj zavoda in
3. administrativna ali druga opravila po presoji direktorja zavoda, če je pravosodni policist na to delo razporejen za daljše obdobje.
Strokovna izhodišča za izvrševanje pooblastil in nalog pravosodnih policistov predpiše generalni direktor uprave (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor).
1. Varovanje zavoda in obsojencev
(varovanje zavoda in obsojencev)
(1) Pravosodni policist skrbi za varovanje zavoda in obsojencev.
(2) Varovanje obsega oblike zunanjega in notranjega varovanja, ki so stalno potrebne za zagotavljanje varnosti in obsegajo:
1. preprečevanje nepooblaščenega vstopa oseb v zavod ali v območje zavoda, na katerem je prepovedano ali omejeno gibanje (v nadaljnjem besedilu: varovano območje);
2. preprečevanje ali ustavitev nepooblaščenega zvočnega ali slikovnega snemanja v zavodu oziroma njegovem varovanem območju;
3. odvračanje morebitnih napadov na zavod;
4. preprečevanje begov ali uporov obsojencev;
5. zagotavljanje varnosti obsojencev in drugih oseb v zavodu ter
6. zagotavljanje varnosti posameznih delov zavoda in premoženja zavoda.
(1) Izredno varovanje so oblike notranjega in zunanjega varovanja, ki so za zagotovitev varnosti potrebne ob povečani nevarnosti zaradi izrednih dogodkov v zavodu, ob neposredni nevarnosti zunanjega napada na zavod ali iz drugih razlogov, ki lahko ogrozijo varnost zavoda.
(2) Izredno varovanje odredi direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka zavoda.
(3) Če nastanejo v državi take varnostne razmere, ki utegnejo vplivati tudi na varnost, red in disciplino v zavodih, generalni direktor odredi izredno varovanje v vseh ali nekaterih zavodih.
(4) Če pristojni državni organ razglasi izredne ali vojne razmere, opravljajo pravosodni policisti delo po načrtu varovanja kot vojaški obvezniki na delovni dolžnosti.
(število pravosodnih policistov)
(1) Za zagotavljanje varnosti sta v vsakem zavodu in v vsakem dislociranem oddelku zavoda hkrati prisotna najmanj dva pravosodna policista.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko v odprtem ali polodprtem dislociranemu oddelku varovanje opravlja samo en pravosodni policist.
(3) Število pravosodnih policistov v posameznem zavodu oziroma njegovem oddelku je določeno v načrtu varovanja.
(1) Zagotavljanje varnosti je za posamezen zavod podrobneje določeno v načrtu varovanja, ki je prilagojen vrsti in velikosti zavoda in določa:
1. varovano območje zavoda,
2. vsebino in obseg varnostnih ukrepov,
3. število potrebnih pravosodnih policistov,
4. razpored pravosodnih policistov,
5. naloge pri varovanju in izrednem varovanju,
6. vrsto in način tehnične podpore pri varovanju zavoda.
(2) Načrt varovanja za posamezen zavod v skladu z usmeritvami generalnega direktorja pripravi direktor zavoda in ga generalnemu direktorju predloži v potrditev.
(3) Najmanj enkrat letno se oceni ustreznost načrta varovanja in se ga dopolni oziroma spremeni, če je to potrebno zaradi spremenjenih razmer. Za spremenjene razmere se štejejo:
1. arhitekturne spremembe posameznih objektov, ki vplivajo na potrebe po varovanju zavoda;
2. nova dejstva ali spremembe okoliščin, ki se nanašajo na varovanje zavoda;
3. spremembe na področju tehničnega varovanja zavoda;
4. spremembe predpisov, ki vsebinsko vplivajo na načrt varovanja zavoda.
(4) Ob arhitekturnih spremembah se načrt varovanja spremeni v štirih mesecih od začetka uporabe objektov. Ob drugih spremenjenih razmerah se načrt varovanja spremeni v dveh mesecih od nastanka spremenjenih razmer.
(5) Načrt varovanja je uradni dokument z oznako tajnosti »interno«.
(6) Pravosodni policist se pred začetkom opravljanja nalog in ob vsaki spremembi ali dopolnitvi načrta varovanja seznani z načrtom varovanja in spremembami ali dopolnitvami načrta varovanja zavoda, v katerem opravlja naloge, in svojo seznanitev potrdi s podpisom.
(7) Pravosodni policist je ob zaznavi sprememb razmer iz tretjega odstavka tega člena dolžen predlagati dopolnitve in spremembe načrta varovanja zavoda, s katerim se je seznanil.
(8) Pri pripravi in spremembah načrtov varovanja zavoda lahko direktor zavoda ali delavec zavoda, ki ga ta pooblasti, sodeluje s policijo pri tistih vprašanjih, ki so povezana z zunanjim varovanjem in ogroženostjo zavoda ter sodelovanjem pri iskanju pobeglih obsojencev.
Pravosodni policist skrbi za varnost obsojencev tako, da spremlja razmere med njimi ter nadzoruje in varuje obsojence pri delu in bivanju v zavodu in zunaj njega, pri spremljanju zunaj zavoda in ob drugih priložnostih. Pri tem preprečuje spore med obsojenci, samomore in poskuse samomorov, samopoškodbe, povzročanje materialne škode, storitve disciplinskih prestopkov, prekrškov, kaznivih dejanj in drugih nedovoljenih dejavnosti.
Pravosodni policisti redno preverjajo številčno stanje med obsojenci in v ta namen najmanj dvakrat dnevno (zjutraj in zvečer), če je potrebno tudi večkrat, s štetjem ali na drug način preverjajo njihovo prisotnost.
(spremljanje varnosti zavoda)
(1) Pravosodni policist je pozoren na vse okoliščine, ki bi lahko ogrozile varnost zavoda, jih beleži in o njih poroča ter ukrepa, kadar je potrebno.
(2) Pravosodni policist, ki vodi izmeno (v nadaljnjem besedilu: operativni vodja), obvesti poveljnika pravosodnih policistov (v nadaljnjem besedilu: poveljnik) o vsakem dogodku, ki ogroža varnost zavoda, in vseh zadevah, ki so povezane s splošno varnostjo. Poveljnik o tem obvesti direktorja zavoda. O vseh pomembnejših varnostnih in drugih dogodkih direktor zavoda obvesti generalnega direktorja.
(3) Podrobnejšo vsebino in način obveščanja iz tega člena določi generalni direktor.
Direktor zavoda ali poveljnik, v njuni odsotnosti pa operativni vodja, ob dogodkih, ki ogrozijo varnost zavoda, takoj obvesti policijsko postajo, na območju katere je zavod.
(1) Pravosodni policisti opravljajo stražarsko službo, če je ta določena v načrtu varovanja zavoda.
(2) Če je za zagotovitev varnosti, reda in discipline to potrebno, lahko poveljnik odredi, da se stražarska služba opravlja na določenih mestih, tudi če to ni določeno v načrtu varovanja zavoda.
(označba varovanega območja)
(1) Obvestilo o omejitvi ali prepovedi gibanja na varovanem območju zavoda se postavi na vidna mesta povsod, kjer je mogoč neoviran vstop na varovano območje.
(2) Varovana območja ne smejo posegati v javne površine v okolici zavoda.
(varovanje s službenim psom)
Pri varovanju varovanega območja zavoda in delov zavoda, v katerih obsojenci ne bivajo, sme pravosodni policist uporabljati službenega psa, če je to nujno potrebno za zagotovitev varnosti in določeno v načrtu varovanja zavoda.
2. Spremljanje obsojenca zunaj zavoda
(1) Poveljnik, v času njegove odsotnosti pa operativni vodja, z odredbo o spremljanju:
1. določi način spremljanja obsojenca;
2. določi pravosodnega policista, ki naj spremljanje opravi;
3. zabeleži kraj in namen spremljanja;
4. določi način vklepanja obsojenca za čas spremljanja, če je vklepanje potrebno;
5. določi opremo pravosodnega policista za spremljanje;
6. določi druge ukrepe, ki so potrebni za varno izvedbo spremljanja.
(2) Odredba za spremljanje lahko vsebuje tudi fotografijo obsojenca.
(način spremljanja obsojenca)
(1) Pravosodni policist spremljanje obsojenca opravi s prevozom ali peš.
(2) Če je za izvedbo spremljanja potreben prevoz obsojenca, pravosodni policist to opravi s službenim vozilom zavoda ali javnim prevoznim sredstvom. Prevoz obsojenca lahko opravi tudi z vozili, ki niso last zavoda, razen z zasebnim vozilom.
(1) Ukrepi, ki jih poveljnik oziroma operativni vodja v odredbi za spremljanje določi glede spremljanja obsojenca, obsegajo zlasti:
1. odreditev potrebnega števila pravosodnih policistov glede na število, begosumnost ali nevarnost spremljanih obsojencev;
2. odreditev, da se pravosodni policist pred začetkom spremljanja seznani z varnostno oceno obsojenca;
3. določitev načina zagotavljanja, da je pravosodni policist pred začetkom spremljanja seznanjen s podatki, ki so pomembni za varno izvedbo spremljanja, če seznanitev pravosodnega policista z varnostno oceno obsojenca pred začetkom spremljanja ni mogoča ali če varnostna ocena obsojenca ne vsebuje vseh podatkov, pomembnih za varno izvedbo spremljanja;
4. odreditev dodatne opreme oziroma orožja, če je to potrebno.
(2) Spremljanje enega obsojenca izvedeta praviloma dva pravosodna policista.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek spremljanje izvede en pravosodni policist, če prisotnost drugega pravosodnega policista glede na trajanje spremljanja ni potrebna in če za spremljanega obsojenca vklepanje ni odrejeno oziroma če poveljnik z odredbo oceni, da za spremljanje, ki ga izvede en pravosodni policist, ni varnostnih zadržkov.
(4) Spremljanje obsojenca izvede več pravosodnih policistov, če obstajajo znaki, da bi obsojenec skušal pobegniti z zunanjo pomočjo, ali če obstaja nevarnost, da bi bila varnost obsojenca v času spremljanja ogrožena s strani drugih oseb. V takih okoliščinah so pravosodni policisti lahko opremljeni z dodatnimi zaščitnimi sredstvi oziroma dodatnim orožjem, poveljnik pa o načrtovanem spremljanju obvesti policijo.
(1) Zdravnik, ki opravlja v zavodu zdravstveno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: zdravnik), da predhodno mnenje o obsojenčevi zdravstveni sposobnosti za vnaprej predvideno pot, če je potrebno opraviti spremljanje bolnega, poškodovanega ali onemoglega obsojenca. Če zdravnik oceni, da bi potovanje ogrozilo njegovo življenje ali znatno poslabšalo njegovo zdravstveno stanje, o tem obvesti osebo, ki je spremljanje odredila.
(2) Predhodno mnenje o zdravstveni sposobnosti za pot da zdravnik tudi pred spremljanjem noseče obsojenke.
(oprema pravosodnega policista med spremljanjem)
(1) Pravosodni policist izvaja spremljanje praviloma v uniformi.
(2) Pravosodni policist spremlja obsojenca v civilni obleki in z opremo, ki je prilagojena za prikrito nošenje, če je to potrebno iz varnostnih ali etičnih razlogov ali če gre za spremljanje obsojenca, ki prestaja kazen v odprtem režimu.
