Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 20/06 – UPB1 s spremembami), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 s spremembami), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 115/06 – UPB4 s spremembami), 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Žirovnica (Uradni list RS, št. 17/00, 11/01, Uradni vestnik Gorenjske, št. 13/02 in Uradni list RS, št. 89/07) ter 18. člena Statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/99, 55/11 – UPB1, 76/12, 19/13, 50/14) je Občinski svet Občine Žirovnica na 13. redni seji dne 27. 10. 2016 sprejel

Ta odlok ureja na območju Občine Žirovnica način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) tako, da določa:

– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe

– pogoje za zagotavljanje javne službe

– pravice in obveznosti izvajalca javne službe

– pravice in obveznosti uporabnikov

– vire in način financiranja javne službe

– vrsto objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe

– druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj javne službe.

Storitve javne službe po tem odloku se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti in na padavinsko vodo, ki odteka z javnih površin, izjemoma pa tudi iz zasebnih površin, če geološka sestava tal ne omogoča ponikanja te vode. Storitve javne službe po tem odloku se morajo zagotavljati na območju celotne Občine Žirovnica, razen za posamezne stavbe ali skupino stavb, ki ležijo na nadmorski višini nad 1.500 metrov oziroma so locirane na mestih, kjer prevzem in odvoz blata tehnično ni izvedljivo s cestnim motornim vozilom.

Namen odloka je predvsem:

– zagotavljanje storitev javne službe iz tega odloka

– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje voda

– smiselno planiranje, gradnja, uporaba in upravljanje javne kanalizacije

– razporejanje stroškov obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije

– varovanje okolja.

Izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:

– PE je kratica za populacijski ekvivalent in predstavlja enoto za obremenjevanje vode, izraženo z biokemijsko potrebo po kisiku (v nadaljnjem besedilu: BPK(5)). 1 PE je enak 60 g BPK(5) na dan oziroma 1PE = 1oseba);

– komunalna odpadna voda je voda,

– ki nastaja v objektih v javni rabi ali pri drugih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu,

– nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi in sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m³/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m³, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od onesnaževal letna količina ne presega zakonsko določenih mejnih vrednosti letnih količin onesnaževal,

– nastaja kot industrijska odpadna voda, za katero iz posebnega predpisa izhaja, da se za te industrijske odpadne vode ne uporablja ali

– nastaja kot industrijska odpadna voda v napravi, za katero izhaja, da se za industrijske odpadne vode iz te naprave ne uporablja;

– padavinska voda je voda, ki je posledica padavin in odteka s streh in utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin neposredno ali po kanalizaciji v vode ali v tla;

– javna kanalizacija je sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v sekundarno, primarno in magistralno omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz priključenih stavb ter padavinske vode iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin;

– objekti in naprave javne kanalizacije so gospodarska javna infrastruktura;

– kanalizacijski priključek objekta na javno kanalizacijo je cevovod in z njim povezane tehnološke naprave, kot npr. peskolov, lovilec olj in črpališče za prečrpavanje odpadne vode, ki je namenjen odvajanju odpadne vode v omrežje javne kanalizacije in pripada objektu ter poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do prvega revizijskega jaška ali do zunanje stene objekta, če revizijskega jaška ni možno postaviti;

– kanalizacijski priključki objektov na javno kanalizacijo in pretočne in nepretočne greznice in male čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije;

– uporabnik javne kanalizacije je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik objekta ali zemljišča, ki je priključen na javno kanalizacijo oziroma koristi storitve javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda.

Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in podzakonskih prepisih, ki so izdani na njihovi podlagi.

Javno službo na celotnem območju Občine Žirovnica izvaja JEKO-IN, javno komunalno podjetje, d.o.o., Jesenice (v nadaljnjem besedilu: izvajalec), katerega soustanovitelj je Občina Žirovnica.

Izvajalec mora opravljati javno službo skladno s programom izvajanja javne službe, ki ga izdela izvajalec za obdobje štirih koledarskih let in ga po potrditvi odgovorne osebe izvajalca pošlje občini v potrditev najkasneje do 31. oktobra v koledarskem letu pred pričetkom njegove veljavnosti.

V primeru sprememb v času veljavnosti programa izvajalec javne službe pripravi spremembo programa in spremenjeni program po potrditvi odgovorne osebe izvajalca javne službe, da so spremembe v skladu s predpisi, pošlje občini v potrditev.

Občina program iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena potrdi, če je v skladu s predpisi.

Program, ki sta ga potrdili odgovorna oseba izvajalca javne službe in občina, mora izvajalec javne službe predložiti ministrstvu, pristojnemu za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v elektronski obliki v skladu z navodili, objavljenimi na spletni strani ministrstva, najpozneje:

– do 31. decembra v letu pred začetkom njegove veljavnosti oziroma

– v roku 30 dni po njegovem sprejemu, če gre za spremembo programa v skladu s šestim odstavkom tega člena.