(3) Med spremljanjem ima pravosodni policist praviloma s seboj naslednjo opremo: palico, sredstva za vklepanje, plinski razpršilec, pištolo in sredstva za brezžično komunikacijo. Za zagotovitev varnosti se oprema lahko dopolni še z dodatno zaščitno opremo in orožjem.
(ravnanje pred spremljanjem)
(1) Pred začetkom spremljanja pravosodni policist obsojencu odvzame stvari, ki jih ima pri sebi in bi mu lahko koristile za beg, samopoškodbo ali napad. Obsojenec sme imeti v času spremljanja pri sebi le stvari, ki jih v času spremljanja potrebuje in ne ovirajo izvedbe spremljanja.
(2) Pravosodni policist pred začetkom spremljanja opozori obsojenca, naj se ravna po ukazih, in ga opozori na posledice neupoštevanja ukazov. Opozori ga tudi, da med spremljanjem brez dovoljenja ne sme komunicirati (verbalno ali neverbalno) ali izmenjavati predmetov oziroma stvari z drugimi osebami.
(delo pravosodnega policista med spremljanjem)
(1) Pravosodni policist med spremljanjem:
1. skrbi, da obsojenec ne pobegne, napade drugih oseb ali se samopoškoduje;
2. preprečuje poskuse drugih, da bi osvobodili obsojenca;
3. varuje obsojenca pred morebitnimi napadi, zlasti oseb, ki jih je prizadelo kaznivo dejanje obsojenca;
4. preprečuje žalitve, zasmehovanje in poniževanje obsojenca;
5. se izogiba nepotrebnemu izpostavljanju obsojenca okoliščinam, ki pritegnejo pozornost javnosti, oziroma to onemogoča;
6. preprečuje fizične stike in komunikacijo obsojenca z drugimi osebami.
(2) Pravosodni policist opravi spremljanje obsojenca brez prekinitve. Če je potovanje potrebno prekiniti zaradi višje sile, gospodarnosti, varnostnih ali drugih upravičenih razlogov, se to praviloma stori v kraju, v katerem je kateri od zavodov. Če to ni mogoče, je potrebno poiskati pomoč policije.
(3) Če se pri obsojencu med spremljanjem pojavijo zdravstvene težave, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, pravosodni policist spremljanje prekine in takoj poskrbi, da je obsojencu nudena zdravstvena oskrba.
(4) V primeru smrti obsojenca med spremljanjem pravosodni policist na najhitrejši način obvesti policijo in zavod.
(5) Pravosodni policist o zdravstvenih težavah obsojenca med spremljanjem takoj obvesti zavod.
(1) Pravosodni policist preda obsojenca in njegove stvari organu ali ustanovi, če je bil to namen spremljanja. Organ, ki je obsojenca sprejel, izda o tem potrdilo.
(2) Ob predaji obsojenca pravosodni policist organu ali ustanovi, ki je obsojenca sprejela, poroča o posebnostih vedenja obsojenca med spremljanjem, zlasti o njegovem neupoštevanju ukazov, poskusu pobega ali napada in upiranju. O posebnostih pravosodni policist obvesti tudi poveljnika zavoda, iz katerega je bil obsojenec pripeljan.
(beleženje podatkov o opravljenem spremljanju)
Zavod v zvezi z opravljenim spremljanjem beleži naslednje podatke: ime in priimek obsojenca, kraj in namen spremljanja, ime in priimek pravosodnega policista, način spremljanja in način vklepanja obsojenca za čas spremljanja in druge podatke, pomembne za izvedbo spremljanja.
(1) Pravosodni policisti skrbijo za varovanje obsojencev na sodišču in obsojencev, ki so začasno nameščeni v zdravstvenem zavodu ali drugi ustanovi zunaj zavoda (v nadaljnjem besedilu: varovanje obsojencev zunaj zavoda).
(2) Varovanje obsojenca zunaj zavoda izvajajo pravosodni policisti tistega zavoda, na območju katerega je ustanova ali državni organ, če je to gospodarnejša rešitev in če ima zavod, na območju katerega je ustanova ali državni organ, razpoložljive kadrovske vire.
(3) Določbe tega pravilnika, ki urejajo spremljanje obsojenca zunaj zavoda, se smiselno uporabljajo tudi za varovanje obsojenca zunaj zavoda.
3. Druge naloge pravosodnih policistov
Pravosodni policisti zagotavljajo, da življenje in delo obsojencev v zavodu potekata po hišnem redu zavoda, pri čemer zlasti:
1. seznanjajo obsojence s hišnim redom zavoda;
2. opozarjajo obsojence na odstopanje od hišnega reda zavoda:
3. sodelujejo z drugimi delavci zavoda, da se prepreči nastanek sporov med obsojenci ter sporov med obsojenci in delavci zavoda;
4. usmerjajo in spodbujajo obsojence, da opravijo potrebna opravila za vzdrževanje reda in čistoče;
5. spodbujajo obsojence pri njihovem delu in izobraževanju ter drugih dejavnostih, ki so vsebina osebnega načrta;
6. preprečujejo nastanek škode na premoženju zavoda in odkrivajo povzročitelje škode;
7. zagotavljajo pogoje za počitek obsojencev;
8. poročajo operativnemu vodji o dogodkih in opažanjih, ki so pomembni za varnost, red in disciplino življenja in dela obsojencev v zavodu.
(1) V primeru požara, elementarnih in drugih nesreč v zavodu pravosodni policisti ukrenejo vse potrebno, da se preprečijo pobegi obsojencev, da se ohranijo varnost, red in disciplina, odvrnejo posledice nesreče in da se čim prej vzpostavi prejšnje stanje.
(2) Pravosodni policist mora poznati ukrepe ob nesrečah in biti seznanjen z navodili o ravnanju v primerih takih nesreč.
(3) Obsojence, ki kazen prestajajo v posebej varovanem režimu, in obsojence, za katere iz varnostne ocene izhaja, da so nevarni, se namesti v varne prostore v zavodu ali zunaj njega in se jih zavaruje. Če to ni mogoče, se jih začasno zastraži ter se jim z ustreznimi ukrepi in sredstvi onemogoči pobeg.
(4) Obsojence, ki niso begosumni, je potrebno takoj vključiti v dela, ki so potrebna za preprečitev škode oziroma za odpravo posledic nesreče.
(5) Ukrepe iz tretjega in četrtega odstavka tega člena odreja direktor zavoda.
(1) V primeru požara v zavodu pravosodni policist ravna v skladu z načrtom požarnega varovanja.
(2) Pravosodni policist mora poznati protipožarne ukrepe in biti usposobljen za uporabo naprav za gašenje.
(3) Poveljnik skrbi za redno usposabljanje in preverjanje usposobljenosti pravosodnih policistov za izvajanje protipožarnih ukrepov.
(zavarovanje kraja nesreče)
(1) V primeru samomora, poskusa samomora obsojenca ali dejanja, ki ima znake kaznivega dejanja, pravosodni policisti zavarujejo kraj nesreče oziroma dejanja in obvestijo policijo.
(2) Pravosodni policist nudi policistom strokovno pomoč in informacije pri odkrivanju kaznivih dejanj ali priprav nanje.
(3) Zavarovanje kraja nesreče oziroma dejanja pomeni izvršitev ukrepov, ki so potrebni, da se na kraju dogodka nič ne spremeni oziroma da se opravijo le najnujnejši varnostni ukrepi ter da se pri tem ne uničijo ali poškodujejo sledi in materialni dokazi.
(4) Pravosodni policist zagotovi, da se poškodovanim obsojencem in drugim osebam, ki so poškodovane, nudi takojšnja zdravstvena pomoč.
(1) Pravosodni policisti opravljajo dejavnosti in postopke, ki so potrebni, da se obsojenci v sprejemnem obdobju ustrezno vključijo v življenje v zavodu, ter dejavnosti in postopke, ki so potrebni za pripravo prve varnostne ocene obsojenca in ustrezno upoštevanje varnostnih razlogov pri izdelavi osebnega načrta obsojenca.
(2) Pravosodni policisti v sprejemnem obdobju obsojencev sodelujejo pri njihovi seznanitvi s hišnim redom, omejitvami pravic oziroma dolžnostmi, ki jih imajo med prestajanjem kazni, in drugimi posebnostmi prestajanja kazni zapora.
(programi obravnave obsojencev)
Pravosodni policisti usklajeno z drugimi delavci zavoda sodelujejo pri izvajanju programov obravnave obsojencev tako, da sodelujejo zlasti pri:
1. preprečevanju samomorov obsojencev,
2. pripravah predlogov za ugodnosti,
3. obravnavi vedenja obsojencev,
4. organizaciji dela ter poklicnega in delovnega usposabljanja obsojencev,
5. organizaciji ter izvedbi rekreativnih in drugih prostočasnih dejavnosti,
6. organizaciji ter izvedbi dejavnosti in del skupnega pomena.
Pravosodni policisti strokovnim delavcem in drugim pooblaščenim uradnim osebam zavoda posredujejo podatke, ki so pomembni za obravnavo obsojenca in se nanašajo na vedenje obsojenca v zavodu, ter podatke, ki so potrebni za pripravo poročil v zvezi s pomilostitvijo, pogojnim in predčasnim odpustom ter premestitvijo obsojenca.
III. POOBLASTILA PRAVOSODNIH POLICISTOV
Pooblastila so z zakonom določeni ukrepi, ki jih pravosodni policist uporablja za izvrševanje svojih nalog.
Pravosodni policist sme za izvrševanje svojih nalog uporabiti naslednja pooblastila:
1. izdajanje ukazov,
2. ugotavljanje istovetnosti in identitete,
3. preizkus alkoholiziranosti in preizkus prisotnosti prepovedane droge oziroma psihotropne substance (v nadaljnjem besedilu: nedovoljena psihoaktivna snov),
4. zbiranje operativnih informacij,
5. odstranitev in namestitev obsojenca v poseben prostor,
6. pregled prtljage, pošiljk in bivalnih prostorov,
7. odvzem stvari oziroma predmetov, ki jih obsojenec ne sme imeti pri sebi (v nadaljnjem besedilu: nedovoljena stvar),
8. zasledovanje pobeglega obsojenca,
9. pregled oseb,
10. odvzem prostosti,
11. prisilna sredstva.
(1) Posamezno pooblastilo za izvršitev naloge pravosodni policist uporabi ob pogojih, ki jih določa zakon, in na način, ki ga določa ta pravilnik.
(2) Pravosodni policist posamezen ukrep v okviru svojih nalog uporablja samo tako dolgo, da je namen dosežen, ali dokler se izkaže, da namena ni mogoče doseči.
(3) Posamezen ukrep nikoli ne sme biti uporabljen kot kazen.
(4) Pravosodni policist uporabi tisto pooblastilo, ki osebo, zoper katero je pooblastilo uporabljeno, v danih okoliščinah najmanj prizadene.
(5) Uporaba pooblastila ne sme povzročiti škode, ki ni v sorazmerju z namenom in cilji uporabe pooblastil.
(6) Pooblastilo se zoper osebo izvrši tako, da brez potrebe ne prizadene njenega dostojanstva in ne ogroža življenja ali varnosti drugih prisotnih oseb.
(načela uporabe pooblastil)
Pravosodni policist pri uporabi pooblastil upošteva naslednja načela:
1. načelo varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
2. načelo ustavnosti in zakonitosti,
3. načelo nekonfliktnega in pomirjujočega pristopa,
4. načelo sorazmernosti,
5. načelo postopnosti,
6. načelo strokovnosti,
7. načelo varnega izvajanja postopka,
8. načelo odločnosti,
9. načelo natančnosti in temeljitosti,
10. načelo presenečenja,
11. načelo vztrajnosti,
12. načelo sistematičnosti.
1. Izdajanje ukazov
(1) Z ukazom pravosodni policist odredi, da obsojenec nekaj opravi, stori ali opusti, se odstrani z določenega mesta ali odide na določen kraj ali prostor.
(2) Pravosodni policist izda ukaz nedvoumno, da ga obsojenec, ki mu je namenjen, v celoti razume.
(3) Pravosodni policist izda ukaz neposredno in ustno. Če je za korektno in nedvoumno posredovanje ukaza potrebno, se ta izda pisno ali s pomočjo tehničnih pripomočkov.
2. Ugotavljanje istovetnosti in identitete
Pravosodni policist ugotovi istovetnost obsojenca, ko obsojenec nastopi kazen, tako, kot je določeno v pravilniku, ki ureja izvrševanje kazni zapora.
(identifikacija drugih oseb)
(1) Identifikacija je postopek, s katerim pravosodni policist ugotovi identiteto osebe, ki:
1. prihaja v zavod ali odhaja iz njega;
2. je na varovanem območju ali se zadržuje na varovanem območju zavoda;
3. ovira njegovo delo zunaj zavoda.
(2) Pravosodni policist identificira osebo tako, da jo pozove, naj mu izroči na vpogled osebno izkaznico ali drugo veljavno, s fotografijo opremljeno listino, ki jo je izdal državni organ in na podlagi katere lahko ugotovi njeno identiteto.
(3) Identifikacija osebe se opravi na podlagi imena in priimka ter osebne fotografije na izročeni listini.
(4) Po izvedenem postopku identifikacije pravosodni policist osebi vrne osebni dokument.
(5) Pravosodni policist zabeleži naslednje podatke: priimek in ime identificirane osebe, datum in uro prihoda ter razlog prihoda v zavod, nahajanja ali zadrževanja na varovanem območju oziroma okoliščine oviranja pravosodnega policista pri njegovem delu zunaj zavoda.
(6) Osebi, ki odkloni identifikacijo ali njena identifikacija s predloženim dokumentom ni mogoča, pravosodni policist ne dovoli vstopa v zavod oziroma varovano območje zavoda in ji ukaže, naj zapusti zavod oziroma varovano območje zavoda.
(7) Če pravosodni policist po opravljeni identifikaciji osebe, ki je ali se zadržuje na varovanem območju, ugotovi, da ta oseba nima dovoljenja za tako nahajanje ali zadrževanje, ji ukaže, naj zapusti varovano območje zavoda.
(8) Če oseba po ukazu, naj zapusti zavod oziroma varovano območje zavoda, tega ne želi storiti, in če ni mogoče drugače zagotoviti izvršitve ukaza, lahko pravosodni policist za odstranitev osebe uporabi telesno silo. Če oseba še naprej ovira delo pravosodnega policista ali z neizpolnitvijo ukaza ogroža varnost zavoda, lahko pravosodni policist uporabi tudi drugo prisilno sredstvo. Telesno silo oziroma drugo prisilno sredstvo pravosodni policist uporabi tako, kot je določeno s tem pravilnikom.
(9) Pravosodni policist o ukazu, izdanem osebi za zapustitev zavoda oziroma varovanega območja, o identiteti te osebe, če je bila ugotovljena, ukrepih in okoliščinah v zvezi s tem pisno poroča poveljniku.
(10) Zavod za namene varovanja premoženja, življenja ali telesa oseb in reda v zavodu oziroma na varovanem območju v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, vodi evidenco vstopov in izstopov.
3. Preizkus alkoholiziranosti in preizkus prisotnosti nedovoljene psihoaktivne snovi
(1) Preizkus alkoholiziranosti in del preizkusa prisotnosti nedovoljene psihoaktivne snovi opravi pravosodni policist.
(2) Preizkus alkoholiziranosti opravi pravosodni policist s sredstvi, ki reagirajo na alkohol v izdihanem zraku.
(3) Pravosodni policist za preizkus prisotnosti nedovoljene psihoaktivne snovi opravi postopek oddaje urina in nadzor nad pravilno oddajo urina (v nadaljnjem besedilu: urinski test).
(4) Preizkus alkoholiziranosti oziroma urinski test se opravi v ustreznem prostoru zavoda, pri čemer pravosodni policist še posebno skrb posveča varstvu pravic in dostojanstva obsojenca.
Preizkus alkoholiziranosti oziroma urinski test se ne izvede, če obsojenec to odkloni ali če prizna, da je zaužil alkohol ali nedovoljeno psihoaktivno snov. Odklonitev ali priznanje obsojenec potrdi s podpisom izjave.
Stroške, nastale s kontrolnim preizkusom alkoholiziranosti ali kontrolnim preizkusom urinskega testa, ki se opravi na zahtevo obsojenca, nosi obsojenec. Obsojencu se stroški povrnejo, če je rezultat kontrolnega preizkusa negativen.
(navodilo o izvedbi preizkusov)
Podrobnejši način opravljanja preizkusa alkoholiziranosti in opravljanja urinskega testa, ravnanja v primerih, v katerih obsojenec izjavi, da telesnih tekočin ne more oddati, in način izvedbe postopka kontrolnih preizkusov predpiše z navodilom generalni direktor.
(zapisnik o opravljenem preizkusu)
(1) O vsakem opravljenem preizkusu alkoholiziranosti, preizkusu prisotnosti nedovoljenih psihoaktivnih snovi in v primerih iz 45. člena tega pravilnika se sestavi zapisnik.
(2) V zapisniku se navedejo osebni podatki obsojenca, pri katerem je bil opravljen preizkus, datum in ura preizkusa ter morebitne posebnosti, v zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti pa tudi rezultat preizkusa. Z rezultati preizkusa prisotnosti nedovoljenih psihoaktivnih snovi se obsojenca seznani po končanem preizkusu.
(3) Če obsojenec odkloni preizkus ali če prizna, da je zaužil alkohol ali nedovoljeno psihoaktivno snov, se zapisniku priloži izjava iz 45. člena tega pravilnika.
(4) Zapisnik podpišeta pravosodni policist, ki je opravil preizkus alkoholiziranosti oziroma urinski test, in obsojenec, pri katerem je bil preizkus opravljen. Zapisnik po končanem preizkusu prisotnosti nedovoljene psihoaktivne snovi podpiše tudi oseba, ki je izvedla preizkus oddanega urina. Če obsojenec odkloni podpis, se to zabeleži v zapisniku.
(podatki o opravljenem preizkusu)
Zavod v zvezi z opravljenim preizkusom alkoholiziranosti in preizkusom prisotnosti nedovoljenih psihoaktivnih snovi beleži naslednje podatke: ime in priimek obsojenca, ime in priimek oseb, ki so preizkus opravljale, razlog za opravljanje preizkusa in rezultat preizkusa.
4. Zbiranje operativnih informacij
(zbiranje operativnih informacij o obsojencu)
(1) Zbiranje operativnih informacij pomeni zbiranje, vrednotenje in analiziranje podatkov o dejavnostih, ki se nanašajo na disciplinske prestopke obsojencev, za preprečevanje in odkrivanje disciplinskih prestopkov.
(2) Pravosodni policist, ki ga določi direktor zavoda ali poveljnik, sme zbirati operativne informacije samo po navodilih direktorja zavoda ali poveljnika.
(3) Pravosodni policist sme operativne informacije zbirati le od oseb, ki želijo informacije prostovoljno posredovati. Pravosodni policisti zagotovijo varnost in anonimnost oseb, ki so dale informacije.
(4) Z zbiranjem operativnih informacij ni dopustno spodbujati, omogočati ali na druge načine dopustiti ali izzvati nedovoljene dejavnosti ali ravnanja obsojencev ali pravosodnih policistov.
(5) Dejavnosti, s katerimi se pridobivajo operativne informacije, podrobneje z navodilom opredeli generalni direktor.
(6) Zavod v zvezi s postopkom zbiranja operativnih informacij beleži zbrane informacije, način pridobitve informacij, druge dejavnosti v zvezi z zbiranjem informacij ter delovanje pravosodnih policistov v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem disciplinskih prestopkov.
(7) Nadzor nad izvrševanjem zbiranja operativnih informacij izvaja Generalni urad Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: generalni urad).
5. Odstranitev in namestitev obsojenca v poseben prostor
(postopek odstranitve obsojenca)
(1) Če je obsojenca potrebno odstraniti in odvesti v poseben prostor, pravosodni policist začne postopek tako, da obsojencu ukaže, naj odide z njim v poseben prostor. Če drugače ni mogoče zagotoviti izvršitve ukaza, ker obsojenec odkloni izpolnitev ukaza, ga pravosodni policist odstrani in odvede z uporabo telesne sile.
(2) Če drugače ni mogoče preprečiti napada, samopoškodbe ali povzročitve večje materialne škode, ker se obsojenec kljub uporabi telesne sile še naprej upira, sme pravosodni policist uporabiti druga prisilna sredstva v skladu s tem pravilnikom.
O namestitvi obsojenca v poseben prostor se takoj obvesti odgovorno osebo zavoda in zdravstveno osebje, ki odredi potrebne ukrepe za zavarovanje življenja in zdravja obsojenca.
(namestitev obsojenca v poseben prostor)
(1) Neposredno pred namestitvijo obsojenca v poseben prostor se opravi osebni pregled obsojenca na način, ki ga določa ta pravilnik.
(2) Če osebnega pregleda glede na vedenje obsojenca ni mogoče opraviti, se opravi varnostni pregled obsojenca, osebni pregled pa se opravi takoj, ko je mogoče. V času do osebnega pregleda se nad obsojencem izvaja stalni videonadzor, če te možnosti ni, pa nadzor s stalnim zadrževanjem pravosodnega policista pred posebnim prostorom in z neprekinjenim opazovanjem skozi lino v vratih.
(3) V posebnem prostoru se zoper obsojenca smejo uporabiti sredstva za vklepanje in vezanje, če je to potrebno za preprečitev nadaljevanja napada na pravosodnega policista, nevarnosti nadaljevanja samopoškodbe ali povzročanja večje materialne škode. Sredstva za vklepanje in vezanje se uporabijo tako, kot je določeno s tem pravilnikom.
(4) Obsojenca, ki je odstranjen v poseben prostor, pravosodni policist posebej nadzoruje ter skrbi za njegovo varnost in zdravje.
(5) Nadzor nad obsojencem v posebnem prostoru izvaja oseba istega spola.
(6) Nadzor se izvaja s stalnim videonadzorom, če te možnosti ni, pa z zadrževanjem pred posebnim prostorom in z opazovanjem skozi lino v vratih najmanj vsakih pet minut.
(7) Pravosodni policist, ki opravlja nadzor obsojenca v posebnem prostoru, operativnemu vodji sporoči vsako spremembo, ki bi lahko pomenila, da razlogov za namestitev ni več.
(8) Če je obsojenec v posebnem prostoru takrat, ko se menja izmena pravosodnih policistov, operativni vodji osebno preverita stanje obsojenca in preverita, ali so ob menjavi izmene še dani razlogi za namestitev v poseben prostor.