Program, razen podatkov iz 31. člena te uredbe, mora izvajalec javne službe javno objaviti na svoji spletni strani in uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v tiskani izvod na sedežu izvajalca javne službe.

Izvajalec javne službe mora vsako leto izdelati poročilo o izvajanju javne službe za preteklo koledarsko leto in ga predložiti ministrstvu v elektronski obliki v skladu z navodili, objavljenimi na spletni strani ministrstva, najpozneje do 31. marca tekočega leta.

Javna služba obsega naslednje storitve:

1. odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,

2. redno vzdrževanje javne kanalizacije,

3. prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah, v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenje,

4. prevzem in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in iz malih komunalnih čistilnih naprav,

5. obdelavo blata,

6. pregledovanje malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo manjšo od 50 PE,

7. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin,

8. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z zasebnih utrjenih površin in streh, če za to padavinsko odpadno vodo ni mogoče zagotoviti ravnanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,

9. obveščanje uporabnikov javne službe,

10. vodenje evidence o izvajanju javne službe,

11. izdelava programa izvajanja javne službe in poročanje o izvajanju,

12. priključevanje novih uporabnikov javne službe,

13. odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,

14. čiščenje peskolovov, lovilcev olj in maščob na javnih površinah,

15. prevzem in obdelavo gošč iz premičnih suhih stranišč,

16. izvajanje obratovalnega monitoringa za komunalne čistilne naprave.

V aglomeracijah, kjer javna kanalizacija še ni zgrajena, se odvaja komunalna odpadna voda v obstoječe nepretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave, izven aglomeracij pa tudi v pretočne greznice, ki so sestavljena iz enote za mehansko čiščenje in enote za nadaljnje čiščenje, filtracijo ali infiltracijo.

Čiščenje odpadne vode na območju Občine Žirovnica se izvaja v:

– centralni čistilni napravi Radovljica za odpadne vode, ki se odvajajo preko kanalizacijskega omrežja iz naselij, ki so nanj priključena,

– centralni čistilni napravi Jesenice za pripeljane greznične gošče iz pretočnih, nepretočnih greznic in MKČN,

– lokalnih komunalnih čistilnih napravah za odpadne vode, ki se odvajajo preko lokalnih kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so nanj priključena,

– pretočnih, nepretočnih greznicah ali malih komunalnih čistilnih napravah za odpadne vode iz stavb, ki niso priključene na javno kanalizacijo.

Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo magistralno, primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so:

– kanali z revizijskimi jaški za odvod odpadne in padavinske vode,

– odcepi hišnih priključkov znotraj javnih površin oziroma cestnega telesa,

– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode,

– čistilne naprave,

– razbremenilniki visokih vod,

– zadrževalni bazeni,

– peskolovi,

– lovilci olj,

– drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije.

Vsi novi kanali se gradijo v ločenem sistemu.

Javna kanalizacija mora biti vodotesna.

V javno kanalizacijo za komunalno odpadno vodo ni dovoljeno odvajanje drenažnih vod, podtalnice, vodotokov ter meteornih voda, ki jih je možno speljati v ponikovalnico ali vodotok.

Padavinska voda z javnih površin se mora obvezno speljati v ločeno kanalizacijo za padavinsko vodo, ki se odvaja v vodotok ali ponika.

Lastnik ali upravljavec objekta mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe objekta, zagotoviti odvajanje vode neposredno v vode ali ponikanje v tla, kadar geološka sestava tal to dopušča.

Lastnik ali upravljavec površin, s katerih odteka toliko onesnažena površinska voda, da je po veljavnih predpisih ne sme spuščati neposredno v vode, mora to vodo zajeti in očistiti pred ponikanjem, sicer pa speljati v ločeno kanalizacijo za padavinsko odpadno vodo, vendar samo s predhodnim soglasjem izvajalca javne službe.

Uporaba objektov in naprav javne kanalizacije je obvezna na vseh območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi za odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih vod.

Objekte in naprave javne kanalizacije lahko pod enakimi z zakonom, tem odlokom in drugimi predpisi določenimi pogoji uporablja vsakdo.

Izvajalec javne službe ima vsak čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav zaradi rednega vzdrževanja, meritev in snemanj ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča, na katerem so kanalizacijski objekti in naprave. Izvajalec mora po opravljenem delu vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje in poravnati morebitno nastalo škodo.

Vsi izvajalci, pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini javne kanalizacije, si morajo za ta dela pridobiti soglasje izvajalca javne službe ter mu pokriti vse s tem nastale stroške, vključno z izvajalčevim nadzorom in pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostane javna kanalizacija nepoškodovana. V primeru poškodbe so jo dolžni vzpostaviti v prvotno stanje in poravnati vso morebitno škodo, ki je nastala zaradi poškodbe ali prekinitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod.

Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam, ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. Na trasi kanalizacije se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.

Objekti in naprave uporabnika so:

– priključni kanal od objekta do javne kanalizacije,

– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih vod,

– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu in na zemljišču uporabnika.