(preverjanje upravičenosti namestitve)
(1) Direktor zavoda preveri, ali so izpolnjeni zakonski in drugi pogoji za odstranitev in namestitev obsojenca v poseben prostor. Preveri tudi utemeljenost morebitne uporabe prisilnih sredstev v postopku odstranitve in morebitne uporabe prisilnih sredstev zoper obsojenca, ko je ta že nameščen v posebnem prostoru.
(2) Direktor zavoda opravi preverbe prvi naslednji delovni dan, če je bil obsojenec odstranjen v njegovi odsotnosti.
(podatki o opravljeni namestitvi v poseben prostor)
Zavod v zvezi z odstranitvijo in namestitvijo obsojenca v poseben prostor beleži te podatke: ime in priimek obsojenca, datum in uro odstranitve oziroma namestitve, trajanje bivanja v posebnem prostoru in razloge za odstranitev oziroma namestitev obsojenca.
6. Pregledi prtljage, pošiljk in bivalnih prostorov
(seznanitev s potekom pregleda prtljage)
Pred začetkom pregleda osebne prtljage pravosodni policist seznani s potekom pregleda osebo, katere prtljago bo pregledal.
(pregled osebne prtljage obsojenca)
(1) Pravosodni policist opravi pregled stvari oziroma predmetov, ki jih ima obsojenec pri sebi (osebna prtljaga obsojenca), ob varnostnem pregledu obsojenca.
(2) Pravosodni policist lahko opravi pregled osebne prtljage obsojenca tudi ob pregledu bivalnega prostora in vselej, ko obstaja sum, da obsojenec v prtljagi skriva nedovoljeno stvar.
(3) Pravosodni policist opravi pregled v primerih iz prvega odstavka tega člena brez odredbe. Pregled iz prejšnjega odstavka opravi po pisni odredbi, ki jo izda direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka ali poveljnik, v njihovi odsotnosti pa operativni vodja. V pisni odredbi se opiše razlog za pregled in zabeleži datum pregleda.
(4) Pravosodni policist opravi pregled prtljage tako, da obsojencu ukaže, naj mu izroči osebno prtljago, in v njegovi navzočnosti pregleda prtljago.
(5) Za pregled osebne prtljage obsojenca lahko pravosodni policist uporabi tudi službenega psa.
(osebna prtljaga druge osebe)
(1) Vsaka oseba, ki prihaja v zavod, odda v hrambo strelno in hladno orožje.
(2) Pravosodni policist drugo osebo, ki prihaja v zavod, pozove, naj osebno prtljago, zlasti pa stvari, za katere je na vidnem mestu označeno, da niso dovoljene, odda v hrambo (oddana osebna prtljaga).
(3) Pravosodni policist lahko opravi pregled osebne prtljage, ki je oseba ni oddala v hrambo, oziroma pregled osebne prtljage, ki jo je oseba oddala v hrambo, če je to potrebno za zagotovitev varnosti, reda in discipline, pri čemer osebo najprej opozori na pregled. Pravosodni policist opravi pregled osebne prtljage v navzočnosti osebe.
(4) Obvestilo o možnosti pregleda osebne prtljage je objavljeno tudi na vidnem mestu pri vstopu v zavod, da ga osebe lahko vidijo in se z njim seznanijo.
(5) Za pregled osebne prtljage se smiselno uporabljajo določbe četrtega odstavka prejšnjega člena.
(6) Če oseba ne dovoli pregleda, se ji vstop v zavod ne dovoli.
(7) Pravosodni policist osebi ob izstopu omogoči prevzem oddanih stvari oziroma jo opozori nanje.
(osebna prtljaga uradnih oseb)
(1) Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena direktor zavoda lahko dovoli vnos orožja osebi, ki po uradni dolžnosti nosi orožje in pride v zavod v okviru opravljanja svojih uradnih nalog.
(2) Če je druga oseba, ki prihaja v zavod v zvezi z opravljanjem nadzora, delavec uprave, druga uradna oseba državnih organov, sodišč, Varuha človekovih pravic ali mednarodnih nadzornih organov, se določbe prejšnjega člena, razen prvega odstavka, ne uporabljajo.
(3) Direktor zavoda lahko odredi, da se ukrepi iz prejšnjega člena uporabljajo za delavce zavoda. O razlogih za tak ukrep direktor zavoda obvesti generalnega direktorja.
(1) Za nadzor nad pisemskimi pošiljkami in nadzor nad drugimi sprejetimi pošiljkami opravi pravosodni policist pregled pošiljke tako, kot je določeno v pravilniku, ki ureja izvrševanje kazni zapora.
(2) Če pravosodni policist pri pregledu osebne prtljage, varnostnem pregledu, osebnem pregledu ali pregledu bivalnega prostora obsojenca najde stvar v obliki pisemske pošiljke, jo pregleda na način, določen za pregled sprejete pošiljke, ki ni pisemska, in jo po pregledu izroči obsojencu.
(3) Pri pregledu pisemske pošiljke ali druge sprejete pošiljke lahko pravosodni policist uporabi tehnična sredstva ali službenega psa.
(pregled bivalnih prostorov)
(1) Pregled bivalnega prostora se opravi, če obstaja sum, da je v prostoru nedovoljena stvar.
(2) Pravosodni policist pregleda bivalni prostor v navzočnosti obsojenca, ki uporablja ta prostor.
(3) Če obsojenec ni dosegljiv ali je v takem psihofizičnem stanju, da bi lahko ogrozil varno izvedbo postopka, lahko pravosodni policist pregleda bivalni prostor brez njegove navzočnosti, pri čemer je kot priča navzoč eden od drugih obsojencev.
(4) Za pregled bivalnih prostorov lahko pravosodni policist uporabi tehnična sredstva in službenega psa.
(5) Pregled bivalnega prostora obsojencev se opravi izven časa nočnega počitka obsojencev, v primerih, v katerih bi bilo odlašanje nevarno, pa se pregled bivalnih prostorov opravi v času nočnega počitka.
(6) Pregled bivalnih prostorov se opravi po pisni odredbi, ki jo izda direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka ali poveljnik, v njihovi odsotnosti pa operativni vodja. V odredbi se opiše razlog za pregled in zabeleži datum pregleda.
7. Odvzem nedovoljenih stvari
(ravnanje z nedovoljenimi stvarmi)
Pravosodni policist ravna z nedovoljenimi stvarmi v skladu s pravilnikom, ki ureja izvrševanje kazni zapora.
8. Zasledovanje pobeglega obsojenca
(1) Pravosodni policist takoj, ko ugotovi pobeg obsojenca, ukrene vse potrebno, da je ta čim prej prijet in pripeljan v zavod.
(2) Če pravosodni policist vidi pobeglega obsojenca ali je bil neposredno po pobegu obveščen o smeri njegovega bega, takoj steče za njim in ga zasleduje, dokler obstaja možnost prijetja, ter v okviru pooblastil in nalog ukrene vse potrebno, da prepreči pobeg.
(1) Če je obsojenec pobegnil med spremljanjem in pravosodni policist ugotovi, da ga sam ne bo mogel prijeti, o pobegu na najhitrejši način obvesti najprej policijo in nato zavod.
(2) Hkrati z obvestilom o pobegu posreduje policiji tudi razpoložljive podatke o obsojencu, ki so pomembni za njegovo izsleditev (osnovne osebne podatke, kratek osebni opis in oceno nevarnosti).
(1) Če je obsojenec pobegnil iz zavoda in pravosodni policist ugotovi, da ga sam ne bo mogel prijeti, o pobegu na najhitrejši način obvesti operativnega vodjo, ta pa najbližjo policijsko postajo in poveljnika.
(2) Poveljnik, v njegovi odsotnosti pa operativni vodja, ob pobegu obsojenca iz zavoda takoj organizira in koordinira zasledovanje, če je verjetno, da je obsojenec še v bližini zavoda, ter zavaruje morebitne dokaze o času in načinu pobega.
(3) Če je v neposredno zasledovanje pobeglega obsojenca vključena tudi policija, poveljnik, v njegovi odsotnosti pa operativni vodja, ki organizira in vodi zasledovanje, skrbi za koordinirano delo med pravosodnimi policisti in policijo.
(pregled prtljage in prostora pobeglega obsojenca)
Takoj ob ugotovitvi pobega poveljnik, v njegovi odsotnosti pa operativni vodja, odredi pregled bivalnega prostora obsojenca in njegovih stvari in evidentiranje njegove lastnine, ki se shrani v skladišče.
(obveščanje o pobeglem obsojencu)
Če pravosodni policist ugotovi, da se obsojenec, ki je na begu in je za njim razpisana tiralica, nahaja ali skriva na določenem kraju, o tem obvesti zavod ali najbližjo policijsko postajo.
O pobegu pripornika se čim prej, najpozneje pa v eni uri, obvesti tudi sodišče, ki je odredilo pripor.
(1) Za pobeglim obsojencem direktor zavoda nemudoma izda odredbo za razpis tiralice v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, in hkrati odloči, ali naj se razpiše tudi mednarodna tiralica in v katerih državah. Izven delovnega časa ali ob odsotnosti direktorja zavoda izda odredbo za razpis tiralice operativni vodja.
(2) Če je obsojenec pobegnil tako, da se ob določenem času ni vrnil s koriščenja ugodnosti zunaj zavoda ali z druge oblike dovoljenega izhoda iz zavoda, se odredba za razpis tiralice izda najpozneje v 12 urah. Izjemoma se lahko ta rok podaljša za 12 ur, če se utemeljeno pričakuje, da se bo obsojenec sam vrnil v zavod.
(analiza okoliščin pobega)
(1) Poveljnik po pobegu obsojenca opravi analizo okoliščin pobega in ravnanja ob pobegu, pri čemer ugotavlja pomembna dejstva o pobegu obsojenca ter presodi ustreznost in učinkovitost ravnanj za preprečitev in ravnanj ob pobegu.
(2) Generalni direktor lahko odredi, da se v analizo okoliščin in ugotavljanja drugih pomembnih dejstev o pobegu obsojenca in ravnanju ob pobegu neposredno vključi delavec, ki je odgovoren za varnost, ali drug delavec generalnega urada.
9. Pregled oseb
(seznanitev s potekom pregleda)
Pred začetkom pregleda pravosodni policist seznani s potekom pregleda osebo, ki jo bo pregledal.
Pri opravljanju varnostnih in osebnih pregledov oseb pravosodni policist še posebno skrb posveča varstvu pravic in dostojanstva oseb.
(varnostni pregled obsojenca)
(1) Pravosodni policist pred varnostnim pregledom obsojenca pozove, naj odda predmete oziroma stvari, ki jih ima pri sebi.
(2) Pravosodni policist opravi varnostni pregled obsojenca tako, da z napravo, ki zaznava kovinske dele, pri obsojencu preveri prisotnost kovinskih predmetov (prvi del varnostnega pregleda). Pravosodni policist z varnostnim pregledom obsojenca pregleda tudi tako, da pretipa vidno površino oblačil, ki jih ima obsojenec na sebi. Obsojenec v pregled po potrebi izroči tudi obuvala, vrhnja oblačila in pokrivala, ki jih pravosodni policist pretipa. Med varnostnim pregledom pravosodni policist po potrebi pregleda tudi obsojenčeve podplate, hlačni pas in hlačne zavihke (drugi del varnostnega pregleda).