Z objekti in napravami iz tega člena upravlja, gospodari in jih vzdržuje uporabnik na svoje stroške.

Uporabnik je dolžan s temi objekti in napravami gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode in da je odpadna voda v predpisani kvaliteti.

Izvajalec na območju Občine Žirovnica na podlagi javnega pooblastila v zvezi z opravljanjem javne službe po tem odloku izdaja naslednje listine:

– smernice za načrtovanje predvidenih prostorskih ureditev (v nadaljnjem besedilu: smernice),

– mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskih aktov (v nadaljnjem besedilu: mnenja),

– projektne pogoje k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: pogoje),

– soglasja k projektnim rešitvam (v nadaljnjem besedilu: soglasja),

– soglasja za gradnjo objekta v varovalnem pasu za enostavne in nezahtevne objekte,

– soglasje za priključitev na javno infrastrukturo (kanalizacijo).

Dokumentacija, ki jo mora vlagatelj predložiti izvajalcu za izdajo zgoraj navedenih listin je:

1. za smernice:

– strokovne podlage.

2. za projektne pogoje:

– idejna zasnova ali idejni projekt oziroma tekstualni del, ki obsega opis nameravane graditve objekta ter dejanskega in pravnega stanja zemljišča, njegovo namembnost s predvideno potrošnjo vode in karakteristiko onesnaževanja,

– kartografski del, ki obsega kopijo katastrskega načrta in topografskega načrta z vrisanim objektom (skicami tlorisa in tipičnih prerezov), če gre za stavbo, praviloma v merilu 1:500, če gre za gradbeni inženirski objekt pa v merilu 1:1000 oziroma drugem ustrezno večjem merilu.

3. za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, novogradnjo, rekonstrukcijo in odstranitev objektov:

– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (s tekstualnim in grafičnim delom) s projektom zunanje ureditve, ki določa način odvodnjavanja komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih vod,

– soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, last uporabnika, oziroma sodna odločitev, ki nadomesti soglasje,

– opis tehnološkega postopka s podatki o odpadnih in nevarnih snoveh v proizvodnji.

4. za soglasje za priključitev obstoječih zahtevnih in manj zahtevnih objektov na javno kanalizacijo, če še ni bilo izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:

– vlogo za izdajo soglasja,

– katastrski načrt (mapna kopija),

– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,

– za odvajanje komunalnih odpadnih vod iz večstanovanjskih objektov, situacijo zunanje ureditve objektov z interno kanalizacijo (prikazan način odvodnje komunalnih odpadnih vod in ločen sistem odvodnje padavinskih vod), z vrisanimi objekti v merilu 1:1000 ali 1:500,

– za odvajanje tehnoloških odpadnih vod analizo obratovalnega monitoringa odpadnih vod in situacij zunanje ureditve z interno kanalizacijo (prikazan način odvodnje komunalnih in tehnoloških odpadnih vod in ločen sistem odvodnje padavinskih vod), z vrisanimi objekti v merilu 1:1000 ali 1:500,

– soglasje lastnikov, upravljavcev oziroma uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje.

5. za soglasje k izvedbi enostavnih objektov, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja:

– podrobna idejna zasnova,

– za enostavne objekte, ki bi v času izvedbe in po njej lahko vplivali na obratovanje in vzdrževanje obstoječih sistemov odvodnje odpadnih in padavinskih vod, minimalno tehnično dokumentacijo z mapno kopijo, situacijo z vrisano traso objekta v merilu 1:1000 ali 1:500,

– za enostavne objekte neposredno vezane na dejavnost odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, minimalno tehnično dokumentacijo z mapno kopijo, situacijo z vrisanim objektom ali njegovo traso v merilu 1:1000 ali 1:500, geodetskim posnetkom, vzdolžnimi profili in popisi del,

– soglasje lastnikov, upravljavcev oziroma uporabnikov parcel preko katerih bo potekal vod, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje.

6. za soglasje k spremembam:

– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.

Izvajalec sodeluje pri tehničnih pregledih novo zgrajenih objektov in naprav javne kanalizacije.

Investitor graditve objektov javne kanalizacije in čiščenja odplak po končani gradnji odda objekte in naprave v najem izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Vsi pogoji najema so predmet posebne pogodbe med občino in izvajalcem javne službe. Investitor preda izvajalcu javne službe tudi projekte izvedenih del za potrebe njegovega operativnega katastra.

Za vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra objektov in naprav javne kanalizacije ter za posredovanje podatkov iz katastra je zadolžena Občina Žirovnica v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje in z določbami veljavnega Zakona o geodetski dejavnosti.

Šteje se, da je aglomeracija ali njen del opremljen z javno kanalizacijo, ko je javna kanalizacija vpisana v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture v skladu s predpisi o urejanju prostora.