(3) Za zagotovitev varnosti, reda in discipline se varnostni pregled obsojenca opravi:
1. ob nastopu kazni zapora v dislociranih polodprtih in odprtih oddelkih;
2. ob odhodu ali prihodu z zunajzavodskih ugodnosti in drugih oblik odsotnosti obsojenca iz zavoda, razen če obsojenec kazen prestaja v dislociranem polodprtem ali odprtem oddelku;
3. pred in po zaključku obiska, razen če obsojenec kazen prestaja v dislociranem polodprtem ali odprtem oddelku;
4. pred in po spremljanju obsojenca izven zavoda.
(4) Pravosodni policist opravi varnostni pregled tudi vselej, ko obstaja sum, da obsojenec pri sebi skriva nedovoljeno stvar.
(5) Pravosodni policist opravi varnostni pregled iz tretjega in četrtega odstavka tega člena v celoti, razen če je z načrtom varovanja določeno, da se opravi le prvi ali le drugi del varnostnega pregleda.
(6) Pravosodni policist lahko pri varnostnem pregledu obsojenca uporabi tudi tehnična sredstva.
(7) Varnostni pregled obsojenca opravlja oseba istega spola, razen če se ta opravi brez tipanja vrhnjih oblačil, ki jih ima obsojenec na sebi.
(varnostni pregled drugih oseb)
(1) Varnostni pregled drugih oseb, ki prihajajo v zavod, pravosodni policist opravi, če je to potrebno za zagotovitev varnosti, reda in discipline.
(2) Varnostni pregled osebe, ki prihaja v zavod, pravosodni policist opravi, ko oseba odda stvari v hrambo. Pregled opravi tako, da osebo najprej opozori na varnostni pregled, nato pa z uporabo tehničnih sredstev preveri prisotnost nedovoljenih stvari na osebi.
(3) Če pravosodni policist pri pregledu zazna kovinske ali druge stvari, ki bi lahko bile nedovoljene, osebo pozove, naj mu jih pokaže. Če gre za nedovoljene stvari, jih oseba odda v hrambo. Če gre pri tem za stvari, katerih uporaba ali posest bi pomenila kaznivo dejanje, se o tem takoj obvesti policijo in osebo zadrži do prihoda policije.
(4) Obvestilo o možnosti varnostnega pregleda je objavljeno na vidnem mestu pri vstopu v zavod, da ga osebe lahko vidijo in se z njim seznanijo.
(5) Direktor zavoda lahko izjemoma dovoli vnos nedovoljene stvari v zavod, če oceni, da se s tem ne ogrožajo varnost, red in disciplina.
(6) Če oseba ne dovoli varnostnega pregleda, ji pravosodni policist ne dovoli vstopa.
(7) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za varnostni pregled oseb, ki se zadržujejo na varovanem območju zavoda ali ovirajo delo pravosodnih policistov pri njihovem delu zunaj zavoda.
(8) Direktor zavoda lahko odredi, da se ukrepi iz tega člena uporabljajo za delavce zavoda. O razlogih za tak ukrep direktor zavoda obvesti generalnega direktorja.
(omejitev varnostnega pregleda)
Določbe prejšnjega člena se ne uporabljajo zoper delavce uprave ter druge uradne osebe državnih organov, sodišč, Varuha človekovih pravic in mednarodnih nadzornih organov, ki prihajajo v zavod v zvezi z opravljanjem nadzora.
(osebni pregled obsojenca)
(1) Pravosodni policist opravi osebni pregled obsojenca tako, da obsojencu ukaže, naj v pregled odda vse stvari, ki jih ima na sebi, in sleče vsa oblačila, ki jih ima na sebi.
(2) Obsojencu se za čas osebnega pregleda zagotovijo nadomestna oblačila.
(3) Pravosodni policist nadaljuje osebni pregled s pregledom površine telesa obsojenca, pretipanjem njegovega lasišča ter pretipanjem vseh oddanih stvari in oblačil.
(4) Za zagotovitev varnosti, reda in discipline se osebni pregled obsojenca opravi:
1. ob sprejemu obsojenca na prestajanje kazni zapora, razen ob sprejemu obsojenca v dislociranem polodprtem ali odprtem oddelku;
2. pred namestitvijo obsojenca v poseben prostor;
3. vselej ko obstaja sum, da obsojenec pri sebi skriva nedovoljene stvari, in teh stvari z varnostnim pregledom ni mogoče ugotoviti.
(5) Osebni pregled iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka opravi pravosodni policist brez odredbe.
(6) Osebni pregled iz 3. točke četrtega odstavka tega člena opravi pravosodni policist po pisni odredbi, ki jo izda direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka zavoda ali poveljnik. Če so osebe iz prejšnjega stavka odsotne in je izvedba osebnega pregleda nujna za zagotovitev varnosti, reda in discipline v zavodu, pisno odredbo izda operativni vodja.
(7) Osebni pregled iz 3. točke četrtega odstavka tega člena opravi pravosodni policist tudi po ustni odredbi, ki se izda le, če bi bilo odlašanje z osebnim pregledom nevarno. Ustno odredbo izda operativni vodja.
(8) V pisni odredbi za osebni pregled obsojenca se opiše razlog za pregled in zabeleži datum osebnega pregleda.
(9) Če je pravosodni policist opravil osebni pregled po ustni odredbi operativnega vodje, ker bi bilo odlašanje s pregledom nevarno, pravosodni policist o opravljenem pregledu takoj obvesti osebo, ki je pooblaščena za izdajo odredbe, in ji odda poročilo o izvedenem osebnem pregledu, v katerem opiše razloge za opravljen pregled.
(10) Osebni pregled obsojencev se opravi izven časa za nočni počitek obsojencev, v primerih, v katerih bi bilo odlašanje z osebnim pregledom nevarno, pa se osebni pregled opravi v času nočnega počitka obsojencev.
(11) Osebni pregled obsojenca opravita dva pravosodna policista brez navzočnosti drugih oseb. Osebni pregled obsojenca opravi en pravosodni policist brez navzočnosti drugih oseb, če je izvedba osebnega pregleda nujna, ker bi bilo odlašanje do prihoda drugega pravosodnega policista nevarno.
(12) Osebni pregled obsojenca lahko opravlja le oseba istega spola.
(podatki o opravljenem osebnem pregledu obsojenca)
Zavod v zvezi z opravljenim osebnim pregledom obsojenca beleži te podatke: ime in priimek pregledanega obsojenca, ime in priimek pravosodnih policistov, ki so opravili pregled, datum in čas pregleda, razloge za opravljen pregled in ugotovitve po opravljenem pregledu.
(osebni pregled obiskovalcev)
(1) Osebni pregled obiskovalca se opravi tako, da pravosodni policist pretipa vidno površino oblačil, ki jih ima oseba na sebi. Po pozivu pravosodnega policista obiskovalec izroči svoja obuvala, vrhnja oblačila in pokrivala, ki jih pravosodni policist pretipa. Med osebnim pregledom lahko pravosodni policist pregleda tudi hlačni pas in hlačne zavihke obiskovalca in pretipa lasišče obiskovalca.
(2) Pravosodni policist opravi osebni pregled obiskovalca, če po opravljenem varnostnem pregledu sumi, da ima obiskovalec pri sebi predmete oziroma stvari, ki niso dovoljene, in obiskovalec še naprej vztraja, da želi obiskati obsojenca.
(3) Pravosodni policist opravi osebni pregled obiskovalca obsojenca po pisni odredbi, ki jo izda direktor zavoda, vodja dislociranega oddelka zavoda ali poveljnik, v njihovi odsotnosti pa operativni vodja. V pisni odredbi se opiše razlog za pregled in zabeleži datum pregleda.
(4) Osebni pregled obiskovalca obsojenca opravita dva pravosodna policista brez navzočnosti drugih oseb.
(5) Osebni pregled obiskovalca obsojenca opravi oseba istega spola.
10. Odvzem prostosti
(1) Pravosodni policist osebo, ki jo je pri svojem delu zalotil pri kaznivem dejanju ali kršenju javnega reda in miru, zadrži do prihoda policije.
(2) Pravosodni policist, ki je pri svojem delu zalotil osebo pri kaznivem dejanju, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, tej osebi na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, odvzame prostost in jo izroči policiji.
(3) Če pravosodni policist osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena ne more zadržati do prihoda policije, o tem takoj obvesti policijo.
11. Prisilna sredstva
(namen uporabe prisilnih sredstev)
Uporaba prisilnega sredstva kot kazni ni dopustna.
Pravosodni policist sme uporabiti prisilno sredstvo, za uporabo katerega je ustrezno usposobljen.
(posebna omejitev uporabe prisilnih sredstev)
(1) Pravosodni policist prisilnih sredstev ne uporablja zoper vidno bolnega, ostarelega ali onemoglega obsojenca, vidno težkega invalida, žensko, ki je vidno noseča ali je zanjo ugotovljeno, da je noseča, razen če neposredno ogroža življenje pravosodnega policista ali druge osebe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek sme pravosodni policist uporabiti sredstva za vklepanje in vezanje zoper osebe iz prejšnjega odstavka tudi, če je to nujno za preprečitev bega, napada, samopoškodbe ali povzročitve večje materialne škode.
Pri izbiri prisilnega sredstva pravosodni policist upošteva načelo sorazmernosti, in sicer tako, da uporabi tisto prisilno sredstvo, ki je sorazmerno moči odpora obsojenca, zoper katerega bo uporabil prisilno sredstvo.
(1) Odpor obsojenca je pasiven ali aktiven.
(2) Za pasivni odpor se šteje, če:
1. se obsojenec skriva;
2. obsojenec ne izpolni zakonito izdanega ukaza;
3. se obsojenec spravi v položaj, ki onemogoča izvršitev naloge (leže, obstane in ne želi naprej, se oprime kakšnega predmeta in podobno).
(3) Za aktivni odpor se šteje, če:
1. obsojenec fizično napade ali se upira z orožjem ali drugimi predmeti, s katerimi ogroža varnost in življenje drugih ljudi;
2. se obsojenec s silo poskuša iztrgati pravosodnemu policistu, se z njim preriva ali kako drugače z uporabo sile ali grožnje poskuša pravosodnemu policistu onemogočiti izvršitev naloge;
3. obsojenec spodbuja ali poziva druge k upiranju;
4. obsojenec beži.
(1) Pri uporabi prisilnih sredstev pravosodni policist upošteva načelo postopnosti (od milejšega k hujšemu prisilnemu sredstvu).
(2) Milejša prisilna sredstva so: sredstva za vklepanje in vezanje ter telesna sila, razen strokovnih udarcev in strokovnih metov.
(3) Hujša prisilna sredstva so vsa druga prisilna sredstva.
(4) Če je pri izvrševanju nalog v določenem primeru mogoče uporabiti več vrst prisilnih sredstev, pravosodni policist uporabi najmilejše prisilno sredstvo, s katerim je še mogoče izvršiti nalogo.
(5) Hujše prisilno sredstvo se sme uporabiti le, če je bila uporaba milejšega prisilnega sredstva neuspešna ali če uporaba milejšega sredstva ni bila mogoča.
(6) Ob pasivnem odporu sme pravosodni policist uporabiti samo milejša prisilna sredstva.
Pravosodni policist osebo, zoper katero uporabi prisilno sredstvo, predhodno na to opozori, razen če bi to onemogočilo izvršitev naloge.
(izogibanje občutljivim delom telesa)
Pri uporabi prisilnega sredstva se pravosodni policist izogiba prizadejanju poškodb po glavi, genitalijah in drugih občutljivih delih telesa obsojenca.