V aglomeracijah, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev ali preureditev obstoječega priključka na javno kanalizacijo obvezna za vse objekte v naselju in zunaj naselja ali dele naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, razen za objekte, kjer obremenjenost okolja zaradi nastajanja komunalne vode v tem objektu ne presega 50 PE in:

– dolžina priključka presega 100 m oziroma bi izgradnja kanalizacijskega priključka povzročala nesorazmerne stroške glede na koristi za okolje.

V takih primerih mora uporabnik zagotoviti odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode na MKČN ali v nepretočni greznici.

Izvajalec javne službe mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegove stavbe obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora, pod nadzorom izvajalca, opraviti v roku šest mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.

Stavba, iz katere se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala odpadna voda v greznico ali MKČN, se mora priključiti ob izpolnjenih pogojih prvega odstavka na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo očisti ali odstrani in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode obvezno pod nadzorom izvajalca. Stroški nadzora bremenijo uporabnika.

Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi predhodnega pisnega soglasja izvajalca, ob upoštevanju določb iz tega odloka.

Pozitivno soglasje za priključitev objekta na javno kanalizacijo se izda takrat, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

– če je investitor objekta k vlogi za soglasje predložil predpisano dokumentacijo,

– če so izpolnjeni vsi pogoji iz predhodnih soglasij,

– če investitor predloži dokazilo o poravnanem komunalnem prispevku oziroma ustrezno pogodbo z občino o obročnem odplačevanju prispevka,

– če ima uporabnik poravnane vse ostale obveznosti do lastnika in izvajalca javne službe.

Če priključitev ni možna, mora izvajalec o tem obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji, pod katerimi bo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode možno.

Priključek na kanalizacijo je lahko stalen ali začasen.

Začasen priključek se izvede pri začasnih objektih (gradbišča, delovišča, javne prireditve, naravne in druge nesreče itd.). V vseh ostalih primerih se zgradi stalni priključek.

Začasni priključek se ukine s prenehanjem potrebe. Stalni priključek se ukine samo v primeru porušitve priključenega objekta.

Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe ali drug za to usposobljen in registriran izvajalec pod pogojem, da uporabnik pridobi predhodno pisno soglasje izvajalca javne službe in da prevzame stroške izvedbe vključno s povrnitvijo okolice v prvotno stanje. Uporabnik je najmanj 7 dni prej dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pričetku del.

Dno vtoka hišnega priključka se mora nahajati nad temenom kanala javne kanalizacije.

Če se priključek nahaja več kot 50 cm nad temenom obstoječega kanala, se lahko priključitev izvede tudi preko suhega izliva, oziroma kolena.

Posamezni objekt ali del objekta, ki se zaradi neugodne lege v prostoru nahaja pod koto dna odvodnega kanala, se na javno kanalizacijo priključi preko hišnega črpališča, ki ga je dolžan zgraditi in upravljati lastnik priključka na svoje stroške.

V primeru, da se na nižje ležeči lokaciji nahajajo 4 ali več objektov skupaj, z najmanj 15 PE obremenitve, pri čemer posameznega objekta ni mogoče neposredno povezati na javno kanalizacijo, se zgradi skupno črpališče v sklopu javne kanalizacije, ki ga je dolžan upravljati in vzdrževati izvajalec javne službe.

Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena, ali ko to zahteva položaj in velikost objektov, se izjemoma dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov.

Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi uporabniki takega priključka in izvajalec javne službe.

Ob izgradnji javne kanalizacije se za vse objekte, ki mejijo na površine v javni rabi (ceste, pločniki, parkirišča, druge javne površine) izvedejo tudi odcepi za hišne priključke najmanj 1 m od meje v notranjost parcele oziroma od roba cestnega telesa. Dolžina odcepa je odvisna od tehničnih pogojev za izvedbo posameznega priključka.

V primeru, ko zemljišče uporabnika ne meji na javno površino, si mora uporabnik sam zagotoviti pogoje za možnost priključitve na javno kanalizacijo (služnost).

Sprememba dimenzije priključka, trase, merilnega mesta in izvedba dodatnega priključka se obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski priključek.

Odjava priključka je dovoljena v primeru porušitve priključenega objekta, v primeru začasnega priključka in nenaseljenega objekta.

Uporabnik mora zahtevo za odjavo v prvih dveh primerih iz prejšnjega odstavka v pisni obliki posredovati izvajalcu javne službe najkasneje 14 dni pred rušenjem objekta oziroma prenehanjem uporabe začasnega priključka. Prekinitev priključka izvede usposobljeni izvajalec gradbenih del na stroške uporabnika.

V primeru nenaseljenega objekta je odjava možna ob sočasni odjavi oziroma plombi vodovodnega priključka. V tem primeru pa je lastnik še vedno dolžan mesečno poravnavati stroške omrežnine.