Pravosodni policist pri uporabi prisilnih sredstev pazi, da s tem ne ogroža življenja in varnosti oseb, zoper katere prisilno sredstvo ni uporabljeno.
(prenehanje z uporabo prisilnega sredstva)
Prisilno sredstvo je dopustno uporabljati samo tako dolgo, dokler trajajo razlogi za njegovo uporabo in dokler namen ni dosežen ali dokler se ne izkaže, da namena ni mogoče doseči.
Obsojencu, ki je bil z uporabo prisilnega sredstva poškodovan, pravosodni policist takoj, ko varnostni razlogi to dopuščajo, nudi prvo pomoč in mu zagotovi potrebno zdravstveno oskrbo.
(1) Po vsaki uporabi prisilnega sredstva, razen vklepanja, ki ga pravosodni policist opravi po odredbi, se obsojencu, zoper katerega je bilo uporabljeno prisilno sredstvo, zagotovi zdravstveni pregled, da se ugotovijo morebitne poškodbe in se mu zagotovi potrebna zdravstvena oskrba.
(2) Zdravstveni pregled se opravi zunaj vidnega in slušnega polja delavcev zavoda, razen če je prisotnost delavca nujno potrebna za ohranitev varnosti, reda in discipline.
(3) Zdravnik pri pregledu ugotavlja vrsto in lokacijo poškodb ter njihov vzrok. Pri tem poškodbe opiše in jih po potrebi tudi dokumentira. Zdravnik zapiše trditve obsojenca o nastanku poškodb ter oceno skladnosti med zatrjevanim ravnanjem in ugotovitvami zdravstvenega pregleda. Zdravnik o morebitnih znakih nepravilne uporabe prisilnih sredstev obvesti direktorja zavoda.
(4) Zdravstveni pregled se opravi takoj, najpozneje pa v roku 24 ur od uporabe prisilnih sredstev. Če obsojenec pregled odkloni, se ga pozove, naj o tem napiše izjavo. Če obsojenec izjave ne želi napisati, se o tem napiše uradni zaznamek.
(5) Poveljnik odredi zdravstveni pregled tudi za pravosodnega policista, če je bil ta pri izvrševanju naloge poškodovan ali če to sam zahteva zaradi suma poškodbe pri izvrševanju naloge.
(1) Če je glede na načelo sorazmernosti in načelo postopnosti potrebno, lahko direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka, v njegovi odsotnosti pa poveljnik, odredi uporabo prisilnih sredstev v obliki intervencije skupine pravosodnih policistov.
(2) Med intervencijo pravosodni policisti uporabljajo opremo za dodatno zaščito svojega življenja in zdravja. Vrsto in količino posebne opreme odredi poveljnik.
(3) Če je ogroženo življenje ali zdravje oseb ter sta direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka in poveljnik odsotna, intervencijo skupine odredi operativni vodja.
(1) V primeru ugrabitve ali ogrožanja človeškega življenja ali če se to utemeljeno pričakuje, direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka, v njegovi odsotnosti pa poveljnik, prosi za pomoč policijo.
(2) Direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka o zaprosilu za pomoč policije v zavodu takoj obvesti generalnega direktorja.
(3) Če je ogroženo življenje ali zdravje oseb in sta direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka in poveljnik odsotna, prosi za pomoč policijo operativni vodja.
Sredstva za vklepanje so lisice.
(1) Sredstva za vezanje so: plastična zatega, vrv, usnjen pas, lepilni trak in druga sredstva, ki so glede na pričakovane posledice njihove uporabe primerljiva s sredstvi za vklepanje.
(2) Sredstva za vezanje se lahko uporabijo le takrat, ko zaradi objektivnih okoliščin sredstva za vklepanje niso dosegljiva, in na način, ki je določen za uporabo sredstev za vklepanje.
(3) Z uporabo sredstev za vezanje pravosodni policist preneha takoj, ko so dosegljiva sredstva za vklepanje.
Vklepanje obsojenca se odredi, če iz njegove varnostne ocene izhaja, da v določenih okoliščinah (na primer spremljanje obsojenca zunaj zavoda) z milejšim ukrepom ni mogoče preprečiti bega, napada, samopoškodbe ali povzročitve večje materialne škode.
(1) Vklepanje za čas spremljanja obsojenca opravi pravosodni policist po odredbi iz 20. člena tega pravilnika.
(2) Vklepanja v primerih, v katerih ne gre za spremljanje obsojenca, opravi pravosodni policist po odredbi, ki jo izda poveljnik, v času njegove odsotnosti pa operativni vodja.
(3) V odredbi za vklepanje iz prejšnjega odstavka se opredeli tudi način vklepanja obsojenca.
(4) Pravosodni policist vklene obsojenca brez odredbe, če ob njegovem trenutnem vedenju z milejšimi ukrepi ne more drugače preprečiti bega, napada, samopoškodbe ali povzročitve večje materialne škode.
Vklepanje opravi pravosodni policisti tako, da obsojencu nadene na zapestje rok sredstva za vklepanje in jih zaklene, pri čemer skrbi, da je obsojencu onemogočena osvoboditev, obenem pa mu ne povzroča nepotrebnih bolečin in poškodb.
(1) Sredstva za vklepanje se uporabi po načelu postopnosti na te načine: vklepanje rok spredaj, vklepanje rok spredaj in hkratna vklenitev na pas in vklepanje z rokami na hrbtu.
(2) Pri izbiri načina vklepanja se upošteva načelo sorazmernosti, tako da se način vklepanja, ki je potreben za preprečitev bega, napada, samopoškodbe ali povzročitve večje materialne škode, presoja glede na stopnjo begosumnosti, stopnjo agresivnosti, stopnjo samomorilne ogroženosti ter glede na telesne sposobnosti in spretnosti obsojenca.
(3) Če je obsojenec izrazito nevaren, izrazito begosumen, ima posebne telesne sposobnosti ali spretnosti ali je izrazito samomorilno ogrožen, se ga lahko izjemoma vklene tudi tako, da se mu vklenejo roke spredaj in se mu hkrati vklene tudi noge, ali tako, da se sredstva za vklepanje na rokah spredaj povežejo s sredstvi za vklepanje na nogah, pri čemer so sredstva povezana na sprednji strani obsojenca.
(4) Vklepanje rok na hrbtu se ne uporablja med časovno daljšim spremljanjem, ki se opravlja z vozilom.
(5) Vklepanje obsojenca za predmete je dopustno le, kadar mora pravosodni policist zaradi nujnih trenutnih in kratkotrajnih potreb zapustiti vklenjenega obsojenca in je to nujno potrebno za preprečitev bega, napada, samopoškodbe ali povzročitve večje materialne škode.
(6) Vklepanje na načine, ki niso določeni s tem členom, ni dopustno.
(vklepanje na sodišču in pri zdravniku)
(1) Za čas pregleda pri zdravniku zunaj zavoda, zaslišanja ali obravnave na sodišču se obsojenca ne vklene, razen če se oceni, da bi obsojenec to izrabil za pobeg, napad, samopoškodbo ali povzročitev večje materialne škode, in takega naklepa ni mogoče preprečiti z milejšim ukrepom.
(2) O vklepanju obsojenca na sodišču in razlogih za vklepanje se predhodno pisno obvesti sodnika.
(3) Zdravnika o vklepanju ustno obvesti pravosodni policist, ki vodi spremljanje obsojenca.
(4) Sodnik na zaslišanju ali obravnavi lahko odredi, da se vklenjenega obsojenca odklene.
(5) Med pregledom pri zdravniku se vklenjenega obsojenca odklene na zahtevo zdravnika. Če zdravnik zahteva, da se obsojenca odklene, pravosodni policist najprej zdravnika seznani z razlogi za vklepanje obsojenca in o zahtevi zdravnika obvesti poveljnika, v času njegove odsotnosti pa operativnega vodjo, da ta odredi, ali se obsojenca odklene oziroma da odredi druge ukrepe za zagotovitev varnosti v času pregleda obsojenca pri zdravniku.
(1) Vrste telesne sile, ki se jo uporabi kot prisilno sredstvo, so:
1. strokovni prijemi,
2. strokovni pritiski,
3. strokovni meti,
4. strokovni udarci,
5. druge individualne ali skupinske uporabe sile telesa, kot so prenašanje, potiskanje, odrivanje oseb, razdvajanje skupine in podobno.
(2) Strokovne prijeme, strokovne pritiske in vrste telesne sile iz 5. točke prejšnjega odstavka pravosodni policist uporabi, kadar ne more drugače obvladati upiranja obsojenca, ki mu je v mejah pooblastil izdal ukaz.
(3) Strokovne mete in strokovne udarce pravosodni policist uporabi v primerih aktivnega odpora obsojenca, če ugotovi, da z vrstami telesne sile iz prejšnjega odstavka ni mogoče doseči namena ukrepanja.
(4) Pri uporabi telesne sile pravosodni policist lahko uporabi tehnični pripomoček, če je uporaba telesne sile s tem učinkovitejša in za obsojenca milejša. Tehnični pripomoček lahko pravosodni policist uporabi tudi, če je za zagotovitev njegove varnosti potrebno onemogočiti neposreden stik z obsojencem.
(5) Tehnični pripomoček iz prejšnjega odstavka je ščit ali palica.
(6) Ščit se lahko uporabi pri potiskanju, odrivanju ali razdvajanju oseb.
(7) Palica se kot tehnični pripomoček lahko uporabi tako, da se z njo izvedejo tisti deli strokovnih prijemov, strokovnih pritiskov ali drugih uporab telesne sile, ki bi jih pravosodni policist sicer izvedel z roko. Palica kot tehnični pripomoček za izvedbo davljenja ni dovoljena.
(uporaba plinskega razpršilca)
(1) Za uporabo plinskega razpršilca se šteje uporaba plinskega sredstva, ki s pritiskom na sprožilec sproži raztopino, ki draži kožo, sluznico ali dihalne poti.
(2) Pravosodni policist sme plinski razpršilec uporabiti, če ugotovi, da s strokovnimi prijemi, strokovnimi pritiski in vrstami telesne sile iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena ni mogoče doseči namena ukrepanja.
(3) Plinski razpršilec se uporablja v skladu z navodili proizvajalca.
(4) Uporabljajo se plinski razpršilci s substanco na naravni osnovi, ki imajo krajši čas delovanja.
(1) Palice, ki se lahko uporabijo kot prisilno sredstvo, so: gumijasta palica, palica z ročajem (tonfa) in teleskopska palica.
(2) Teleskopska palica se praviloma uporablja med spremljanjem in varovanjem v civilni obleki.
(1) Pravosodni policist uporabi palico, da obsojencu, ki ogroža življenje oseb ali sebe, izbije iz rok nevarni predmet.
(2) Pravosodni policist sme palico uporabiti, če ugotovi, da s strokovnimi prijemi, strokovnimi pritiski in vrstami telesne sile iz 5. točke prvega odstavka 101. člena tega pravilnika ni mogoče doseči namena ukrepanja.
(3) Pravosodni policist lahko uporabi palico tudi za preprečevanje neposrednega telesnega stika z obsojencem, ki ogroža življenje ali zdravje druge osebe.
(4) Za obvladovanje obsojenca lahko pravosodni policist, kadar mu palica ni dosegljiva, uporabi tudi druge dosegljive predmete, ki onemogočijo neposredni telesni stik z obsojencem.