V območju, ki je opremljeno z javno kanalizacijo se morajo v javno kanalizacijo odvajati tudi industrijske odpadne vode, če je to tehnično mogoče in je za čiščenje industrijske odpadne vode zagotovljena zmogljivost kanalizacijskega omrežja javne kanalizacije in komunalne, male komunalne ali skupne čistilne naprave, ki zaključuje kanalizacijsko omrežje.

Izjemoma se lahko industrijska odpadna voda lahko odvaja tudi v javno kanalizacijo, ki ni zaključena s čistilno napravo oziroma direktno v vode.

Pogoje pod katerimi se industrijska odpadna voda lahko odvaja v kanalizacijo, ki se zaključi s čistilno napravo ali brez nje ali direktno v vode, določajo posebni predpisi oziroma izdano okoljevarstveno soglasje za napravo, ki te vode proizvaja oziroma okoljevarstveno soglasje za čistilno napravo, kamor se te vode odvajajo.

V aglomeracijah ki še niso opremljene z javno kanalizacijo ali izven območij aglomeracij, kjer ni in ne bo urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode, je potrebno za objekt ali skupine objektov

– zagotoviti priključitve na javno kanalizacijsko omrežje sosednje aglomeracije, ki se zaključuje s komunalno čistilno napravo, če je dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100 m in pri tem ne nastanejo nesorazmerno visoki stroški glede na koristi za okolje,

– ali zagotoviti čiščenje komunalne odpadne vode v MKČN pod pogoji veljavnih predpisov,

– ali zagotoviti čiščenje komunalne odpadne vode v nepretočni greznici, če je obremenjevanje okolja zaradi nastajanja komunalne odpadne vode v objektu manjše od 50 PE, pod pogoji veljavnih predpisov.

Izvajalec je dolžan zagotoviti:

– pregled MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE na vsake 3 leta, razen če mu upravljavec te naprave v roku za izvedbo pregleda predloži analizne izvide, ki jih je izvedla pristojna oseba,

– prevzem neobdelanega blata iz obstoječih pretočnih greznic in celotno vsebino iz nepretočnih greznic,

– prevzem blata iz MKČN,

– predelavo neobdelanega blata oziroma vsebine iz greznic in blata iz MKČN na Centralni čistilni napravi,

– evidenco uporabnikov z individualnimi greznicami in MKČN,

– evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata ter načinu njegovega odstranjevanja.

Uporabnikom, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, mora greznice in MKČN prazniti izvajalec javne službe s posebnimi vozili za praznjenje, vsebino pa odvažati na čistilno napravo. Iz pretočnih greznic prevzema izvajalec samo neobdelano blato, iz nepretočnih greznic prevzema izvajalec celotno vsebino greznice, iz MKČN prevzema izvajalec blato. Praznjenje greznic in MKČN je izvajalec dolžan opraviti enkrat na dve leti. Stroški te storitve se krijejo iz mesečno zaračunanih stroškov uporabnikom za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.

Na območju, kjer prevzem in odvoz blata iz MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE z motornim vozilom ni tehnično izvedljivo, mora upravljavec te naprave poskrbeti za oddajo blata izvajalcu.

Na podlagi naročila uporabnikov izvajalec lahko praznjenje greznice ali MKČN izvede tudi večkrat.

Stroški prevzema vsebine oziroma blata in stroški ravnanja z blatom iz greznic in MKČN po posebnem naročilu se obračunajo uporabniku storitve po veljavnem ceniku izvajalca.

Izvajalec lahko odda praznjenje greznic po pogodbi tudi drugim podizvajalcem.

Naročila za praznjenje greznic se zbirajo izključno pri izvajalcu javne službe. Podizvajalci iz prvega odstavka tega člena sprejemajo naročila samo od izvajalca javne službe in so mu dolžni sproti posredovati podatke o izvedenem delu.

Odpadno vodo in blato iz greznic ter MKČN je prepovedano odvažati na javne ali kmetijske površine, oziroma neposredno odvajati v površinske ali podzemne vode ali javno kanalizacijo.

Odpadno vodo in blato iz nepretočnih greznic ter MKČN, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu, se lahko uporablja v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo tega blata v kmetijstvu.

Obvezna storitev javne službe v tem primeru pa je le pregledovanje MKČN manjših od 50 PE.

Ob vsakokratnem pregledu mora lastnik objekta predložiti izvajalcu javne službe izjavo, da so izpolnjeni predpisani pogoji za uporabo blata. V izjavi morajo biti navedeni tudi datumi in količine odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz male komunalne čistilne naprave ter njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko. Kopijo izjave z navedbo datuma in količine uporabljene komunalne odpadne voda mora lastnik objekta hraniti najmanj 5 let.

Obveznosti izvajalca po tem odloku so:

– zagotavljanje nemotenega delovanja javne kanalizacije,

– prevzem in odvoz komunalne odpadne vode oziroma blata iz nepretočnih greznic in MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE,

– obdelava blata,

– pregledovanje MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE,

– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode z javnih in zasebnih površin ter streh,

– redno obračunavanje storitev javne službe, okoljske dajatve in ostalih s posebnimi predpisi določenih dajatev,

– izvajanje investicijsko-vzdrževalnih del na javni kanalizaciji,

– izvajanje rednih vzdrževalnih in drugih potrebnih del na javni kanalizaciji,

– v primeru daljšega nedelovanja črpališča poskrbeti za odvajanje vode na drug, ustrezen način,

– izdajanje smernic in mnenj k prostorskim izvedbenim aktom v zvezi z javno kanalizacijo po pooblastilu občine,

– izdajanje projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter soglasij k uporabnim dovoljenjem za posege, povezane z javno kanalizacijo po pooblastilu občine,

– priključevanje stavb uporabnikov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom in obveščanjem o tem občino,

– kontroliranje ustreznosti kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije uporabnika pred priključitvijo stavbe na javno kanalizacijo,

– obveščanje uporabnikov o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, okvarah na omrežju ipd. ter dolžnostih uporabnikov,

– kontroliranje stanja kanalizacijskih priključkov in interne kanalizacije do vstopa v stavbo na stroške uporabnikov,

– vodenje evidence o izvajanju javne službe v skladu s predpisi,

– izdelava programa izvajanja javne službe.

Izvajalec ne odgovarja za škodo v stavbah zaradi izlivov iz javne kanalizacije v primeru:

– elementarnih nesreč,

– priključitve na javno kanalizacijo v nasprotju z izdanim soglasjem,

– drugih izrednih dogodkov.

Izvajalec mora lastnike ali upravljavce nepretočnih in pretočnih greznic ter MKČN preko sredstev javnega obveščanja ali obvestil priloženih računom za komunalne storitve obvestiti o:

– komunalni ali skupni čistilni napravi, na kateri se obdelujeta komunalna odpadna voda in blato ali padavinska odpadna voda,

– roku in času praznjenja greznic in prevzemanja blata iz nepretočnih greznic ter MKČN,

– načinu predvidene obdelave prevzetega blata in nadaljnje uporabe, predelave ali odstranjevanja obdelanega blata,

– drugih pogojih za odvajanje komunalne in odpadne vode ter praznjenja nepretočnih greznic in prevzem blata iz greznic ter MKČN.

V zvezi z opravljanjem javne službe mora izvajalec upravljavce površin, s katerih se odvaja padavinska voda v javno kanalizacijo, redno obveščati, da morajo na svojih površinah čistiti in vzdrževati utrjene površine in peskolove ter lovilce olj na njih in čistiti ter vzdrževati svoje kanalske vode namenjene za odvajanje padavinske vode.

Uporabniki imajo naslednje obveznosti:

1. zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije in kanalizacijske priključke skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca,

2. priključiti se na javno kanalizacijo v roku 6 mesecev od možnosti priključitve,

3. omogočati izvajalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa,

4. vzdrževati kanalizacijski priključek in interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami,

5. pisno obvestiti izvajalca javne službe o začetku obratovanja MKČN najpozneje 15 dni po začetku njenega obratovanja,

6. pisno obvestiti izvajalca javne službe o začetku uporabe nepretočne greznice najpozneje 30 dni pred predvidenim začetkom njene uporabe,

7. omogočiti izvajalcu prevzem in odvoz komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz MKČN,

8. javljati izvajalcu vse okvare na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vse pojave, ki bi utegnili imeti vpliv na delovanje javne kanalizacije,

9. pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva stavbe in sprememb na stavbi, ki imajo vpliv na odvod odpadne vode in obračun stroškov,

10. plačevati stroške za storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter stroške storitev vezanih na obstoječe greznice in MKČN,

11. prijaviti upravljavcu pričakovano večjo spremembo količine in kvalitete odpadne vode,

12. spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske vode,

13. predložiti izvajalcu letno poročilo o emisijskem monitoringu, v primeru odvajanja industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo,

14. ne spuščati v kanalizacijo odpadne vode, ki ni ustrezna, niti je pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,

15. pisno obvestiti izvajalca o spremembah načina obratovanja MKČN ali uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja, če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov,

16. ne priključiti se na javno kanalizacijo brez soglasja izvajalca,

17. ne prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.

V ločeno zgrajeno fekalno kanalizacijo je strogo prepovedano odvajati meteorno, izvorno ali drenažno vodo, v ločeno zgrajeno meteorno kanalizacijo pa industrijsko in fekalno odpadno vodo.

Za obratovanje ali vsako večjo spremembo v obratovanju naprave, ki odvaja industrijsko odpadno vodo v javno kanalizacijo ali neposredno ali posredno v vode, mora upravljavec naprave pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.

Za obratovanje ali vsako večjo spremembo v obratovanju komunalne ali skupne čistilne naprave, ki odvaja odpadno vodo neposredno ali posredno v vode, mora upravljavec naprave pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.