(1) Opozorilni strel je sredstvo, s katerim pravosodni policist, kadar okoliščine to dopuščajo, predhodno opozori obsojenca, da bo zoper njega uporabil strelno orožje.
(2) Neposredno pred opozorilnim strelom pravosodni policist obsojenca opozori tudi s klicem »Stoj, streljal bom!«.
(opustitev opozorilnega strela)
Pravosodni policist sme po opozorilnem klicu izjemoma opustiti opozorilni strel, če strelno orožje uporabi za preprečitev bega obsojenca, za katerega iz varnostne ocene izhaja, da je nevaren, in obsojenec beži iz zaprtega oziroma posebej varovanega zavoda ali oddelka ter obstajajo okoliščine, kot so nepregleden teren, bežanje proti gozdu ali druge podobne okoliščine, ki onemogočajo poznejše uspešno ukrepanje, in bi odlašanje z uporabo strelnega orožja onemogočilo preprečitev bega.
(uporaba strelnega orožja kot zadnjega sredstva)
(1) Pravosodni policist sme uporabiti strelno orožje šele, če z drugimi sredstvi ne more zagotoviti izvršitve uradne naloge in če pri tem ne more drugače zavarovati življenja ljudi ali odvrniti:
1. neposrednega napada nase, s katerim je ogroženo njegovo življenje;
2. napada na zavod, če je pri tem ogroženo življenje ljudi v njem;
3. napada na obsojenca.
(2) Pravosodni policist sme uporabiti strelno orožje tudi, če drugače ne more preprečiti bega obsojenca iz zaprtega oziroma posebej varovanega zavoda ali oddelka, pri čemer sme uporabiti le strelno orožje z gumijastimi naboji.
(neposredni napad na pravosodnega policista)
(1) Neposredni napad na pravosodnega policista, s katerim je ogroženo njegovo življenje, je:
1. napad s strelnim orožjem, poteg ali poskus potega strelnega orožja, napad z nevarnim orodjem ali orožjem, drugimi stvarmi ali sredstvi, zaradi katerih je ogroženo njegovo življenje;
2. fizični napad dveh ali več oseb v okoliščinah, v katerih pravosodni policist ne more pričakovati pomoči, napada ne more drugače odvrniti in je s tem v nevarnosti človeško življenje;
3. napad ene osebe v okoliščinah iz prejšnje točke, če je ta fizično močnejša kot pravosodni policist ali obvlada posebne spretnosti za napad, in je s tem v nevarnosti njegovo življenje.
(2) Za odvrnitev neposrednega napada nase lahko pravosodni policist uporabi druge dosegljive predmete ali sredstva, če ne more uporabiti strelnega orožja.
Napad na zavod, pri katerem sme pravosodni policist uporabiti strelno orožje, če je pri tem ogroženo življenje ljudi v zavodu, je vsako dejanje, namenjeno hujšemu poškodovanju ali uničenju zavoda, njegovih posameznih objektov ali delov, varnostnih in drugih vitalnih infrastrukturnih naprav zavoda ali osvoboditvi obsojencev.
Napad na obsojenca, pri katerem sme pravosodni policist uporabiti strelno orožje, je napad, s katerim je življenje obsojenca ogroženo z:
1. uporabo strelnega orožja, nevarnega orodja ali orožja ali drugega nevarnega sredstva;
2. napadom dveh ali več napadalcev ali
3. napadom enega napadalca, ki je močnejši ali pri napadu uporablja posebne spretnosti.
Če obsojenec, zoper katerega bi lahko bilo uporabljeno strelno orožje, beži proti skupini ljudi in obstaja nevarnost, da bi bil ustreljen kdo od njih, pravosodni policist ne strelja.
(1) Službeni pes se kot prisilno sredstvo uporabi, če pravosodni policist drugače ne more preprečiti bega, povzročitve večje materialne škode ali napada na pravosodnega policista, obsojenca ali drugo osebo pri:
1. spremljanju obsojencev zunaj zavoda;
2. zasledovanju pobeglih obsojencev, dokler obstaja možnost prijetja, in
3. opravljanju drugih nalog, pri katerih pravosodni policist uporablja službenega psa.
(2) Pri uporabi službenega psa pravosodni policist še posebej skrbi za preprečitev nepotrebnega nastanka poškodb oseb.
(3) Službeni pes se uporabi za izvedbo spremljanja obsojenca zunaj zavoda, če iz varnostne ocene obsojenca izhaja, da je to najmilejši ukrep, s katerim je mogoče preprečiti napad ali pobeg. Službeni pes je med spremljanjem na povodcu in se ne vodi v zgradbe, razen v primeru izrednega dogodka in nujne potrebe po intervenciji.
(4) Ob zasledovanju pobeglih obsojencev se sme uporabiti službeni pes, ki nosi nagobčnik in ni na povodcu.
(5) Pravosodni policist službenega psa, ki je brez nagobčnika, vodi na povodcu. Službeni pes, ki je brez nagobčnika in ni na povodcu, se uporabi le v primerih in pod pogoji, v katerih je dovoljena uporaba strelnega orožja.
(1) Pravosodni policist poroča operativnemu vodji o uporabi prisilnega sredstva takoj, ko je to mogoče. Pri tem navede, katero prisilno sredstvo je bilo uporabljeno, proti komu in iz kakšnega razloga ter druge okoliščine, pomembne za oceno upravičenosti, strokovnosti in primernosti uporabljenega sredstva.
(2) Pravosodni policist ne zapusti delovnega mesta, dokler ne odda pisnega poročila o uporabi prisilnih sredstev oziroma dokler mu nadrejeni tega ne dovoli.
(3) Poveljnik oceni, ali je bilo prisilno sredstvo upravičeno, strokovno in pravilno uporabljeno, in o tem poroča direktorju zavoda.
(poročanje generalnemu direktorju)
(1) Zavod generalnemu direktorju pisno poroča o uporabi vseh prisilnih sredstev, razen o vklepanju, ki ga je pravosodni policist opravil po odredbi. Poročilo vsebuje: opis dogodka, natančno navedbo udeleženih obsojencev, pravosodnih policistov in drugih oseb, vzroke za nastali dogodek, posledice in ukrepe po dogodku, navedbo in opis morebitnih poškodb, podatek o tem, kdo je z obsojencem, proti kateremu so bila uporabljena prisilna sredstva, opravil razgovor, in oceno direktorja zavoda o zakonski upravičenosti uporabe prisilnega sredstva.
(2) V primeru suma o neupravičeni, nestrokovni ali neprimerni uporabi prisilnega sredstva generalni direktor imenuje posebno komisijo, ki oceni uporabo prisilnih sredstev. Komisijo sestavljajo: delavec generalnega urada in delavca uprave, ki nista zaposlena v zavodu, v katerem je bilo uporabljeno prisilno sredstvo. Vsaj eden od članov komisije je pravosodni policist, ki je opravil usposabljanje za uporabo prisilnih sredstev.
(3) Generalni direktor v postopku priprave ocene od direktorja zavoda zahteva dodatna pojasnila ali opravi potrebne poizvedbe, če je to potrebno za oceno upravičenosti, strokovnosti in primernosti uporabe prisilnega sredstva.
IV. USPOSABLJANJE IN STROKOVNI IZPIT PRAVOSODNIH POLICISTOV
(izvajanje usposabljanja)
(1) Usposabljanje zagotavlja generalni urad po programu iz tega pravilnika.
(2) Predmetnik za izvajanje programa usposabljanja predpiše generalni direktor.
Nadzor nad izvajanjem programa usposabljanja izvaja generalni urad, nadzor nad deli programa, ki se izvajajo v zavodu, pa tudi poveljnik.
1. Program usposabljanja pravosodnih policistov
(programski sklopi usposabljanja)
Usposabljanje pravosodnih policistov traja devet mesecev in je razdeljeno v naslednje programske sklope:
1. spoznavanje izvrševanja kazni zapora in pripora ter še posebej naloge pravosodnih policistov pri izvrševanju kazni zapora in pripora v trajanju enega meseca;
2. pridobivanje osnovnih teoretičnih in praktičnih znanj in veščin v trajanju pet mesecev;
3. praktično usposabljanje v zavodu v trajanju treh mesecev.
Prvi programski sklop je namenjen osnovnemu spoznavanju sistema izvrševanja kazenskih sankcij ter spoznavanju dejavnosti in dela uprave.
(1) Drugi programski sklop je namenjen pridobivanju znanj, ki so potrebna za opravljanje nalog na področju izvrševanja kazenskih sankcij, zlasti znanj s teh področij:
1. predpisi, ki urejajo izvrševanje kazenskih sankcij, izvrševanje pripora, splošni upravni postopek in varovanje podatkov;
2. kriminologija, kriminalistika in penologija;
3. izvrševanje nalog in pooblastil pravosodnih policistov;
4. varnost in zdravje pri delu, požarna varnost in nudenje prve pomoči;
5. tehnično in elektronsko varovanje in komunikacije;
6. obvladovanja oseb, uporaba strelnega orožja in druge podobne spretnosti;
7. vodenje evidenc in informatika;
8. varovanje varovanih objektov in oseb.
(2) Podrobnejšo vsebino posameznih vrst znanj in veščin opredeli generalni direktor v predmetniku usposabljanja.
(tretji programski sklop)
(1) Tretji programski sklop se pod nadzorom poveljnika izvaja v zavodu in je namenjen:
1. poglobljenemu praktičnemu spoznavanju znanj, ki jih je pravosodni policist pridobil v okviru drugega sklopa usposabljanja;
2. učenju komunikacijskih veščin in praktičnega dela z obsojenci;
3. utrjevanju pridobljenega teoretičnega znanja.
(2) Tretji programski sklop usposabljanja pravosodnih policistov, ki bodo opravljali varovanje varovanih objektov, ki niso zavodi, se najmanj mesec dni izvaja v teh varovanih objektih.
(1) Pravosodni policist, ki je pridobil status pooblaščene uradne osebe v drugem državnem organu, opravi usposabljanje iz vsebin, ki jih za usposabljanje pravosodnih policistov določa ta pravilnik.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se pravosodnemu policistu, ki je pridobil status pooblaščene uradne osebe v drugem državnem organu, lahko priznajo ti vsebinski sklopi usposabljanja: obvladovanje oseb z uporabo tonfe, požarna varnost, ravnanje s strelnim orožjem, kriminalistika, prva pomoč in ravnanje s podatki.
(3) O priznavanju teh vsebin odloči generalni direktor na podlagi prošnje pravosodnega policista, ki predloži dokazila o uspešno opravljenem usposabljanju iz vsebin iz prejšnjega odstavka.
(4) Prošnji se ugodi, če sta vsebina in obseg usposabljanja v drugem državnem organu primerljiva z vsebino usposabljanja pravosodnih policistov. Podatke o tem pridobi generalni urad.
2. Program strokovnega izpita pravosodnih policistov
(program strokovnega izpita)
(1) Program strokovnega izpita je sestavljen iz:
1. delnih preizkusov znanja,
2. preizkusa praktične usposobljenosti ter
3. preizkusa reševanja praktične situacije s pisnim in ustnim delom.
(2) Pravosodni policist opravi strokovni izpit, ko pridobi zaključno oceno »uspešno«.
(1) Pravosodni policist pridobljeno znanje v času usposabljanja dokazuje z delnimi preizkusi znanja.