Industrijski in drugi večji onesnaževalci morajo izvajati monitoring odpadnih voda iz svojih objektov oziroma naprav glede pogostosti, emisije snovi, toplote, ipd. na podlagi pogojev določenih v okoljevarstvenem dovoljenju. Meritve emisije snovi in toplote se izvajajo na stalnih merilnih mestih, urejenih v skladu s predpisom o obratovalnem monitoringu odpadnih voda. Ureditev in vzdrževanje stalnega merilnega mesta zagotovi investitor, lastnik ali upravljavec naprave ali objekta.

Upravljavec naprave mora zagotavljati izvajanje obratovalnega monitoringa, če je za napravo predpisan, v skladu s programom, ki je podrobneje določen v okoljevarstvenem dovoljenju.

Rezultate monitoringa morajo redno posredovati izvajalcu javne službe. Vsi stroški povezani z izvajanjem kontrole odpadne vode bremenijo uporabnika, oziroma povzročitelja onesnaženja.

Viri financiranja javne službe so:

– cena storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,

– sredstva občinskega proračuna,

– drugi viri določeni z zakonom ali občinskim odlokom.

Uporabnik je pred vsako priključitvijo na javno kanalizacijo dolžan plačati komunalni prispevek po odločbi občinske uprave Občine Žirovnica.

Cena posamezne storitve je sestavljena iz omrežnine, cene storitve in okoljske dajatve.

Ceno storitve posamezne javne službe za območje občine predlaga izvajalec z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe (v nadaljnjem besedilu: elaborat) in jo predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev.

Občina določi potrjeno ceno posamezne javne službe iz 1. člena te uredbe in morebitno subvencijo, izvajalec pa oblikuje in na svojih spletnih straneh ter na krajevno običajen način objavi cenik s potrjeno ceno, znižano za morebitno subvencijo.

Cena opravljanja storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode, če iz nje nastaja komunalna odpadna voda, v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko porabo in opravi poračun za preteklo obračunsko obdobje.

Cena opravljanja storitev prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav ter obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode, če iz nje nastaja komunalna odpadna voda, v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko porabo in opravi poračun za preteklo obračunsko obdobje.

Če količine dobavljene pitne vode ni mogoče ugotoviti, se upošteva normirana poraba v skladu z veljavnimi predpisi.

Cena odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh se obračunava glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.

Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je izmerjena pri meritvah državne mreže meteoroloških postaj, preračunana na površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na čistilni napravi.

Uporabniki za uporabljeno vodo iz javnega ali lastnega vodovoda za napajanje živine ne plačajo stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode.

Izvajalec ima pravico odpovedati uporabniku odvajanje in čiščenje odpadnih voda v naslednjem primeru:

– če uporabnik zaprosi za ukinitev priključka na javno kanalizacijo zaradi rušenja, nezasedenosti ali konca začasne uporabe priključenega objekta,

– če odpadna voda ogroža zdravje ljudi in varno obratovanje kanalizacije,

– če uporabnik ne poravna računov za opravljene storitve,

– če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev,

– če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka.

Izvajalec je dolžan najmanj štirinajst dni pred odpovedjo odvajanja in čiščenja (razen v primeru iz prve alineje prejšnjega odstavka) opozoriti uporabnika o datumu odpovedi in razlogih zanjo.

Odvajanje odpadne vode se prekine za toliko časa, da se odpravi vzrok prekinitve. Uporabnik mora poravnati stroške prekinitve in ponovne priključitve.

Izvajalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode za krajši čas zaradi vzdrževalnih ali intervencijskih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike neposredno ali na krajevno običajen način.

V primeru elementarnih nesreč, izpada električne energije, velike okvare, vdorov in izlitja škodljivih snovi v kanalizacijo, ima izvajalec javne službe pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda do odprave napake. O tem mora obvestiti uporabnike.

Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pristojni organi občine, vsak v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil.

Organi iz prejšnjega odstavka lahko pri opravljanju nadzora izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.

Izvajalec javne službe in uporabniki so dolžni v skladu s tem odlokom kršitelje prijaviti pristojni inšpekciji ali službi občinskega redarstva.

Z globo 1400 € se kaznuje pravna oseba, ki ne ravna v skladu s tretjim, četrtim, petim in šestim odstavkom 11. člena oziroma z 39. členom tega odloka.

Z globo 1400 € se kaznuje pravna oseba, ki ni pridobila okoljevarstvenega soglasja za napravo iz tretjega odstavka 29. člena oziroma ne ravna v skladu s pogoji pridobljenega okoljevarstvenega soglasja iz tega člena.

Z globo 400 € se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki ni pridobila okoljevarstvenega soglasja za napravo iz tretjega odstavka 29. člena oziroma ne ravna v skladu s pogoji pridobljenega okoljevarstvenega soglasja iz tega člena.

Z globo 1400 € se kaznuje pravna oseba, ki ne ravna v skladu z drugim odstavkom 32. člena tega odloka.

Z globo 400 € se kaznuje uporabnik, če ravna v nasprotju s točkami 1–7, 9,10 in 12–17 iz prvega odstavka 38. člena tega odloka.

Z globo 400 € se kaznuje uporabnik, če ravna v nasprotju z 39. členom tega odloka in tudi po predhodnem opozorilu inšpektorja ne sanira v določenem roku zatečenega stanja.

Z globo 1400 € se kaznuje pravna oseba, ki ne ravna v skladu s 40. členom tega odloka.

Z globo 400 € se kaznuje odgovorna oseba upravljavca, ki ne ravna v skladu s 40. členom tega odloka.

Na območju Občine Žirovnica se obvezno uporabljata Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji in Pravilnik o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije, ki ju je sprejel Občinski svet Občine Žirovnica in določata podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, normative za odvajanje in čiščenje odpadnih vod in ugotavljanje stopnje onesnaženosti, vzdrževanje in zaračunavanje stroškov, upravljanje in uporabo javne kanalizacije.

Lastnik obstoječega objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali, ki je bil v uporabi pred tem dnem, oziroma je obstoječa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana in bi bila dolžina kanalizacijskega priključka za objekt na kanalizacijsko omrežje sosednje aglomeracije večja od 100 m, objekt pa ni opremljen z MKČN, mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti odvajanje in čiščenje v skladu s tem odlokom najpozneje ob prvi rekonstrukciji objekta.

Ne glede na prejšnji odstavek mora lastnik obstoječega objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali, ki je bil v uporabi pred tem dnem, na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana in bi bila dolžina kanalizacijskega priključka za objekt na kanalizacijsko omrežje sosednje aglomeracije večja od 100 m, objekt pa ni opremljen z MKČN, komunalna odpadna voda pa se odvaja neposredno ali posredno v vode brez predhodnega čiščenja oziroma obstoječa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ni skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti odvajanje in čiščenje v skladu s tem odlokom najpozneje do 31. decembra 2021.

Ne glede na prvi odstavek tega člena mora lastnik obstoječe industrijske stavbe na območju naprave, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali, ki je bila v uporabi pred tem dnem, oziroma je obstoječa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana in bi bila dolžina kanalizacijskega priključka za objekt na kanalizacijsko omrežje sosednje aglomeracije večja od 100 m, objekt pa ni opremljen z MKČN, za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tej stavbi, zagotoviti odvajanje in čiščenje v skladu s tem odlokom najpozneje do:

– roka, določenega v pravnomočnem okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave, in

– 31. decembra 2021, če gre za napravo, za katero okoljevarstveno dovoljenje še ni izdano, pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja ni predpisana ali v pravnomočnem okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave rok ni predpisan.

Lastnik obstoječega objekta iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena mora o prilagoditvi načina odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode obvestiti izvajalca javne službe na območju, kjer je ta objekt, najpozneje v:

– najpozneje 15 dni po začetku obratovanja MKČN,

– najpozneje 30 dni pred predvidenim začetkom uporabe nepretočne greznice.

ali

– 15 dneh po prejemu poziva izvajalca javne službe, če je prejel njegov poziv.

Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, kjer je opremljenost z javno kanalizacijo predpisana, ali v aglomeraciji, kjer opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana, aglomeracija pa je opremljena z javno kanalizacijo, ali lastnik obstoječega objekta izven meja aglomeracije, kjer bi bila dolžina kanalizacijskega priključka za objekt na kanalizacijsko omrežje sosednje aglomeracije manjša od 100 m in stroški za priklop niso nesorazmerno veliki, mora zagotoviti priklop na javno kanalizacijsko omrežje najpozneje šest mesecev po začetku obratovanja komunalne čistilne naprave, ki zaključuje to javno kanalizacijsko omrežje, ali najpozneje šest mesecev po pridobiti uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijsko omrežje, če je to javno kanalizacijsko omrežje priključeno na komunalno čistilno napravo.

Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, za katerega se zagotovi odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v nepretočni greznici in jo uporablja v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, mora zagotoviti priklop na malo komunalno čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode iz tega objekta najpozneje šest mesecev po njeni vgradnji.

Lastnik obstoječega objekta iz prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka tega člena lahko do rokov iz teh odstavkov komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu:

– čisti v obstoječi mali komunalni čistilni napravi, če je za blato zagotovljeno ravnanje v skladu z veljavnimi predpisi,

– zbira v obstoječi nepretočni greznici, če je za to komunalno odpadno vodo zagotovljeno ravnanje v skladu z veljavnimi predpisi, ali

– čisti v obstoječi pretočni greznici, ki je skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, če je za blato zagotovljeno ravnanje, kakor je v skladu z veljavnimi predpisi določeno za ravnanje z blatom iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.

Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o odvajanju odpadne in padavinske vode ter čiščenju greznic na območju Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 107/10, 58/13).

Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 73/2016 z dne 18. 11. 2016

3129. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Žirovnica, stran 10272.