(2) Generalni urad organizira in izvede preizkuse znanja v času usposabljanja pravosodnih policistov v drugem programskem sklopu. Število preizkusov znanja, vsebinske sklope posameznega preizkusa in termine preizkusov znanja določi generalni direktor.
(3) Generalni direktor imenuje izpraševalce za delne preizkusa znanja izmed uslužbencev generalnega urada, pravosodnih policistov – specialistov, operativnih vodij in zunanjih izvajalcev, ki so usposobljeni za preverjanje znanja.
(4) Šteje se, da je pravosodni policist posamezni preizkus znanja opravil uspešno, če je pri vseh vsebinskih sklopih preizkusa prejel oceno »uspešno«.
(5) Pravosodnemu policistu, ki posameznega preizkusa znanja ni uspešno opravil ali se ga upravičeno ni udeležil, generalni urad zagotovi ponovitev preizkusa v 30 dneh po prvem preizkusu znanja.
(preizkus praktične usposobljenosti)
(1) Pravosodni policist dokazuje znanje, pridobljeno v času usposabljanja, tudi s preizkusom praktične usposobljenosti.
(2) S preizkusom praktične usposobljenosti se preverjajo usposobljenost pravosodnega policista za opravljanje nalog v zavodu, usposobljenost za delo v neposrednem stiku z obsojenci in usposobljenost pravosodnega policista, da svoje ravnanje pri opravljanju nalog teoretično ustrezno pojasni.
(3) Praktično usposobljenost pravosodnega policista ocenjuje komisija, ki jo imenuje direktor zavoda. Komisijo sestavljajo poveljnik in najmanj dva pravosodna policista.
(4) Komisija iz prejšnjega odstavka izvede preizkus praktične usposobljenosti pravosodnega policista tako, da oceni ustreznost ravnanja pravosodnega policista pri opravljanju nalog in dnevniške zapise, ki jih pravosodni policist beleži o svojem delu.
(5) Ponovitev preizkusa znanja iz praktične usposobljenosti za delo v zavodu ni mogoča.
(6) Šteje se, da je pravosodni policist opravil preizkus praktične usposobljenosti, če prejme oceno »uspešno«. Če pravosodni policist prejme oceno »neuspešno«, komisija oceno pisno utemelji.
(preizkus reševanja praktične situacije)
(1) Pravosodni policist pristopi k preizkusu reševanja praktične situacije, ko z oceno »uspešno« opravi vse delne preizkuse znanja in preizkus praktične usposobljenosti.
(2) S preizkusom reševanja praktične situacije se preverja usposobljenost pravosodnega policista, da ob predstavljeni konkretni situaciji predstavi ustrezen način ravnanja v okviru nalog pravosodnih policistov, in usposobljenost, da svoje ravnanje teoretično utemelji. S preizkusom reševanja praktične situacije se preverja tudi širše teoretično znanje s področja nalog in pooblastil pravosodnih policistov ter drugih znanj, ki so del usposabljanja pravosodnih policistov. Preizkus reševanja praktične situacije se konča z oceno »uspešno« ali »neuspešno«.
(3) Preizkus reševanja praktične situacije opravlja pravosodni policist pred komisijo. Generalni direktor imenuje člane komisije za preizkus reševanja praktične situacije izmed uslužbencev generalnega urada in pravosodnih policistov – specialistov.
(4) Če pravosodni policist preizkusa reševanja praktične situacije ne opravi ali se ga upravičeno ne udeleži, lahko v 30 dneh ponovno pristopi k preizkusu.
(1) Strokovni izpit se konča z zaključno oceno, ki jo da komisija iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
(2) Zaključna ocena strokovnega izpita je »uspešno« ali »neuspešno«.
(3) Zaključno oceno »uspešno« pridobi pravosodni policist, ki je vse tri dele strokovnega izpita opravil z oceno »uspešno«.
(4) Z zaključno oceno »uspešno« pravosodni policist opravi strokovni izpit.
(razvid strokovnega izpita)
Generalni urad v zvezi s strokovnim izpitom beleži te podatke: ime in priimek pravosodnega policista, njegove rojstne podatke in zaključno oceno strokovnega izpita z datumom.
(1) Pravosodni policist po opravljenem strokovnem izpitu v skladu z zakonom da prisego pred generalnim direktorjem.
(2) Generalni urad vodi evidenco pravosodnih policistov, ki so dali prisego. V evidenco se zabeležijo ime in priimek, rojstni podatki, podpis pravosodnega policista, zavod, v katerem pravosodni policist opravlja naloge, in datum prisege.
(3) Po dani prisegi se pravosodnemu policistu izroči posebna izkaznica.
3. Preizkus poznavanja predpisov in strokovne usposobljenosti za delo
(1) Pravosodni policisti se redno usposabljajo z namenom obnavljanja in pridobivanja znanj o predpisih ter znanj in veščin za ustrezno usposobljenost za delo.
(2) Zavod zagotovi redno usposabljanje, ki obsega najmanj štiri ure na mesec. Čas usposabljanja se šteje v redno delovno obveznost.
(3) Z rednim usposabljanjem se pravosodni policist pripravlja na preizkus poznavanja predpisov in strokovne usposobljenosti za delo, ki ga vsakih pet let opravlja pred posebno komisijo.
(4) Redno usposabljanje zagotovi in organizira direktor zavoda na podlagi strokovnih izhodišč generalnega urada.
(1) Preizkus poznavanja predpisov in strokovne usposobljenosti za delo zajema preizkus teh vsebin:
1. veljavni predpisi, ki urejajo izvrševanje kazni zapora in izvrševanje pripora;
2. uporaba prisilnih sredstev, zlasti rokovanje s strelnim orožjem in njegova uporaba;
3. uporaba drugih pooblastil;
4. druga področja strokovne usposobljenosti za ustrezno izvajanje nalog pravosodnih policistov.
(2) Pri pravosodnih policistih s položajno oznako operativni vodja ali višjo, se na preizkusu znanja poleg vsebin iz prejšnjega odstavka podrobneje preverja tudi znanje s področja ukrepanja ob izrednih dogodkih.
(3) Generalni direktor imenuje člane komisije za preizkus izmed uslužbencev generalnega urada in pravosodnih policistov – specialistov.
(1) Posebno usposabljanje je usposabljanje, s katerim pravosodni policist pridobi znanja in veščine, ki so potrebni za opravljanje nalog na teh delovnih mestih:
1. pravosodni policist specialist,
2. operativni vodja,
3. poveljnik,
4. druga vodstvena delovna mesta.
(2) Pravosodni policist lahko zasede katero od delovnih mest iz prejšnjega odstavka, če predhodno opravi posebno usposabljanje za tako delovno mesto. Izjemoma lahko pravosodni policist zasede delovno mesto, tudi preden opravi posebno usposabljanje, vendar usposabljanje opravi najpozneje šest mesecev po zasedbi delovnega mesta.
(3) Posebno usposabljanje zajema usposabljanje s področja vodenja, upravljanja kadrovskih virov in druga znanja, potrebna za opravljanje nalog vodenja.
V. POSEBNA IZKAZNICA PRAVOSODNIH POLICISTOV
(izdelava in izdaja izkaznice)
Posebna izkaznica pravosodnega policista (v nadaljnjem besedilu: izkaznica) je izdelana s tehnologijo, ki onemogoča ponarejanje.
Tehnična opravila pri izdaji izkaznic opravlja generalni urad.
(1) Izkaznica je v usnjenem dvodelnem ovitku temno modre barve.
(2) Velikost ovitka je 100 × 70 mm.
(3) Na sprednji strani ovitka je grb Republike Slovenije, velik 20 mm.
(4) Na sprednji strani ovitka je tudi napis z velikimi tiskanimi črkami, velikimi 5 mm: URADNA IZKAZNICA.
(5) V desnem delu ovitka je prostor za kovinski simbol uprave premera 65 mm in serijsko številko.
(6) V notranjem delu ovitka je v levem delu pod prozorno folijo prostor za izkaznico.
(7) Ovitek je obvezni sestavni del izkaznice in se po serijski številki ujema s serijsko številko izkaznice.
(vsebina in oblika izkaznice)
(1) Izkaznica je velika 90 × 60 mm.
(2) Na sprednji strani izkaznice je v levem kotu grb Republike Slovenije, pod njim pa napis »Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij«.
(3) Pod napisom je serijska številka izkaznice, pod njo pa datum izdaje, ime in priimek ministra, pristojnega za pravosodje, in faksimile podpisa ministra, pristojnega za pravosodje.
(4) Na desni strani sprednje strani izkaznice je barvna fotografija pravosodnega policista, pod njo pa ime in priimek pravosodnega policista.
(5) Osnovna barva izkaznice je bela. Napis je modre barve, drugi napisi in faksimile podpisa so črne barve.
(6) Izkaznica po vsebini in obliki ustreza obrazcu.
Obrazec sprednje strani izkaznice iz Priloge 1, obrazec hrbtne strani izkaznice iz Priloge 2 in obrazec ovitka izkaznice iz Priloge 3 so kot priloge sestavni del tega pravilnika.
Izkaznica velja dvajset let.
(1) Stara ali poškodovana izkaznica in izkaznica, ki ji je potekla veljavnost, se zamenjata.
(2) Staro ali poškodovano izkaznico pravosodni policist vrne, da se komisijsko uniči.
(1) Če pravosodni policist izgubi izkaznico ali je bila ta uničena, to takoj sporoči direktorju zavoda, ta pa generalnemu uradu.
(2) Pravosodni policist v poročilu direktorju zavoda navede vse okoliščine v zvezi z izgubo ali uničenjem izkaznice.
(3) Pravosodni policist, ki izgubi izkaznico ali je bila njegova izkaznica uničena po njegovi krivdi, povrne stroške izdaje nove izkaznice.
Generalni urad vodi evidenco izdanih, izgubljenih ali uničenih izkaznic. Evidenca vsebuje podatke o: serijski številki, datumu izdaje, imenu in priimku pravosodnega policista, datumu vrnitve, izgube ali uničenja izkaznice.
Ko pravosodni policist izgubi status pravosodnega policista ali mu ta preneha ali v primeru odločitve generalnega direktorja, da je pravosodni policist začasno odstranjen z dela, svojo izkaznico vrne zavodu. Ta izkaznico posreduje generalnemu uradu.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Pravosodni policisti, ki se jim usposabljanje začne pred začetkom veljavnosti tega pravilnika, zaključijo usposabljanje v skladu s Pravilnikom o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (Uradni list RS, št. 85/09).
Generalni direktor izda strokovna izhodišča iz 8. člena tega pravilnika v roku šest mesecev od začetka veljavnosti tega pravilnika.
Generalni direktor podrobneje določi vsebino in način obveščanja iz 15. člena tega pravilnika v roku šestdeset dni od začetka veljavnosti tega pravilnika.
Generalni direktor izda navodilo iz 47. člena tega pravilnika v roku šestdeset dni od začetka veljavnosti tega pravilnika.
Generalni direktor izda navodilo iz petega odstavka 50. člena tega pravilnika v roku šestdeset dni od začetka veljavnosti tega pravilnika.
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (Uradni list RS, št. 85/09).
Ta pravilnik začne veljati devetdeseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-431/2015
Ljubljana, dne 14. novembra 2016
EVA 2016-2030-0013
mag. Goran Klemenčič l.r.
